Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 58 Povzetek Tradicionalni način vrednotenja zvočne izolativnosti z enim številom sicer upošteva slabše zaznavanje zvoka nižjih frekvenc, ne upošteva pa spektra vira hrupa, pred katerim ga je treba izolirati. Zaradi tega so bile uvedene korekcije za spektralno prilagodi- tev, ki omogočajo oceniti, kakšna je dejanska zvočnoizolacijska učinkovitost pregrade za značilne vire hrupa. V prispevku je na konkretnih primerih predstavljena pomembnost vpliva frekvenčnega spektra zvočnih virov na velikost korekcij za spektralno prilagoditev ter s tem potreba, da se jih pri ocenjevanju zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad upošteva. Ključne besede: kazalniki zvočne izolativnosti, korekcije za spektralno prilagoditev, zvočnoizolacijska učinkovitost Summary The traditional way of evaluating sound insulation with a single number takes into account the poorer sound perception of lower frequencies, but does not take into account the spectrum of the noise source from which we want to insulate. For this reason, spectrum adaptation terms have been introduced, which make it possible to estimate the efficiency of the sound insu- lation performance of barriers for typical noise sources. The paper presents some typical examples that show the importance of the spectrum adaptation terms for the evaluation of the sound insulation performance of barriers, taking into account the noise sources spectra. Key words: sound insulation descriptors, spectrum adaptation terms, sound insulation efficiency mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD mag. Mihael Ramšak, univ. dipl. inž. grad. mihael.ramsak@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, Ljubljana Strokovni članek UDK 534:628.517.2(078.7) TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD TRADITIONAL SOUND INSULATION DESCRIPTORS DO NOT FULLY REFLECT THE EFFICIENCY OF THE SOUND INSULATION PERFORMANCE OF BARRIERS Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 59 mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD 1 UVOD Zvočna izolativnost materialov in konstrukcij je pri različnih frekvencah zvoka lahko različna. Pomembno je namreč, kako so materiali in konstrukcije mehansko vzbujeni, kako se na vzbujanje pri različnih frekvencah odzivajo ter kako zaradi tega sevajo zvok. Poleg omenjenih fizikalnih vplivov je pri vrednotenju zvočne izolativnosti treba tudi upoštevati, da je človeško zaznavanje zvoka različnih frekvenc različno, in sicer nižje frekvence zvoka človek zaznava veliko manj kot višje frekvence. Nižja je frekven- ca zvoka, manjša je občutljivost človeškega ušesa za tak zvok. Za lažje vrednotenje, ocenjevanje in medsebojno primerjavo zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad je trenutno v uporabi standardni postopek izražanja z enim številom – kazalnikom zvočne izolativnosti ([SIST, 2021a], [SIST, 2021b]). Tradicionalni kazalniki zvočne izolativnosti ne vključujejo vpliva frekvenčne- ga spektra zvočnih virov na zvočnoizolacijsko učinkovitost pregrad, zato so bile kot dopolnitev vpeljane še korekcije za spektralno prilagoditev obstoječih kazalnikov zvočne izolativ- nosti ([SIST, 2021a], [SIST, 2021b]). Namen tega prispevka je na konkretnih primerih predstaviti vpliv frekvenčnega spektra zvočnih virov na velikost korekcij za spektralno prilagoditev ter s tem pokazati, kako pomembno jih je upoštevati pri ugotav- ljanju dejanske zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad. 2 IZOLATIVNOST PRED ZVOKOM V ZRAKU Za vrednotenje izolativnosti ločilnih konstrukcij v stavbi pred zvokom v zraku se pri nas večinoma uporablja ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw, katere določitev temelji na vrednostih izolirnosti pred zvokom v zraku R, določenih v po- sameznih frekvenčnih pasovih ([RS MOP, 2012], [UL RS, 2012]). Vse nadaljnje razlage v prispevku pa se namesto na izolirnosti pred zvokom v zraku R seveda lahko nanašajo tudi na druge kazalnike, ki jih definira standard [SIST, 2021a], npr. na normi- rano razliko zvočnih ravni Dn, standardno razliko zvočnih ravni DnT idr. Izolirnost pred zvokom v zraku R je definirana z enačbo: (1) kjer je: Pvpadla – na pregrado vpadla zvočna moč (W), Pprepuščena – zvočna moč, prepuščena skozi pregrado (W). Izolirnost pred zvokom v zraku iz enačbe (1) se lahko izrazi tudi z merljivimi vrednostmi ravni zvočnega tlaka [Hopkins, 2014]: (2) kjer je: Lvir – povprečna raven zvočnega tlaka v prostoru z zvoč- nim virom (z referenčno vrednostjo 20 μPa), Lsprejem – povprečna raven zvočnega tlaka v sprejemnem prostoru (dB), S – površina ločilne konstrukcije (m2), A – ekvivalentna absorpcijska površina sprejemnega prostora, s katero opredelimo vpliv prostornine in odmevnosti tega prostora (m2). Ekvivalentna absorpcijska površina A za odmevni prostor se določi z enačbo: (3) kjer je: V – prostornina varovanega prostora (m3), T – odmevni čas v sprejemnem prostoru (s). Odmevni čas v prostoru je po definiciji čas, ki je potreben, da raven zvočnega tlaka v prostoru po izključitvi zvočnika s šu- mom pade za 60 dB. Zvočna izolirnost R je za različne frekvence zvoka lahko raz- lična, kar pomeni, da jo je za ločilno pregrado treba poznati na celotnem merodajnem frekvenčnem območju. Izražanje zvočne izolirnosti po frekvenčnih pasovih pa je za opis zvočno- izolacijske učinkovitosti pregrade nerodno, zato se po standar- dnem postopku iz vrednosti R za zvok v zraku izvrednoti eno- številčna vrednost Rw, imenovana ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku ali tudi ovrednotena zvočna izolirnost. Eno- številčna vrednost Rw je ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku, določena z meritvami v laboratorijskih pogojih. Če se določa v terenskih razmerah, se označi kot R’w, s črtico. Mero za določanje vrednosti Rw predstavlja referenčna stan- dardna krivulja [SIST, 2021a]. Vrednosti standardne krivulje so pri nižjih frekvencah znatno manjše od vrednosti pri vi- sokih frekvencah, v frekvenčnem pasu s srednjo frekvenco 100 Hz so npr. za 23 dB nižje kot v frekvenčnih pasovih nad 1250 Hz. Razlog je, kot že omenjeno, v različnem zaznavanju ravni zvoka različnih frekvenc. V splošnem, kot že omenjeno, znatno manj zaznavamo nizke frekvence zvoka kot višje fre- kvence zvoka, zato je pri nižjih frekvencah potrebna manjša zvočna izolirnost kot pri višjih frekvencah. Oblika standardne krivulje v grobem sledi frekvenčnemu uteženju ravni zvoka po t. i. krivulji A, ki raven zvoka s frekvenčnim uteženjem prilagodi človekovemu dejanskemu zaznavanju ravni zvoka. V grafu na sliki 1 je predstavljena primerjava vrednosti korekcijske krivulje A ter vrednosti korekcij, ki ustrezajo frekvenčnemu uteženju zvočne izolirnosti s standardno krivuljo [Weber, 1999]. Slika 1. Primerjava frekvenčnega uteženja po korekcijski kri- vulji A in vzporedno premaknjene standardne krivulje. Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 60 Omenimo še, da je različna občutljivost za zvoke različnih fre- kvenc sicer odvisna tudi od jakosti zvoka, vendar za ravni zvoka v bivalnih prostorih, ki so v okviru sprejemljivih oziroma pred- pisanih vrednosti, v splošnem zadostuje uteženje ravni zvoka po korekcijski krivulji A. Ovrednoteno izolirnost pred zvokom v zraku se iz celoštevilčnih vrednosti zvočne izolirnosti v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih določi tako, da se standardna krivulja premika vzpo- redno po korakih 1 dB toliko časa, da je vsota negativnih odsto- panj krivulje zvočne izolirnosti od premaknjene standardne krivulje manjša ali enaka 32 dB. Negativna odstopanja so pri tem tista odstopanja, pri katerih je zvočna izolirnost v posa- meznem frekvenčnem pasu nižja od vrednosti premaknjene standardne krivulje v tem frekvenčnem pasu. Ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw je vrednost premaknjene standardne krivulje pri 500 Hz. 3 KOREKCIJE ZA SPEKTRALNO PRILAGODITEV ZVOČNE IZOLIRNOSTI Bistvena pomanjkljivost tradicionalnega načina določanja eno- številčne vrednosti zvočne izolacije z uteženjem s pomočjo standardne krivulje, ki je sicer v praktični uporabi že od šest- desetih let prejšnjega stoletja [Gösele, 1965], je v tem, da na tak način določena enoštevilčna vrednost ne predstavlja razlike rav- ni zvoka na obeh straneh pregrade, ki jo dejansko zaznamo. Eno- številčna vrednost poleg vpliva lastnosti pregrade na aproksima- tiven način sicer vključuje tudi frekvenčno uteženje glede na zaznavanje visokih in nizkih frekvenc zvoka (standardna krivulja v grafu na sliki 1), ne vključuje pa vpliva spektra zvoka, ki ga emi- tira zvočni vir. Ali drugače povedano: dejanska zvočnoizolacijska učinkovitost pregrade z ovrednoteno zvočno izolirnostjo Rw je za različne zvočne vire lahko različna, kar pomeni, da s stališča sub- jektivnega dojemanja zvočnoizolacijske učinkovitost pregrade Rw ni najbolj primeren kazalnik za njeno celovito vrednotenje. Da bi pri ugotavljanju zvočnoizolacijska učinkovitost pregrade vklju- čili tudi vpliv spektra zvočnega vira, se uvede način opisovanja z ovrednoteno zvočno izolirnostjo Rj, ki se za tip spektra j na glasni strani pregrade določi z enačbo [Weber, 1999]: (4) kjer je: j – indeks, ki določa tip spektra zvoka na glasni strani, Lj – skupna raven zvoka za tip spektra j na glasni strani (dB), Lj,tiha – skupna raven zvoka za tip spektra j na tihi strani (dB), Lj,i – raven zvoka na glasni strani za tip spektra j, v fre- kvenčnem pasu i (dB), Ri – zvočna izolirnost v frekvenčnem pasu i (dB). Ovrednotena enoštevilčna vrednost zvočne izolirnosti Rj v enač- bi (4) predstavlja razliko ravni zvoka na obeh straneh pregra- de. Ker nas s stališča zaznavanja zvočnoizolacijske učinko- vitosti pregrade zanima predvsem, kakšna je razlika med zvo- kom, ki ga slišimo na eno strani pregrade, in zvokom, ki ga sli- šimo na drugi strani pregrade, utežimo ravni zvoka Lj in Lj,tiha na obeh straneh pregrade po krivulji A. Iz enačbe (4) tudi vidi- mo, da za določanje Rj (oziroma RAj, če sta ravni zvoka na obeh straneh pregrade uteženi po krivulji A) ne potrebujemo več standardne krivulje. Če spekter Lj,i v enačbi (4) utežimo po krivulji A in normalizira- mo, tako da je dobimo: (4a) kjer je LAj,i v enačbi (4a) v tem primeru po krivulji A uteženi norma- lizirani standardni spekter zvočnih ravni [SIST, 2021a]. Ta je za zdaj definiran le za dve skupini virov hrupa, in sicer za hrup prometa ter t. i. roza šum, ki naj bi v grobem predstavljal vse ostale vire hrupa, razen prometa [SIST, 2021a]. Povezava med obema ovrednotenima vrednostma izolirnosti pred zvokom v zraku RAj in Rw je vzpostavljena preko korekcije za spektralno prilagoditev: (5) Korekcija za spektralno prilagoditev Cj v enačbi (5) se za hrup prometa označi s Ctr, za ostale vire hrupa pa s C, brez indeksa. V grafu na sliki 2 so predstavljene tri značilne krivulje zvočne izolirnosti, za katere je ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw sicer enaka, razlikujejo pa se korekcije za spektralno prilagoditev. Krivulja A v grafu na sliki 2 je značilna za masivno steno z majhnimi odprtinami, skozi katere je možen neposreden pre- nos zvoka, krivulja B je značilna za masivno steno, obloženo z izolacijsko oblogo z resonanco na frekvenčnem območju okoli 500 Hz, krivulja C pa je značilna za lahko montažno steno med stanovanji s sestavo, ki ima resonance na spodnjem delu mero- dajnega frekvenčnega območja. Opazimo lahko, da so vrednosti korekcij za spektralno prilago- ditev odvisne od tega, na katerem delu frekvenčnega območja je glede na trend naraščanja zvočne izolirnosti s frekvenco pri- soten padec zvočne izolirnosti. Absolutno sta najmanjši korek- ciji C in Ctr v primeru krivulje A, kjer je padec zvočne izolirnosti prisoten pri višjih frekvencah zvoka. V primeru krivulje B, kjer je padec zvočne izolirnosti prisoten na sredini merodajnega frekvenčnega območja, je večja negativna vrednost korekcije le v primeru Ctr. V primeru krivulje C, kjer pa je padec zvočne izolirnosti prisoten pri spodnjih frekvencah merodajnega fre- Slika 2. Primerjava krivulj zvočne izolirnosti, pripadajočih vrednosti ovrednotene zvočne izolirnosti ter korekcij za spek- tralno prilagoditev. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 61 kvenčnega območja, sta večji negativni vrednosti obeh korek- cij, C in Ctr. Največja je razlika vrednosti (Rw + Ctr) med krivuljama A in C, ki znaša (53-42) = 11 dB. Čeprav je torej ovrednotena izolirnost pred zvokom v zraku Rw krivulj A in C enaka (= 55 dB), znaša raz- lika med njima v zvočnoizolacijski učinkovitosti pred hrupom prometa 11 dB, kar je znatna razlika. 4 IZOLATIVNOST PRED UDARNIM ZVOKOM Izolacijo prostora pod medetažno konstrukcijo pred udar- nim zvokom opredelimo z ravnjo udarnega zvoka v tem pro- storu, ki nastane pri vzbujanju medetažne konstrukcije nad tem prostorom s standardnim virom udarnega zvoka [SIST, 2021b]. Standardni vir udarnega zvoka je naprava, ki povzroča padanje standardno sestavljenih in oblikovanih cilindričnih kovinskih kladivc iz predpisane višine v predpisanem časov- nem zaporedju na podno konstrukcijo (slika 3). Za ugotavlja- nje izolativnosti pred udarnim zvokom je bil standardni vir vpeljan predvsem zato, ker je z njegovo uporabo omogočena primerljivost ugotovljenih izolativnosti konstrukcij pred udar- nim zvokom. Iz izmerjenih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v terenskih razmerah določimo v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih normirano raven zvočnega tlaka udarnega zvoka z enačbo: (6) kjer je: L’u – izmerjena raven zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih (dB ), A – ekvivalentna absorpcijska površina prostora pod medetažno konstrukcijo, A0 – referenčna vrednost ekvivalentne absorpcijske povr- šine = 10 m2. Iz celoštevilčnih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v po- sameznih terčnih frekvenčnih pasovih se določi enoštevilčno vrednost izolacije pred udarnim zvokom, imenovano ovredno- tena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L’n,w, ki predstavlja vrednost po standardnem postopku premaknjene standardne krivulje pri 500 Hz [SIST, 2021b]. Določi se tako, da se standardna krivulja premika vzporedno po korakih 1 dB toliko časa, da je vsota negativnih odstopanj krivulje normira- nih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka L’n od premaknjene standardne krivulje manjša ali enaka 32 dB. Negativna odsto- panja so v tem primeru tista odstopanja, pri katerih je v po- sameznem frekvenčnem pasu vrednost L’n višja od vrednosti premaknjene standardne krivulje v tem frekvenčnem pasu. Vrednost L’n,w je ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka, določena z meritvami v terenskih razmerah. V kolikor se določa v laboratorijskih pogojih, se označi kot Ln,w, brez črtice. 5 KOREKCIJA ZA SPEKTRALNO PRILAGODITEV NORMIRANE RAVNI ZVOČNEGA TLAKA UDARNEGA ZVOKA V praksi se je vrednotenje izolativnosti pred udarnim zvokom z ovrednoteno normirano ravnjo zvočnega tlaka udarnega zvo- ka L’n,w kot mero za oceno ravni zvočnega tlaka udarnega zvo- ka zaradi hoje po konstrukciji izkazalo za dokaj primerno, niso pa pri tem dovolj upoštevane izstopajoče višje ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka pri nižjih frekvencah. Zaradi tega je bila v standardu [SIST, 2021b] vpeljana korekcija za spektralno pri- lagoditev CI, katere namen je prilagoditi enoštevilčno vrednost L’n,w na tak način, da bo v njej zajet tudi poudarjen vpliv višjih ravni udarnega zvoka pri nižjih frekvencah. Korekcija CI je za terenske razmere definirana z naslednjo enačbo: (7) L’n,sum je energijska vsota ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih na frekvenčnem ob- močju med 100 Hz in 2,5 kHz: (8) L’n,i so ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v posameznih terčnih frekvenčnih pasovih na tem frekvenčnem območju. V spektralno korigirani enoštevilčni vrednosti (L’n,w+ CI) je torej upoštevano, da je udarni zvok posledica vzbujanja konstrukci- je s hojo po njej. V grafu na sliki 4 sta predstavljeni normirani ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v terčnih frekvenčnih pasovih za dva primera konstrukcij z enako vrednostjo L’n,w in različnima vrednostma korekcije za spektralno prilagoditev CI. Opazimo lahko, da znaša CI = 0 dB v primeru, ko krivulja vrednosti L’n Slika 3. Standardni vir udarnega zvoka. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 62 bolj ali manj sledi poteku referenčne krivulje, brez izrazitih odstopanj od nje (krivulja A), v primeru pa, ko je v spodnjem delu frekvenčnega območja bolj izrazito odstopanje vrednos- ti L’n od standardne krivulje, vrednost korekcije za spektralno prilagoditev v konkretnem primeru naraste na CI = 3 dB (kri- vulja B). Frekvenčna odvisnost ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v primeru krivulje B v grafu na sliki 4 je značilna za solidno izveden plavajoči cementni estrih na armirano- betonski nosilni plošči, brez togih povezav cementnega estriha z ostalo konstrukcijo (zvočnih mostov). Zaradi »pre- togega« elastičnega sloja pod cementnim estrihom se re- sonančna frekvenca nihajnega sistema »cementni estrih (masa) - elastični sloj pod estrihom (vzmet) - armirano- betonska plošča (masa)« v konkretnem primeru naha- ja v frekvenčnem pasu s srednjo frekvenco 160 Hz, torej v merodajnem frekvenčnem območju. Pri resonančni frekvenci in na frekvenčnem območju okoli nje je zaradi tega normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka L’n največja, kar pomeni, da je izolativnost konstrukcije pred udarnim zvokom najmanjša. Na višino premaknjene standardne krivulje, določene na podlagi meritev s stan- dardnim virom udarnega zvoka, vplivajo v tem primeru višje vrednosti normirane ravni zvočnega tlaka udarne- ga zvoka pri nižjih frekvencah. Ker je vzbujanje konstruk- cije s hojo največje ravno pri nižjih frekvencah zvoka, to bistveno vpliva na zvočnoizolacijsko učinkovitost kon- strukcije pri vzbujanju s hojo. Vrednost L’n,w, določena na podlagi meritev s standardnim virom udarnega zvoka, v tem primeru ne odraža v celoti izolacijske sposobnosti konstrukcije pred hrupom zaradi hoje po njej, zato je pot- rebna spektralna korekcija. Spektralno prilagojena ovred- notena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka (L’n,w + CI) je v konkretnem primeru za 3 dB večja od L’n,w, kar pomeni, da je dejanska zvočno izolacijska učinkovi- tost konstrukcije pred udarnim zvokom zaradi hoje za 3 dB manjša, kot jo pokaže meritev s standardnim virom udarnega zvoka. Ravno obratno kot v opisanem primeru velja za frekvenčno odvisnost ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka v prime- ru krivulje C v grafu na sliki 5, ki je značilna za plavajoči cementni estrih na armiranobetonski nosilni plošči, kjer obstajajo togi stiki med plavajočim estrihom in masivnimi stenami. Na višino premaknjene standardne krivulje v tem prime- ru vplivajo višje vrednosti normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka pri višjih frekvencah, ki so posledica ome- njenega togega stika plavajočega cementnega estriha z masivnimi stenami stavbe. Ker pa hoja po takšni konstruk- ciji močneje vzbuja konstrukcijo pri nižjih frekvencah zvoka, slabša zvočna izolativnost konstrukcije pri višjih frekvencah v tem primeru ne vpliva bistveno na njeno zvočnoizolacij- sko učinkovitost pri vzbujanju konstrukcije s hojo. Podobno kot v prejšnjem primeru je zato potrebna spektralna korek- cija [SIST, 2021b]. Tako spektralno prilagojena ovrednotena normirana raven zvočnega tlaka udarnega zvoka (L’n,w + CI) je v konkretnem primeru za 7 dB manjša od L’n,w, kar z dru- gimi besedami pomeni, da je zvočno izolacijska učinkovi- tost konstrukcije pred udarnim zvokom zaradi hoje za 7 dB večja, kot jo pokaže meritev s standardnim virom udarnega zvoka. V obeh navedenih primerih je torej vrednost L’n,w sicer ena- ka, se pa zvočnoizolacijski učinkovitosti pri vzbujanju obeh konstrukcij s hojo razlikujeta za (58-48) = 10 dB, kar je seve- da znatna razlika. 6 SKLEP Vpliv frekvenčnega spektra zvočnih virov na velikost po- trebnih korekcij za spektralno prilagoditev ter s tem na dejansko zvočnoizolacijsko učinkovitost pregrad je lahko znaten, kar pomeni, da jih je za celovito oceno dejanske zvočnoizolacijske učinkovitosti pregrad treba upoštevati. Zahteve obstoječih predpisov glede minimalne potreb- ne vrednosti kazalnikov zvočne izolativnosti v stavbah ([RS MOP, 2012], [UL RS, 2012]) sicer vključujejo korekcije za spektralno prilagoditev Ctr v primeru zvočne izolativnosti fasad, medtem ko pri zahtevah za zvočno izolativnost not- ranjih ločilnih konstrukcij korekcije za zdaj niso vključene. Slika 4. Primerjava krivulj normiranih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka, pripadajočih vrednosti ovrednotene nor- mirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka ter korekcij za spektralno prilagoditev. Slika 5. Primerjava krivulj normiranih ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka s slabšo izolativnostjo pri nizkih frekvencah ter s slabšo izolativnostjo pri visokih frekvencah, pripadajo- čih vrednosti ovrednotene normirane ravni zvočnega tlaka udarnega zvoka ter korekcij za spektralno prilagoditev. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD Gradbeni vestnik letnik 72 marec 2023 63 O možni vpeljavi korekcij tudi v teh primerih bi veljalo raz- misliti ob naslednjih spremembah in dopolnitvah Tehnič- ne smernice. Omeniti je tudi treba, da obstoječi kazalniki zvočne izo- lativnosti upoštevajo le zvok na frekvenčnem območju 100 Hz–3,15 kHz. Zaradi vse bolj razširjene uporabe lah- kih konstrukcij, kjer se lahko za problematično izkaže tudi zvočna izolativnosti na frekvenčnem območju pod 100 Hz, pa se kaže tudi vedno večja potreba po uved- bi spektralno prilagojenih kazalnikov zvočne izolativno- sti na razširjenem frekvenčnem območju med 50 Hz in 5 kHz, kar pa je glede na težave z merilno negotovostjo meritev zvoka na območju nižjih frekvenc pod 100 Hz ter s tem povezanega vrednotenja in ocenjevanja zvočne izolativnosti pri nižjih frekvencah še vedno predmet stro- kovnih razprav in raziskav ([Rasmussen, 2019], [Scholl, 2011]). 7 VIRI Gösele, K., Zur bewertung der Schalldämmung von Baute- ilen nach Sollkurven, Acta Acustica united with Acustica, 15, 264-270, 1965. Hopkins, C., Sound Insulation, 2nd ed., Routledge, London, New York, 2014. Rasmussen, B., Machimbarrena, M., Developing of interna- tional acoustic classification scheme for dwellings - From chaos & challenges to compromises & consensus?, Zbornik 48. mednarodne konference Internoise 2019: Noise control for a better environment, Madrid, Junij 16-19, 2019. RS MOP, Tehnična smernica TSG-1-005:2012 Zaščita pred hrupom v stavbah, Ministrstvo za okolje in prostor Republi- ke Slovenije, št. 35101-453/2011, 2012. Scholl, W., Lang, J., Wittstock, V., Rating of sound insula- tion at present and in future. The revision of ISO 717, Acta Acustica united with Acustica, 97, 686-698, 2011. SIST, SIST EN ISO 717-1 Akustika - vrednotenje zvočne izolir- nosti v stavbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov - 1. del: Izolirnost pred zvokom v zraku, 2021a. SIST, SIST EN ISO 717-2 Akustika - vrednotenje zvočne izolir- nosti v stavbah in zvočne izolirnosti gradbenih elementov - 2. del: Izolirnost pred udarnim zvokom, 2021b. UL RS, Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS št.10/12, Uradni list Republike Slovenije, 816-818, 2012. Weber, L., Koch S., Anwendung von Spektrum-Anpassun- gwerten, Teil 1: Luftschalldämmung, Bauphysiku, 21, Heft 4, 167-170, 1999. mag. Mihael Ramšak TRADICIONALNI KAZALCI ZVOČNE IZOLATIVNOSTI NE ODRAŽAJO V CELOTI ZVOČNOIZOLACIJSKE UČINKOVITOSTI PREGRAD