Dopisi.
USPEH VINSKEGA SEJMA v I-vanjkovcih. Vinski sejem, ki se je vr-šil 10. t. m. v Ivanjkovcih, kakor nam: poročajo, je bil prav zadovoljiv. Bilo je mnogo prav dobrega, večinoma sor-tiranega vina letnikov 1927 -1931, iz or-možko-ljutomerskega okraja. Najboljše ocene od strani strokovne komisije so dosegli: rulandci, silvanci, burgundci, (beli), traminci, dišeči renski ali mali rizlingi, (italijanski rizlini manj) ter ši-poni ali mozilerji. Cene so se gibale med 3.50 do 6 Din, največ pa med 4 in 5 Din. Vsak kupec bo gotovo zado-voljen z letošnjimi vini, ker večinateh nudi nekaj posebnega glede arome in polnosti. Kupci so bili iz raznih kra-jev Dravske banovine,posebno iz Lju-bljane in ljubljanske okolice. —
VINSKA razstava y Ljutomeru. VSnska podružnica v Ljutomeru bo pri-redila 12. januarja (torek) 1932 vinski sejem in razstavo v dvorani g. Stras-serja. Na poskušnjo bodo vina iz vi-narskih okolišev, in sicer: gornjerad-gonskega, ljutomerskega, štrigovskega in ormožkega. Za ta vins&i sejem, vlada že veliko zanimanje med vinogradni-ki ter našimi in inozemskimi kupci. Vabijo se vsi vinogradniki iz omenjenih okolišev, da razstavijo svoja vina, kajti na ta način jih bodo vinski kupci mo-gli poskusiti in se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega pridelka. Vsi pro-ducenti, kateri žele svoja vina razstavi-ti, naj to prijavijo najkasneje do 1. ja-nuarja 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejme tudi vino za razstavo, ki se mora poslati do 8. januarja, in sicer od vsake sorte 3 ste-klenice po sedem desetink 1. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri me-stni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila. Opozarjamo vse interesente in producente, vinske trgovce in gostilničarje, da si ogledajo to vinsko razstavo in se sami prepriča-jo o izvrstni kvaliteti letošnjega pri-delka, ki se odlikuje z nizkimi cena-mi, kakor še nikoli poprej. —
GLAS IZ OBCINSTVA. - Lju-dje vprašujejo kaj je ,,Narodna Slo-ga" in katera načela zastopa? Povsod danes odmevajo vprašanja: Kaj si? Ko-liko brezumnosti in grobega egoizma je v teh besedah! Vsi kakar. da beže od najvažnejših vprašanj države inna-roda. A!i si človek? Katera in kakšna so tvoja dela ter tvoje poštenje. Mi smo kristjani — pravijo eni. Mi pa brez-verci — kriče drugi. Ali ne pomislijo neumneži, da so pod krščanskim ime-nom aajvečji krvoločneži in zveri (I-talija) ter, da so brezverci podobni bar-ba/om (Rusija). Koliko srečnih Ijudi se danes o^eva v ta ali oni plašč z zve-nečim imenom društva ali plemena, a pod tem pokrovom je sama gniloba in brezobzirna sebičnost. Hudobija je za-šla v vse sloje družbe. Nagrmadiia se je ekspanzivna rusilna sila, brezcilna in brezidejna: Mržnja vseh proti vsa-kemu ter vsakega proti vsem. To je gnjilo jedro današnje družb^. — Vi to morate vedeti in videti! Zato nesmete iti po potih, kakršne-koli stranke ali društva in ne po potih laži in mržnje, nego po potih ljub^zni pravice in re-snice. To mora biti vaš program in vaša odločna volja. Ljudje pa nesmejo vprašati kaj je ,,Narodna Sloga" nego kakšna je. Da kakšna je napram bratu, narodu in državi. Zato bo vsak razu-men državljan, najsi je poprej pripadal tej ali oni stranki, samo da danes mi-sli odkrito in pošteno — vzlasti v svo-jem ožjem krogu razširjal ,,Narodno slogo", ki  hoče biti vsem  pravičnim,
poštenim in teptanim zavetišce njih te-ženj. — Vzlasti ob praznikih  bo zato sijajna prilika. — —I. §.— Janežovci, sv. Urban p. Ptuju.
IZ KAMNfKA nam piše sotrudnik
B.  — sledeče: f.Narodna Sloga" je do-ber list...  Tudi  v  moji  notranjosti  se vstvarjajo sodbe, da mi vsi potrebujema složntga skupnega delovanja, če se ho-čemo rešiti... Mi pa dostavljamo: Naš list si je že po svoji 6. Številki osvojil večji  okodiš,   kakor  je   ptujski   in   ima naročnike v  vseh  večjih  krajih  Drav-ske banovine. — Objavljamo take do-pi>e s pripombo, da so — sicer proti običaju —  ,,neverjetnim Tomažem"  i-stim na razpolago. —
ARETACIJA Ptujčana na Dunaju.
—  Na Dunaju 90 na podlagi več tiralic aretirali Antona Habermana, ,,trgovca" s siadjem v Ptuju. Inrenavani je v Av-striji /agrešil več nerednosti, ki gredo v visoke svote.  Kakor izvemo,  je več oko iških kmeiov oškcdovaniii \sied ma-nipuiacij imeno\'anega, ki je že večkrat prišel v konflikt s  paragrafi. Vse ob-sodbe je vredno če kak brezvesten špe-kulant izrablja  kmetovo bedo za svoj osebni dobiček.  Kmetje, pazite, da ne nasedate fakim Ijudem in — se poprej prepričajte, s kom imate posla! —
PRVI P- EMENITI poilporniv po geslu ,,Odpri srce, odpri roike, otiraj bratovske solze" v korist našim rev-nim Haložanom se je odzval. To je ugledni in po svoji dobriotl.jivosti da-leč na oikrog sloveči člavekoljub g. Ja-kob Zadravec iz Središča, ki je po-slalv gornjo svrho 50 vreč make. Naj-potrebnejše družine bodo vsaj za le-tošnje kritične božične praznike dobile malo tolažbe. Upati je, da bo plemeni-ti vzgled našel še več posnemovalcev, ki bodo vsaj delno olajšali najhujšobe-do najbednejših, ki bodo svojim dobro-tnikom  v siii — trajno hvaJežni. —
TEDENSKA policijska kronika v Ptuju. Fe dni je še do sedaj neznan sto-rilec izpred trgovine Artenjak in Sdho-štarič ukradel 800.- Din \redno moško kolo, last §ros Franca iz Ptuja. — Dal-je se neki moški velike s/uhe postave, okrog 25 Iet star, podol. obraza, kosJt. lasj, brke in brado brije, in obleoen v temno-sivo, že precej ponošeno obleko pomudil pri C. A. v Ptuju in ko se je
C.  za kratek čas odstrianila,, je neznan€t izrabil priliko, ter iz nezaklenjenega sia-novanja  ukradel  moško srebrno  uro, vredno 400 Din., dalje par ženskih čev-ljev, vrednili 200 Din. Ko pa je C. tat-vino opazila,  jo  je  neznanec  odkuril iz mesta. — §. A. iz Ptuja je še mlado-letna in že precej rada seže po tuji last-nini, tako je dne 12 t. m. ukradla pro-dajalki   Rudolfini   H.   iz   Ptuja   ročno torbico z nekaj gotovine. Skupna škoda znaša 110 Din. — Ker pa je $• še mla-doletna, so jo oddali starišem  v stra-hovarije. — Aretacije: — Za kratekčas se je pomudila Metoda M. \x Maribo-ra v raznih  ptujskih  kavarnah,  ter s svrojimi lepimi pogledi vabila moške na kiatek pomenek proti plačilu. Zgodilo se je pa ravno nasprotno: Ncrazpolo-žen stražnik jo je povabil na sladkosti teme tuk. zapora brez plačila. Ker pa se je izkazalo, da je Metodica spolno bolna, so jo oddali v mariborsko bol-nico, odkoder jo bod-> oddali sbdišču.
—  Radi kaljenja nočnega miru so bili aietirani K. A. iz Ptuja, J. A. iz Krče-vine in S. A. iz Brega pri Ptuju,. —   ( Vloženih prijav je bilo 5 radi prestop-ka obrtnega reda, 2 .radi trpinčenja ži-vali, 3 radi vožnj ¦ z motornim vozilom brez voznega dopustila, 4 radi pone-snaženje ulice in 20 radi prestopka ce-stno-polic. reda. — K- Aretaciji: Dalje so bili aretirani 3. zaradi delomržnosti in 2. zaradi beračenja. —
SLOV. BISTRrCA. - Izpremem-ba v oblinskem odboru marsikomu ni po godu. Mislimo, da prenagla kritika
nikakor ni na me>i«i in moramo rmrno čakati, da pokaže novo sestavljeni ob-činski odbor, da je na mestu in boda zabavljači avtometično oapadli. Gofco vo pa je, da uživa novi župan g. ds. Simon Jagodič kot človek vsestransk« simpatije. — Pred dobrima dvema ted-noma je bil imenovan za banskega sve-i tnika slovtnjebisiiiški ekor.om g. Vinko Gornjak. To imtnova;.:je je bilo zelo po-srečeno, ker je imenovnn strokovnjik v kmetijstvu in so mu gospodarske razir mere našega Pohorja in >ploh našega okraja temeljito po.inana, nko da bo la-ko za^topal inkie-;e ktnetskega živija v banskem svetu — Zaanji sejemj v le* tošnjcm letu 15. t. m. jc očitno paka^ zal go-podarsko mizcrijo, ki ubija na-šega kmetovalca. Sejrniš^e je bilo sko-raj prazno in ni biio skoraj nikakršneg« prometa. Goveja živina se je prodajalai direktno pod ceno. Za V\-\\t s.j ponuja-t li kupci in prekupčevaici 60 par do 1 din.
PROSVETNO življenje v Ptuju. — Koncert Glasbene Matice. — V soboto, dne 12. decembra se je ob 20. uri višil v prostorih Giasbene Matice kon-cert, ki je nudil števiini pubiiki prav iep užitek. Tako instrumentilie, kakoc vokalne točke so bile izvedene s tako preciznostjo, kakor to zraore le malo-kateri zbor. Prvenstvena zasiuga gra zborovodji g. šedlbauerju, češkemu ro-jaku, ki se je z dušo m teksom vživfel v kulturno poslanstvo Glasbene Matice v Ptuju. Le škoda, da ima GM za svoje prireditve — pri sedanjem razveseljt-vem razmahu — pretesne prostore. —   .
KONCERl ,,SVOBODE". V pro-storih Glasbene Matice se je dne 8. t. m. vršii oblepi udeležbi koncert de-lavskega pevskega odseka ,,Svoboda'*» Med 14 točkami, ki so jih dali agiftil pevci, je najbolj ugajala 13. točka (,,dv» najiit razbojn.kov"), pri kateri je brf. \j al barito 2Jt Alojzij Arnuš. Bii je pa.-Ovno aklamiran. iVinenje javnosti je, da imenovani še mnogo obeta. — Redr.o predavanje ..Svobode" Se viSL v^ako sredo zvečer. Obisk je vedno po-\ oljen. Zanimanje po izobrazbi streme^ rega delavstva in drugega otečinstva je ra/.veL€l]ivo. — Le krepko napre; pa začrtani potil —                     J. R.
NAS TALIJIN HRAM - samuje.-Velika go^podarska škoda je, da je te-mu tako. Lt tupatam $e oglasi kakc drustvo, tuji gosti — in kinosence bega-jo po platnu. Pa bo tudi v tem oziru bol,Še, ker imamo v Ptuju mnogo za oder nadarjenih ljudi in leži vsa skriv-nost rešitve iz te krize: V energičnem začetku! Tedaj na planl —
NEVERJETNO, a na žalost resni-čno! — Začudeno smo obstali pi*ed lepakom ptujskega kinogledališca, ka-te ega je neki brihtnež menda nalašč tako zm.cvarjeno ses'avil \n prevedel, dst tloveku kar slabo prihaja. Pravimoi ,,menda na'ašč", ker ni verjetno, da je komu do tega, da tako očitno prika-zu^e svojo — nevcdnost, da ne tvibimo drugega izraza. Čujte in Čita.)te: No-etova barka je prevedena na ,,Noahs Ba ke" (!) namesto Arche, kar ve vsak otrok; — ,,VesoIjni potop" je ,,Siind-flut" (edinio p;avilno je ,,Sintf'.ut ). I-ta Riia, naša slovenska fiimska zv^zda se bo lepo zahvalila, da je brihtnei njen ..Friihli g erwachen" prevedel na ,,Polet e ;e bLža", (ubogi pojmi o le-t.:ih ia ih in — slovnici!); ,,Das Weih dic Be tie" je prevedel mož na f,2ena Bestija", kakor da je ta pridevek — knt o ime... itd. — Ne oziraje se na. eve tuelne lahko razumljive tiskavnei pogr.ške, trdimo pov.em upravi 'eno, da take kozlarije nikakor niso kivda prizadcte tiskarne, ampak grdo izrab-ljanje zaupanja iste v človeka, kateiemu je poverjeno prestavljanje besedila, kar sramoti: 1. slovenščino, 2. nemfčino 3. škoduje tiskarni 4. podjetje sme^i in 5. ustvarja prav čudne vtise pri — tv jcilv
ki posečajo naše mesto. — V Mariboru so slično ,,afero" solidarno spravili z dnevnega reda. —
PROTI NEKULTURNEMU pre-klinjanju. — Prejeli smo zelo značilen dopis, ki je vreden objave v vseh po-štenih listih: Ni dovolj, da se Slovenci pridušamo in hiidičamo ob vsaki veseli in žalostni priliki, temveč smo se navze-li tudi importiranih (uvoženih!) laških kletvic, ki so več kot ostudne, razunte-ga pa za prave Slovence — sramotne! Jakisto je z madžarskimi kletvicami, a srce nas naravnost boli, kake prostaške kletvice prinašajo domov naši mladeniči, ki prihajajo od vojaške službe na do-pust... Ni, da bi jih panavljali, saj se jih že nežna šolska deca poslužuje, se-veda podzave^tno! Po našem skromnero mišljenju naj bi vojak bil prispodoba viteza Domovine, naše le"pe Očetnjave ne pa ,,junaški" preklinjevalec Matere božje, očeta, matere, sestre — vsega sve-tega. To so stvari, o katerih ne smemio moičati, ker dolgujemo časti našega na-roda na znotraj in zunaj vse, kar ima-mo. Naša usta pa naj ne bodo izliv gnji-lobe! Vsaj ob praznikih skušajte omili-ti to našo narodno sramoto!  —
CESTNA MIZERIJA pri Sv. Ur-banu. — Pri nas je res velik križ: šte-vilni kmetje in posestniki so voljni, da zastonj navozijo prodca, tako brata Simonič vsaki po 50 kubikov brezpla-čno; takisto da ugledni kmet Pelcl za-stonj svojo bogato gramoznico na raz-polago v splošno korist vseh. Mnogi so pripravljeni, tudi denamo prispevati, le dbčinska uprava se ne gane. Takšno go-spodarstvo vzbuja upravičeno nevoljo vseh prizadetih; kajti prvenstveno trpi kmet-proizvalec, ki muči svojo živino po nepotrebnem; trpi trgovec, ki ne more po pridelke k kmetu; trpijo av-tomobili, ki brzo prevažajo vse tovore in v slueaju požara, ko ognjeni element grozi vpepeliti kmetu vse, kar ima, —*
kako naj gasilci vozijo preko jarkov na kraj nesreče? In če kličete zdrav-nika? — Neverjetna zanikernost odgo-vornih, o katerih se lahko prepriča o-blast — je vzrok zelo upravičene kri-tike. -
DOPIS IZ OKOLICE.
Kaj čuk piše, naj sova bere, saj pri Vrbani se vse že proti dere. —i V Sve-tincih so srečni kmeti, zato imajo vsa-ko leto dosti žeti. Zagajski Miha že-gen jim deii. (Tak se njemru zdi.) Mo-liti Miha dobro zna, če mu kdo le još-jo da; če je jošja prav debela, te je Južovca vesela; če pa Miha hrast dobi,
te se Južovca smeji.-----• Za pnoceisijo
je ,,Kirbiš" dober, ker zastonj moliti Miha je premoder. Njemu se moliti tam potrebno zdi, kjer se pečejo gosi. 200 Din je lep ,,Gedin", Janžov' jih ja težko plača, zato jih Miha gladko v žep potlača. Kaj misliš, da sm!o le vsi nori? Ti denarce si pograbil, in nas za vero osleparil. — Zato pa lepo priden bodi, da zadnji up ne gre po vodi. — Prihodnjič pa bo čufcov ostri kljun še marsikaj  povedal  ,,vun". —
OD SV. U.RBANA pri Ptuju nam pišejo: Vaš ,,čuk" se je kar monopoli-ziral na nas, kar marsikomu raztegne obraz. Pametni vemo, da nam dobro hočete in nočete nikomur delati krivice. — Našo gospodično imamo res vsi radi, ker je z nami preprostimi Ijudrni bolj prijazna kot nadute in pošminkane me-stne frajle. Prav ste imieli,. da ste to po-vedali zaradi jeze tistih, ki imajo previ-soko svoje nosove zavihane. — Dobro bi bilo, da podregnete malo radi na-ših cest, — sijajne razsvetljave ter se ozrete na druge težave, o katerih še bomo poročali. (Opomba uredništva: Le pridno delajte za list, da bo imel več naročnikov. Pišite čisto resnico. Ve-dno bomo z vami. Več naročnikov pri-dobite, več bo prostora v časopisu. Prazniki so ugodna priložnost za agi-tacijo.)
...FAULES GESINDEL" - se v go-vorici brezrčnih Ijudi imenuje človek, ki si je med delom zlomil roko in po stal za delo-kolikortoliko manj zmožen. Tak naslov je zahvala za delovanje člo-velca, ki rned hrumečimi stroji riskira sebe, svoje ude, svoje zdravje, svoje živ-Ijenje. Miselnost preobjestnih gospodov, ki niso nikdar težko prislužene trde škorje kruha močili s solzami je mimo vseh pomislekov ne-le vnebovpijoč greh, ampak je ta izjava, katero lahko dokažemo z imeni zelo značilna za mi-selnost tistih prenapetežev, ki se ne za-vedajo, da so njih blagajne napolnili ne-le delavski žulji, ampak tudi polom-ljeni udi sužnjev kapitala. -
PTUJSKI KINO - brez predstav. Dočim ima mnogo manjši Ormož v svoji hvalevredni podjetnosti že zvo-čni film, smo Ptujčani za praznike na nedoločen čas zapiii naše kino-gleda-lišče. Očitni sadovi polovičarstva, maš-čevanje starih grehov in drugega nič!
KMETIJSKO BRALNO društvo v Rogoznici pri Ptuju je v nedeljo dne 20. decembra 1931 v. dvorani gpstilne BraČič v Novi vasi vprizorilo po I. Češniku pridelano in priljubljeno na-rodno igro s petjem ,,Domen". O-bisk je bil zelo lep. Nastop posameznih igralcev pa nam daje jamstvo, da po-lagorna izginja iz naših vasi nekulturna surovost in da tudi priprosti ljudje iš-čejo v lepi oderskd umetnosti svoj jiži-tek. Režija g. Arnuša je bila na višku pa tudi igralci so se po svojih močeh potrudili. Le korajžno naprej v kul-turnem delu! —                     J.  R.