ogaške •••••• Glasilo občine Logatec, 20. december 2003, letnik XXXIII, št. 12 fig Najprej o 3 cr to Sejalci skrivnosti Da je Luna s svojim mrkom tudi đF^^ sejalka premnogih tajinstvenosti!? Zna ^jft biti... ker... Si lahko sicer pojasnite f M """f; skrivnost, kako bo novi direktor . kr(a)maril Ljubljanski banki, potem ko ~'*^^m je bil prejšnji direktni zaradi zgrešene ^fl I naložbe - povzročitelj večmilijardne ^^^^ škode nagrajen z odpravnino šestih plač-vsakalepo2.350.000tolarjev(!) in z visoko službo pri belgijski KBC? Med neizmerjene skrivnosti sodijo tudi odškodnine, kijih bomo morali slovenski davkoplačevalci izplačati preračunljivim izbrisanim. Medtem pa naša oblast uporablja čas za dokazovanje, za kaj vse da ni pristojna, manesto da bi kaj storila. In tako cveto Črni lesi, Zbiljski gaji, pred očmi javnosti in kriminalistov ponikne kupnina od prodaje - bolnišnice. Tudi kaka smrt se zgodi v celjski bolnišnici z zapoznelimi pojasnitvami; minister Keber pa je slovenski javnosti zagotovil, da ne bodo iskali konkretnih krivcev. Z nenavadno skrivnostno silovitostjo so se naši velmožje bivšega političnega kova trezno branili pred opijem religije. A kakor vse kaže, je religija v resnici skrivnostni opij za ljudstvo. Cvetober naših nekdanjih cekajevcev seje z religioznim opijem tako opijil, da na vsem lepem prisega na luteranstvo kot na najbolj humanistično religijo. In tako evangeličanskemu Društvu »Primož Trubar« predseduje skrivnostni Viktor Žakelj; tam blizu sta še bolj skrivnostna Matjaž Kmecl in Milan Kučan. Le kdo od bivših cekajevcev bo dobro stal Društvu »Anton Martin Slomšek«? Pri vsem tem je še prava sreča, da smo Slovenci v 70% funkcionalno nepismeni in še toliko teže razumemo čisto natančno vse. Zato tudi ni čudno, daje ustavno sodišče potrebovalo debeli dve leti, da je funkcionalno razumelo in razsodilo, da vatikanski sporazum ni v neskladju in ne v nasprotju z ustavo; ob vsem tem pa so nam poslanski virtuozi dopovedovali, kako so vedeli, da s sporazumom ni nič narobe, le zagotovil so potrebovali. Seveda, kojih je pa 70% med onimi iz začetka tega odstavka. Ni pa nobena skrivnost da nam inflacija pada. Kako da ne, če pa ga tako s..jemo, da seje letos morala kanalščina skrivnostno podražiti za 44%. Inflaciji ne bo prav nič na škodo tudi tistih nekaj milijonov nagrad za skrivnostno najlepše risbe grba in zastave. No, važno je, da se zastave rišejo, izobešajo se tako in tako ne. Skrivnosten seje sprva zdel tudi izredni novembrski kongres SLS. Vendar kake posebne skrivnosti ni bilo, saj je stranka v svojih petnajstih letih prehodila pot od Ivana do Janeza. Skrivnost, kako bi se rešili pasjih iztrebkov na vsakem koraku, tudi na pokopališču, ostaja bržčas do nadaljnjega skrivnost. Regije bodo, pokrajine tudi, prebivalstvene skupnosti takisto - le v kateri regiji ali pokrajini ali skupnosti bo Logatec, ostaja še skrivnost, ki jo utegne razkriti srečno novo leto 2004. A še prej bo na vrsti božična skrivnost. Kaj pa skrivnost samostojnosti...? Urednik Spoštovane občanke, spoštovani občani! Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Prijazne in mirne božične praznike v krogu najbližjih, srečno leto 2004 ter iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti vam želi Vaš župan Janez Nagode Dober dan -gospod župan! Iz županove pisarne ^mm^ Terapevtski center v Blekovskih gmajnah? Društvo Up, ki se ubada s problematiko osvobajanja od drog, v r^/^ sodelovanju z Ministrstvom za delo, ^^^^ družino I preučevalo različne lokacije, kjer bi bilo mogoče vzpostaviti ustrezni terapevtski sistem. Pri tem seje pokazalo, da bi bili prostori nekdanje vojašnice v Blekovskih gmajnah povsem primerni za organizacijo terapevtskega centra za zdravljenje zasvojenih s trdimi drogami v drugem stadiju. Gre torej za zaprti terapevtski sistem za nadaljevanje programa don Pierina. Ministrtvo za obrambo je za ta namen pripravljeno odstopiti tri nekdanje vojaške objekte brezplačno. O tem, ali naj naša občina sprejme to ponudbo, bo odločal občinski svet. Na vsak način pa bo treba še pred odločanjem v občinskem svetu anketno preveriti voljo občanov. Varno in čedno prenovljeno ozidje pred Narodnim domom Oporni zid, ki ga je pred Narodnim domom že dodobra načel zob časa, je postajal vse bolj nevaren za mimoidoče, za udeležence raznih društvenih in družabnih Utrjeno podnožje Narodnega doma. srečanj, še zlasti pa za otroke, ki se radi zbirajo na igrišču tako rekoč pod zidinami. Pa tudi na pogled jc bilo razmajano zidovje vse prej kot v okras Narodnemu domu, ki tudi vse bolj kleca pod težo časa in vse večje izrabljenosti. Letos poleti sta zidarska mojstra Janez Klevišar in Jakob Pivk opravila lepo - naravost kamnoseško - delo in oblikovala varno in čedno ozidje; temu prilagojeno ograjo je izdelal kovinarski mojster Zvone Maček. Občinsko mošnjo je prenova stala nekaj manj kot 6 milijonov tolarjev. Prijaznejši državni proračun tudi za logaški vodovodni in kanalizacijski sistem Razpis Ministrstva za okolje in prostor je za obdobje 2004/06 primaknil za sofinanciranje treh ifrastrukturnih projektov na Logaškem nekaj manj kot 115 milijonov tolarjev: od tega 52 miljonov za obnovo vodovodnega sistema, 15,6 milijona za izgradnjo kanalizacije v zahodnem delu Gorcnjega Logatca in 47 milijonov za kanalizacijo na območju Jačke. Najprej bo na vrsti kanlizacijski projekt v Gorenjem Logatcu v vrednosti 44 milijonov, za kar je bil prek javnega razpisa izbran izvajalec CPL, s katerim je že podpisana pogodba. Poleg natečajnih republiških sredstev, bo občina uporabila tudi sredstva republiške takse za obremenjevanje voda. Kanalizacijsko bodo najprej povezane Gorenjska, Pokopališka in Rcžiška cesta, kasneje pa cesta Pod Strmico, kjer se bo kanalizacija gradila skupaj z novim vodovodom, ki sc bo navezal na nove vrtine v Cuntovi grapi. Izbran je sicer že tudi izvajalec teh del idrijski Zidgrad, vendar pogodba še ni podpisana, ker občina pričakuje dogovor s podjetjem Elektro Ljubljana-okolica za sofinanciranje transformatorja in visokonapetostnega kabla v vrednosti 47 miljonov za potrebe vrtin in okoličanov. Prispevek občine naj bi bil le v izkopu skupnega jarka za vodovod in visokonapetostni kabel. Dela naj bi bila končana do 1. maja 2005. Vendarle knjige na suhem Knjižnici je bila pri načrtovanju sredi osemdesetih let namenjena silno neprijetna streha kljub mnogim strokovnim ugovorom ob razpravi o projektu. Seveda, kot se rado zgodi, ni za tegobne posledičnosti odgovoren nihče od načrtovalcev. Pa vendar storjena je bila huda materialna škoda. Sprva je zamakalo v knjižnične prostore samo ob večjih nalivih, kasneje pa je bil kljub flikanju strehe ali ravno zadelj tega, ogrožen knjižni fond že ob vsakem deževju. To pot naj hi bile knjige varne pred deževjem. Da o metanju denarja pozimi v žlebove niti ne govorimo; kljub električnemu (silno dragemu) ogrevanju žlebov je zmrzal svoje naredila in sledovi so očitni na razpadajočih strešnih simsih (venčne obrobe). In bilo je treba najti primerno rešitev. Ponujali sta se dve možnosti: prekritje stavbe s pločevino za kakih 20 milijonov in knjižnica bi bila rešena za dolgo dolgo, ali pa izvedba bitumenske prevleke, ki naj bi zagotovila varno streho vsaj za kakih 7 let in za vsega 1,390.000 tolarjev. Ker se pa predvideva leta 2007 prenova Narodnega doma, upoštevaje tudi streho nad knjižnico, je bila sprejemljiva cenejša možnost, ki jo je opravil logaški podjetnik Šuštcršič. Do spomladi tudi Čevica do novega vodovoda in odvoda odplak Za izgradnjo vodnega in kanalizacijskega voda je bil izbran kot najboljši ponudnik Gratelj iz Prckmurja. Po sklenjeni pogodbi bodo Prckmurci za 21.800.000 tolarjev izvedli vodovodna in kanlizacijska dela na Čevici do konca aprila prihodnjega leta. Tudi s smetmi do investicijskega denarja Kot smo že pisali, je smetišče pod Ostrim vrhom vse bolj zanimivo za sosedne občine in celo za nekoliko odmaknjene sosede. In tako bodo po novem letu iz občine Šmarto pri Litiji dovažali na logaško odlagališče letno 1500 odpadkov, kar pomeni 34 milijonov investicijskega denarja, zraven pa še 6,7 milijona takse za obremenjevanje okolja -namenska sredstva za rekonstrukcijo občinskega smetišča. Martin Koren h Jo r-C U o tU a/j o Usklajeni svetniki z usklajenimi odločitvami Z zadnje letošnje seje občinskega sveta r C r. O rt cr Decembrska seja občinskega sveta občine Logatec je minila v iskanju najboljših (oziroma čim boljših) rešitev za naše občane. Svetniki koalicije in opozicije so našli skoraj povsod skupen jezik. Sprejet je bil Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Načrtovano je, da bi občani plačevali nadomestilo tudi za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča tam, kjerje z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih zgradb. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se odmeri od celotne njegove površine, za stanovanjski namen pa se odmeri od gradbene parcele. Nadomestilo se odmeri po kriterijih, ki veljajo za zazidano stavbno zemljišče v višini 20%. Če gradbena parcela za stanovanjski namen ni določena, je kriterij za določitev minimalne samostojne gradbene parcele za potrebe odmere določen v višini 700 m2. Kaj nam bo to v resnici prineslo (koliko bomo »udarjeni« po žepu)? Če bi se dalo odlok izvajati, bi nekateri res plačali več. Ker pa ustreznih evidenc ni, bodo zneski večji za 10%, za kolikor je občinski svet potrdil višjo vrednost točke za izračun nadomestila. Z zakonodajo je bil usklajen Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Logatec in sprejet s strani občinskega sveta. Razen uskladitve, pa je novost tudi v številu članov sveta knjižnice, ki jih sprejeti odlok zmanjšuje z devetih na petero članov. Zakon in posledično tudi naš odlok ,zaradi zakonsko sprejetih določil, zmanjšuje vlogo ustanovitelja. Najdaljše razprave je bila deležna točka, ki se je tudi tikala knjižnice oziroma njenega programa dela in finančnega plana, h katerima mora ustanovitelj dati soglasje. Naša knjižnica presega normative, ki so zakonsko določeni oz. predpisani za Franc Godina (LDS) je bil to pot med redkimi razpravljalci. njeno delovanje, je pa dosegla zavidanja vreden nivo kvalitete svojih storitev. Vendar pa so v občini tudi drugi porabniki proračunskih sredstev in je potrebno doseči kompromis v investicijah v naslednjem letu med Gladko je steklo vse tudi skozi glasovanja. knjižnico in ostalimi uporabniki javnih financ. Kaže, da bo občinska blagajna v naslednjem letu bolj polna na račun dovoza odpadkov iz občine Šmartno pri Litiji. Ker nam to dopušča naša deponija brez škode za občane, je edino prav, da jc občinski svet podprl tako odločitev. Kljub vsemu pa moramo misliti vnaprej, da ne bo zmanjkalo prostora na deponiji za odlaganje »naših« odpadkov, hkrati pa »odvečen« prostor tržno izkoristiti. Občinski svet je tudi potrdil študijo za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda ( študijoFeasibilitv) v občini Logatec. Potrjena študija je obvezna sestavina prijave pri kandidiranju na sredstva kohezijskega sklada EU. Upajmo, da bomo na natečaju uspešni. Sprejet je bil točkovnik za vrednotenje programov športa in določitev prioritetnih panog in vsebin na področju športa. Sprejeti točkovnik daje zeleno luč Komisiji za dodelitev sredstev za športne dejavnosti, da ta objavi razpis. Želimo si, da bi tudi v bodoče občinski svet deloval tako konstruktivno in sprejemal odločitve, ki bi omogočile, da se bo kolesje občinskega voza vrtelo brez škripanja, gladko in učinkovito. Alenka Gorza Jereb Obvestilo o predprazničnih uradnih urah Občane obveščamo, da bo Občinski urad občine Logatec odprt v sredo, 24. decembra 2003, in v sredo, 31. decembra 2003, samo do 12. ure Občinski urad Svetniki SI sprašujejo -župan odgovarja Ivica Merlak (SDS): v imenu cvetličarja Pečkaja sprašujem, po kakšnem ključu se naroča oziroma predajajo v ocvetličenje logaške zelenice? Uradne ure podžupana Občane obveščamo, da ima podžupan Dušan Černigoj uradne ure vsak ponedeljek od 8. do 10. ure v prvem nadstropju na Tržaški cesti 13 v Logatcu. V tem času je dosegljiv tudi na telefon štev.: 01/7590-634 Župan: Ker gre za vrednost, ki ne dosega enega milijona tolarjev, ni potrebe po posebnem razpisu za oddajo del. Zadošča le naročilnica. Občina pa naroča z naročilnico ocvetličenje pri najugodnejšem cvetličarju. Špela Istenič Vsak četrtek ob 16.30 v Knjižnici Logatec in ob 16. uri v Krajevni knjižnici Rovte URA PRAVLJIC Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722 Spoštovane občanke, spoštovani občani! J Delavci Občinske uprave Občine Logatec vam želimo vesele božične praznike, srečno in zdravo novo leto 2004. Naj vam vsak dan v prihajajočem letu prinese drobne, prijetne trenutke, ki grejejo srce in delajo ta svet boljši. Če smo bili pri svojem delu kdaj nerodni, se opravičujemo. Pa saj je tukaj še JUTRI, ki upa, da smo se nekaj naučili od VČERAJ. Alenka Gorza Jereb, direktorica občinske uprave Nekako ob letu ti C/K 7~ p C rt c rt 3 o* B -i S Šepav proračun le po volji velike občinske koalicije Velika koalicija v občinskem svetu ima 13 (3 SLS, 4 LDS, 3 NLN in 2 NLM) od 21 svetnikov, je torej tako močna, da brez soodločanja z opozicijskima strankama SDS (3) in NSi (5) sprejema vse odločitve, kakršne sama želi. V SDS menimo, da jc po enoletnem mandatu prav, da tudi opozicija pove svoje mnenje o delovanju občinskega sveta, občinske uprave in župana. Opozoriti želimo predvsem na dejstvo, da velika koalicija ni pripravljena podpreti predlogov opozicije, ki so za občane pomembni, saj jih ni hotela uvrstiti v proračun. Opozicija zdaj res ne more biti krivec za nizko realizacijo občinskega proračuna, saj je velika koalicija zavestno sprejela proračun za leto 2003, čeprav je bila seznanjena z dejanskimi obveznostmi iz preteklega leta, pa se je kljub temu odločila podpreti proračun. Opozicija jc od začetka mandata delovala tako, kot je obljubljala na volitvah. Vedno smo poudarjali preglednost delovanja občine, gospodarno ravnanje s prihodki proračuna, čim manjše obremenjevanje prebivalstva in ohranjanje življenjskega standarda naših občanov. Ker na prvi seji občinskega sveta nismo potrdili povišanja gradbene cene stanovanj in povprečnih stroškov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za leto 2003, smo bili deležni kritike župana, posameznih svetnikov SLS in LDS, češ da smo odgovorni za izpad prihodka v občinski proračun. Mi pa menimo, da sc prihodki za občinski proračun ne pridobivajo samo z obremenjevanjem prebivalstva in poviševanjem cen, temveč z gospodarnim ravnanjem in s tako strategijo razvoja, ki prebivalstva dodatno ne obremenjuje. Na proračun za leto 2003 jc imela opozicija kar nekaj pripomb, vendar koalicija ni podprla nobenega od amandmajev SDS. Eden od amandmajev je predlagal prerazporeditev 4 milijonov za rešitev prostorskega problema v OŠ Rovte, preostala manjkajoča sredstva pa naj bi župan na osnovi ocene višine investicije zagotovil sam v proračunu. Na seji sta župan in ravnateljica OŠ 8 talcev pojasnjevala, da je problem rešen in niso potrebna dodatna sredstva. Predlaganega amandmaja torej velika koalicija ni podprla. Toda 20. maja 2003 jc gospod župan dal izjavo za DELO, da bo treba za potrebe devetletke zgraditi prizidek k OŠ Tabor in zagotoviti dodatno opremo za preostali dve šoli v Dolenjem Logatcu in v Rovtah. Na 3. redno sejo 3. julija 2003 jc gospod župan uvrstil informacijo o devetletnem izobraževanju, kjer med drugim navaja, da za uvedbo devetletnega programa potrebuje OŠ Rovte dodatno učilnico. Problem jc torej obstajal tudi pred sprejemanjem proračuna,vendar župan ni uvrstil te postavke v predlog proračuna za leto 2003. Razmere se namreč niso mogle spremeniti v mesecu dni. Svetniki opozicije smo sc zavedali prostorskega problema v Rovtah, zato smo pristali na županov predlog in investicijo 40 milijonov potrdili kot rezervacijo za prihodnji proračun. Ladka Furlan, SDS. In izvajanje proračuna za letošnjih deset mesecev? Poročilo o izvajanju občinskega proračuna januar-oktober 2003 pokaže komaj 57% realizacije prihodkov in le 56% realizacije odhodkov. Kaj se dogaja z izvajanjem proračuna? Ali je planiranje upoštevalo dejansko stanje in zmožnosti ali je iz preteklega leta prenesenih preveč obveznosti, da bi jih lahko pokril letošnji proračun? Vsi pomembni projekti, kot so začetek gradnje prizidka k OŠ Tabor (investicija 120 milijonov), program SAPARD za gradnjo kanalizacije v Rovtah, gradnja šolskih igrišč v Logatcu, ne bodo letos realizirani. Zato sc sprašujemo, če jc bilo res potrebno narediti rezervacijo sredstev za nakup obrata Alpine v prihodnjem proračunu, ko pa je bilo vnaprej znano, da se omenjeni projekti ne bodo pričeli izvajati, ker posamezna ministrstva niso odobrila sredstev. Tako bi sredstva, ki jih zagotavlja proračun za izvedbo omenjenih nerealiziranih projektov, lahko uporabili za nakup prostorov Alpine v Rovtah. Prav zaradi takega planiranja in občutnega predimenzioniranja določenih proračunskih postavk pri pripravi proračuna za leto 2003, so izpadli projekti, ki bi bili lahko letos realizirani. Na zadnji seji občinskega sveta je bil posredovan sklep o prerazporeditvi sredstev samo za 78.300,00 tolarjev, kaj pa se bo dogajalo s preostalimi sredstvi od nerealiziranih projektov, pa upamo, da bomo izvedeli na prihodnji seji. Presojo o pravilnosti izvajanja proračuna (župana in njegove koalicije) prepuščam vam, bralcem, saj opozicija, kot rečeno, na to nima vpliva. Odbori in komisije, sestavljeni mimo »svetega pisma« Pri sestavi odborov je naša stranka tako kot NSi upoštevala sestavo odborov skladno s Statutom občine vsaka stranka ima v odborih število članov, sorazmerno z volilnim rezultatom. Skupna zahteva SDS in NSi je bila, da se zaradi preglednosti delovanja odborov in komisij spremeni sestava nadzornega sveta komunalnega podjetja Logatec, ki ima 3 člane (župan, direktor komunale in članica sveta Milojka Kolar), komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči naj bi se prav tako razširila s treh na pet članov, in da sc naj ustanovi odbor za kmetijstvo. Gospod župan se je z našimi predlogi strinjal. Kaj pa realizacija? V marcu se je formirala koalicija, in gospod župan jc očitno menil, da ne obstajajo več razlogi za uresničitev zahteve opozicije. Povsem drugače pa je bilo s komisijo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Očitno jc bilo treba razširiti komisijo za upravljanje s stavbnimi zemljišči na zahtevo koalicijskih partnerjev. Županje zato pripravil odlok, ki določa, da šteje komisija pet članov. Koalicijski glasovalni stroj je potrdil sestavo komisije po meri velike koalicije: po dva člana LDS Jane/ Smole in Boris Hodnik, po dva člana Neodvisne liste Dušan Černigoj in Damjan Menard ter en član SLS Franc Rudolf. Torej brez predstavnika opozicije, ker bi ta predstavljal po prepričanju koalicije samo "oviro/ nadzor". Tako sc velika koalicija ni držala statutarnega določila o sorazmerni zastopanosti strank v odborih in komisijah. Če jc Statut občine tako pomemben akt, kar nedvomno je - saj jc tudi direktorica občine zapisala v Logaških 17. julija 2003, da jc Statut "sveto pismo" za svetnike, potem sc postavlja vprašanje, ali to »sveto pismo« ne velja tudi za gospoda župana. Očitno zanj ni obvezujoče, ker jc dopustil sestavo mimo statutarnih določil. Ladka Furlan (SDS) in Vladislav Puc (NSi), združena v opoziciji. Postavlja se vprašanje, zakaj je treba pred opozicijo tako hermetično zastrcti pogled v delovanje komisije za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, ki je eden glavnih lastnih virov prihodkov občinskega proračuna (nakup in prodaja zemljišč) in v delovanje Komunalnega podjetja, katerega finančni načrt za leto 2003 znaša vsaj 20% vrednosti občinskega proračuna. Seveda, opozicija sc zaveda, da nc more imeti večine v komisiji, vendar bi njena prisotnost vplivala na preglednost delovanja omenjene komisije in omenjenega nadzornega odbora. In to je očitno za koalicijo nesprejemljivo. Seveda, spremembe Statuta pa ni brez glasov opozije Statut občine jc tisti temeljni akt, za katerega morata glasovati najmanj dve tretjini svetnikov. Te večine pa vladajoča koalicija nima. Slovenski demokrati smo imeli nekaj pripomb, ki pa niso bile razlog, da spremembe statuta nc bi podprli. Pravi razlog je v tem, da opozicija pričakuje pred glasovanjem o spremembi Statuta realizacijo zahtev o sestavi odborov in komisij, kot smo jih posredovali županu na 2. seji občinskega sveta: povečanje števila članov nadzornega sveta Komunalnega podjetja Logatec, oblikovanje 5-članskcga odbora za kmetijstvo in upoštevanje zastopanosti političnih strank v odborih skladno s Statutom. Opozicija sc svoje (nc)moči glede na volilne rezultate zaveda, vendar pa bo zastopala interese vseh občanov, kot ji dovoljuje zakon o lokalni samoupravi. Spoštuje tudi odločitev župana glede sestave koalicije, ki je podobna vladni, vendar pa ne more razumeti, da županova velika koalicija poskuša v najpomembnejših organih občinskega sveta preprosto obiti opozicijo, ki številčno ni tako nepomembna, saj šteje skupaj osem svetnikov, če hoče delovati pregledno in gospodarno. (ilede sprejemanja sprememb Statuta torej menimo, daje na potezi župan in njegova koalicija, in prav od njene pripravljenosti, da sprejme predlog opozicije, je odvisno sprejetje sprememb Statuta občine. Zaključni račun za leto 2002 z močno hipoteko Zaključni račun občine Logatec za leto 2002 je pokazal, daje bil proračun v volilnem letu nerealen. Račun pa jc bil očitno izstavljen za letošnji proračun. Tudi v preteklem mandatu opozicija ni imela vpliva na sestavo proračuna, zato je zaprosila v prvi obravnavi proračuna za dodatne razčlenitve posameznih postavk, čc naj bi sprejemala nekaj, na kar ni imela vpliva. Odgovora pa ni bilo. Svetniki opozicije torej nismo mogli ničesar doseči, ima pa občinski svet svoj nadzorni odbor, katerega pristojnostjo tudi nadzor nad gospodarnim in učinkovitim uresničevanjem strategije proračuna. Nadzorni odbor pa ni imel zadržkov, da bi občinski svet ne sprejel zaključnega računa. Nadzorni odbor le ugotavlja, da je bil zaključni račun pripravljen v skladu z zakonom o javnih financah, v skladu z navodili za pripravo zaključnega računa, v zakonitem roku in v roku posredovan Ministrstvu za finance. Ker pa v poročilu nadzornega odbora ni navedeno, na osnovi katerih pregledov postavk jc nastala ta ocena, menimo, da nadzorni odbor ni opravil svoje naloge; zadostil je lc formalnostim, ostaja pa odprto vprašanje vsebine. Ali ni morda pomemben podatek, da ima občina neporavnanih lanskih obveznosti v višini 304.357.399,03 tolarjev - kar je uradno prikazano, verjetno pa še veliko več -, da bi nadzorni odbor pregledal namensko porabo sredstev v preteklem letu? Višina obveznostije vredna skoraj tretjino lanskega proračuna, ki je bil tako prenesen v to leto. Če bi nadzorni odbor opravil nalogo, kot jo predvideva Zakon o lokalni samoupravi, do takih nepravilnosti ne bi moglo priti. Lansko planiranje odhodkov tako ni bilo v skladu s planiranimi projekti in finančnimi zmožnostmi občinskega proračuna. Sicer pa nadzorni odbor tudi ni podal ocene planiranja proračunskih postavk. Glede na plan lanskega proračuna je nedopustno, da ostane višina obveznosti 304.357.399,00 tolarjev in obremeni letošnji proračun, kar pomeni, da se ta ponovno ne bo izvrševal v skladu s sprejetim proračunom za leto 2003, na kar kaže tudi poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna za obdobje januar-oktober2003, realiziran komaj 56%. Če bi nadzorni odbor opravil nalogo, kakršno predvideva zakon o lokalni samoupravi, do nepravilnosti ne bi moglo priti. Nadzorni odbor bi lahko nadzorno funkcijo opravljal le, če bi ga vodila opozicija, ki bi preverjala izvrševanje proračuna in pravočasno opozarjala na nepravilnosti, da se te ne bi nadaljevalc.Tako pa ima koalicija podaljšano roko v nadzornem odboru, ki ga vodi predlagani kandidat LDS Anton Antičevič. In tako koalicija nadzira sama sebe!? Slovenski demokrati zaključnega računa nismo potrdili zaradi nepravilnosti in prekoračitev, in tudi zato ne, ker nismo imeli vpliva na oblikovanje proračuna, saj je bila v preteklem mandatu v opoziciji samo SDS. Velika občinska koalicija pa ni imela posluha ali volje, da bi upoštevala tudi predloge opozicije. Tako je zaključni račun sprejela izključno velika koalicija SLS-LDS-NLN-NLM, prevzema torej tudi vse posledice in odgovornosti. Neresnica, ki sc neštetokrat ponavlja, postane resnica. Tako bi lahko ocenila komentarje koalicije in pisanje direktorice občinske uprave gospe Alenke Gorza Jereb, ki ne samo da poroča o sejah občinskega sveta, marveč daje tudi politične komentarje, kar menimo, da ni v njeni pristojnosti. Volivci bodo presodili, vendar na osnovi obremenitev, kijih bodo plačevali. Tako se bodo stroški vrtca prenesli na ramena staršev, ker jc tako odločila velika koalicija na zadnji seji. Opozicija takega predloga ni podprla. Taka in druge podobne poteze bodo odločilne za presojo volivcev na naslednjih volitvah. Opozicijski Slovenski demokrati in Nova Slovenija takšnih odločitev ne podpiramo, saj iščemo finančna sredstva drugje, znotraj proračuna in ne pri občanih, v tem konkretnem primeru pri mladih družinah. Ladka Furlan. vodja svetniške skupine Slovenskih demokratov O C CM i-1> -C s < P C n o o rs "i K) O Trening nožne tehnike. osnovnošolcev in srednješolska mladina, del osnovnošolcev pa trenira v telovadnici v Gorenjem Logatcu. Naši mladi boritelji so se 20. oktobra udeležili tudi tekmovanja in tehničnega seminarja v organizaciji Notranjske zveze borilnih veščin v Cerknici. Tam so sc dobro odrezali, saj so glede na pokazano znanje v borbi ter na tehničnem seminarju najboljši izmed njih napredovali v višje stopnje šolskih pasov. V soboto, 13. decembra, je na Vrhniki potekal tudi božični seminar in turnir za Notranjsko prvenstvo. O rezultatih bomo poročali v naslednji številki Logaških. Vse informacije o vpisu v tečaj športnega karateja dobite po telefonu 031 -302-130. Janez. Obreza, mag. farm. m Dosežen veliki cilj Devetletni Logatčan Žan Kogovšek je novi državni prvak v podmladku 65ccm v motokrosu Ob tem nedvomno izjemnem dosežku mladega logaškega motokrosista je stekel prav zanimiv pogovor. Zakaj ravno motocross? Ko sem bil star šest let, smo šli gledat dirko motokrosa na Rakek. Očiju sem rekel, da bi tudi jaz vozil. In smo začeli... S kakšnim motorjem? Začeli smo s Tomos Torijem, kmalu nato sem dobil 50ccm Husqarnp, nato KTM in Polinija. Ko sem prestopil med 65ccm, sem vozil obe sezoni KTM. Imaš sponzorje? Ne, vse mi omogočajo starši. Kdo te trenira in kje najraje voziš? Zaenkrat sem še premlad, da bi hodil na treninge s trenerjem. Do sedaj meje treniral očka, v prihodnje pa bo potreben tudi trener. Najraje vozim na Rakeku, ker sem tam ' ' začel. Letos si postal državni prvak v podmladku 65ccm. Za kateri klub nastopaš? Kako ti je to uspelo? Nastopam za MK Mitas Fortuna Trebnje. Naš klub Veliko treniram. Tekmujem tretjo sezono. Do sedaj je bil letos vice prvak. scmbilna91 tekmah in letos mije uspelo, kar sem pričakoval pred sezono. Od šestih tekem za državno prvenstvo sem bil štirikrat prvi in dvakrat drugi in tako postal državni prvak. Si bil toliko boljši od drugih? Nc, nekaj tekmovalcev nas je izenačenih. Na tekmah ne delam veliko napak, še nikoli nisem bil poškodovan in še nikoli mi ni odpovedal motor.Torej imam tudi veliko sreče, sem vedno prišel v cilj, tudi po padcih. Še nikoli nisem odstopil! Kar 91 tekem zaporedoma pa sem bil na stopničkah za zmagovalce! Neverjetno! To pomeni, da voziš, kot rečemo, z glavo? Med konkurenti nisem najhitrejši. Najmanj pa delam napak in osvajam točke. In moj mehanik Miro Kovic mi dobro pripravlja motorja. Motorja? Imaš dva? Da, enega za treninge, drugega za dirke. Tako lahko treniram in dirkam, tudi če se eden pokvari ali polomi. Verjetno je naslov državnega prvaka tvoj največji uspeh? Najbolj sem bil vesel prve zmage v državnem prvenstvu, naslov prvaka pa je najpomembnejši. Tudi 11. mesta na Evropskem prvenstvu sem zelo vesel. Na katerih tekmovanjih pa še tekmuješ? Letos sem tekmoval še v Pokalu Motorex, Pomladanski ligi Rakek in v Avstriji v Koroškem pokalu. Od 24 tekem letos sem devetnajstkrat zmagal. Kako veš za vse te številke? Očka si vse zapisuje in slika; še dva pokala, in imel jih bom sto! Kaj pa prihodnja sezona? Prestopil bom v višji razred, kjer bom tekmoval z izkušenimi in starejšimi tekmovalci. Želje in načrti? Vsake uvrstitve med prvih pet bom vesel. Uspeh bo, če bom prišel do kakšnih stopničk. Želim pa si, da se ne bi poškodoval in da bi moji novi KTM-i delali brez napak. Je to drag šport? Imeti je treba dobre motorje, kombi, potrebno Devetletni Žan pod čelado. orodje; plačati je treba vsak trening, uporabo proge, na vsaki dirki štartnino, pa zavarovanje, zdravniški pregled, carinske dokumente za čez mejo, vsak teden kakšno gumo, rezervne dele, motoristično opremo... Ali dobiš kake nagrade? Do sedaj sem dobil samo enkrat denarno nagrado, največkrat pa nič; včasih pa kakšno majico ali čokolado. In kako postaneš najboljši voznik motokrosa? S treningom. Brez njega ni dobrih rezultatov. Želim ti, da boš še naprej uspešen motokrosistični športnik! Peter Kavčič STOP ŠPORTNI TURIZEM ORGANIZACIJA PRIREDITEV ORGANIZIRANO SMUČANJE ZA OTROKE * SMUČIŠČE CERKNO (OTROCI DO 14. LETA STAROSTI) * CENA: 4.500,00 SIT prevoz vozovnica vodenje * TERMINI: (SOBOTE, NEDELJE, PRAZNIKI) Dec: (26., 27.,28.) Jan.: (10., 11., 17., 18., 24., 25., 31.) Feb.: (1., 7., 8., 14., 15., 21., 22., 28., 29.) * PRIJAVA: Gašper Podjed 031 339 230 Boštjan Martinčič 041 792 708 SMUČARSKI TEČAJI ( za začetnike vseh starosti) ' SMUČIŠČE SEKIRICA * TERMIN: v času zimskih počitnic (pon.-čet.) Feb.:(16., 17., 18., 19.) * CENA: 9.000,00 SIT - vozovnica - vodenje - malica MINIVLEČNICA ZA NAJMLAJŠE •SMUČIŠČE NA SEKIRICI * SMUČARSKI POLIGON * TERMIN: popoldne od 15.00- * CENA: 500,00 SIT 17.00 KONTAKT: 031 339 230, 041 792 708 Iz sveta mladih Stvaritve najmlajših Kviz »Mladi v gasilstvu« Društvo prijateljev otrok in mladine iz Logatca je novembra v društvenih prostorih na stari občini Notranjska 14 v Logatcu - organiziralo delavnice, v katerih so otroci In roke najmlajših so oblikovale. Foto: F. Brus pod vodstvom Ivice Podjed in Vesne Stražišar izdelovali adventne venčke, voščilnice in drobne predmete iz gline, ki so jih prodajali na Miklavževem sejmu pred farno cerkvijo sv. Nikolaja. France Brus Cieibanovo priznanje Drobtinicam s Planin Učenci podružnične šole v Rovtaraskih Žibršah izdajo vsako leto svoje glasilo Drobtinice s Planin. V lanskem šolskem letu so Drobtinice izšle dvakrat: februarja, ob kulturnem prazniku, in junija, ko se je izteklo šolsko leto. Prve so bile posvečene ljudskim običajem, šegam in vražam, ki so bile nekoč žive v naših krajih; druge pa so pisale o odnosih med ljudmi, o prijateljstvu. Drobtinice s Planin so poslali na Cicibanov natečaj za najlepša otroška glasila, in bile so nagrajene s priznanjem za celoto. Učenci lanskega 1. in 2. razreda v Rovtarskih Žibršah - bilo jih je osem - so ponosni na to priznanje in upajo, da bodo tudi devetletkarji radi ustvarjali. Anica Žakelj Gasilska zveza Logatec organizira v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini že celo vrsto let kviz za mlade gasilec. Namen kviza jc druženje vrstnikov in utrjevanje pridobljenega teoretičnega znanja na privlačnejši način za mlade. Zato se je kviz med mladimi g;isilci zelo dobro »prijel«. Letošnjega, po vrsti žc šestega kviza, ki ga je organiziralo dolnjelogaško društvo 14. novembra v Narodnem domu, seje udeležilo 8 trojk pionirjev iz vseh društev naše občine. Mladi gasilci so se pomerili v znanju iz požarne preventive, v poznavanju gasilske tehnike in opreme, v poznavanju zgodovine gostiteljskega društva ter v poznavanju naravnih in kulturnih zanimivostih krajevne skupnosti Naklo. Vsaka trojka je odgovarjala na 16 zastavljenih vprašanj, ki so marsikomu povzročala kar dovolj preglavic. ■ I Zmagovalna ekipu mladih dolnjelogaških gasilcev. Največ znanja je pokazala trojka domačega društva, drugi so bili pionirji iz Rovt; na tretje mesto so se uvrstili mladi gasilci z Vrha Sv. Treh Kraljev. Vse ekipe so bile za svoj trud tudi primerno nagrajene s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevale domače organizacije in podjetniki. Mladi gasilci so jih bili zelo veseli. Organizatorji pa so bili veseli obiska številne publike in vodstvenih predstavnikov krajevne skupnosti, osnovne šole 8 talcev ter GZ Logatec, ki so s svojo prisotnostjo potrdili zanimanje za delo gasilskega podmladka in mlade s tem vzpodbudili k uspešnejšemu nadaljnjemu delu. Lado Korene Res pisano - na Miklavževem sejmu Društvo prijateljev otrok in mladineje zadnji petek v novembru organiziralo Miklavžev semenj. Na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja so postavili več stojnic, na katerih so nakupa željnim Logatčanom in okoličanom ponudili svoje izdelke. Njihova ponudba je obsegala adventne venčke, svečke, voščilnice, drobno pecivo..., kar so izdelali sami otroci ob pomoči svojih vzgojiteljic in učiteljic. Tako jc večina izdelkov nastala v delavnicah Društva prijateljev otrok in mladine, OŠ »8 talcev«, OŠ Tabor, Miklavževega vrtca in skupine Nazaret, Vzgojno varstvenega zavoda Kurirčck in Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec. Njim pa sta se pridružili tudi stojnici svežega in suhega sadja ter sladkih dobrot. Za veselo razpoloženje kljub Miklavže van je na Vrhu Na Miklavžev večerje bilo praznično tudi na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Zvečer seje v dvorani POŠ nabral kup otrok in odraslih, ki so prišli na miklavževanje. Prijeten uvod v Miklavžev prihod so pod mentorstvom režiserke in učiteljice Marije Soko pripravili učenci podružnične šole. Zaigrali so igrico o nagajivih frajerjih, starki, angelu in hudičku. Po poučni igrici je na oder stopil Miklavž v spremstvu angelov in hudička. Nagovoril je zbrane v dvorani in jim v srce položil misel o dobroti. Nato je sedel na svoj »prestol«, k sebi klical najmlajše (in malce starejše) otroke, jim zastavil vprašanje in jih obdaril. Najpogumnejši pa so mu zapeli. Iz sveta mladih Miklavževo tudi z vrlim lajnarjem. Foto: J. Turk oblačnemu popoldnevu pa je poskrbel Zdravko Debeljak s svojo lajno. NevMa v KOMUNALNO PODJETJE ■ iLOGATEC d.o.o. Tržaška 27 1 3 7 0 Logatec Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem želimo vesele praznike, vprihajajočem letu pa veliko sreče, miru in zadovoljstva. Komunalno podjetje Logatec Zahvala za lep večer gre vsem pridnim organizatorjem. M. Čestitka dobitnici bronaste medalje Vilma Brenčič z Medvedjega Brda je prava kmečka žena - kmetica, mati, vzgojiteljica, in še marsikaj - tudi dobitnica bronaste medalje za pripravo žgancev. Medaljo je prejela na 50. jubilejnem gostinsko turističnem zboru na Bledu 13. oktobra letos - le dva dni pred svetovnim dnevom kmetic, ki se sicer po proglasitvi OZN praznuje15. oktobra tudi na Slovenskem. V KS Trate smo ponosni, da je Vilma naša domačinka, in ji za bronasto medaljo iskreno čestitamo. Svet KS Trate Ne nazadnje Bralci pišejo Tržaška cesta skozi Logatec ali »zapleti« od Kramarja do Klama V stalnici novembrskih Logaških...... Dober dan gospod župan! iz županove pisarne Martin Koren med drugim takole povzame: »Zahteve po dodatnih poglobitvah ali po prilagajanju glavne ceste vsakemu hišnemu pragu so nerealne, lahko pa dosežejo ravno nasproten učinek od želenega, prenove ceste skozi Dolnji Logatec še dolgo ne bo.« Malce nerodno postavljene besede, saj jih lahko razumemo tudi drugače, kot so bile verjetno mišljene. V primeru resnejših »zapletov«, ki si jih nihče ne želi, se verjetno res zna zgoditi, da sredstva državnega proračuna, namenjena rekonstrukciji Tržaške ceste od Kramarja do Klama, ne bojo na voljo v želenih rokih in da do prepotrebne obnove ne bo prišlo tako hitro, kot si želimo. Drugače pa jih lahko razumemo tudi tako, da tistega, ki zahteva, že vnaprej označijo s tako imenovano »nerealnostjo« njegovih zahtev kot možnega zaviralca razvoja in ga z uporabljeno besedno zvezo - vsakega hišnega praga -zaznamujejo kot sebičnega branilca lastnih interesov na škodo splošnega. Učinek je torej dosežen, ker bralec ni seznanjen z »nerealnimi« zahtevami in se torej do »zapleta« ne more nepristransko opredeliti. Da bi bolje razumeli »nerealne« zahteve ter »zaplet« in se izognili pristranskosti, je treba napisano v Logaških...... dopolniti. Župan v nadaljevanju navaja zahtevano poglobitev oziroma znižanje cestišča za celih 60 cm, sprašujemo, od kod mu ta podatek, saj ga mi v svoji dokumentaciji nismo ~~ zapisali. Zanimivo bi bilo slišati tudi rg podrobno navedbo podzemnih infrastruktur, ki onemogočajo • znižanje cestišča za več kot 20 cm. p" Ta trditev naj bi torej dorekla C: najnižjo možno znižanje cestišča, o* živeči v kraju ob Tržaški cesti, ki že generacije spremljamo, kaj se dogaja O s telesom ceste, menimo drugače! V novembru leta 2000, če spomin ne vara, je bil sklican zbor krajevne skupnosti Naklo, na kateri naj bi ob prisotnosti predstavnikov pristojnih občinskih služb župan predstavil projekt rekonstrukcije Tržaške ceste skozi Dolnji Logatec. Žal, to srečanje zaradi pomanjkljive dokumentacije ni odgovorilo na poglavitno vprašanje večera - nove višine cestišča v odnosu do obstoječih objektov. Županova obljuba o ponovnem srečanju v začetku leta 2001 ob prisotnosti projektanta je ostala neizpolnjena, hkrati pa so stekla dela rekonstrukcije ceste v Gornjem Logatcu. Seveda, smo zadovoljni, poleg prepotrebne obnove je zagotovljena večja varnost v prometu, vendar je treba priznati, da nekaj rešitev ni posrečenih. Je razlog v prenapetih rokih ali pomanjkanju finančnih sredstev, kakorkoli že, stavbe, med njimi čudoviti primeri naše stavbne dediščine - Ipavčeva domačija, denimo, kot reprezentančni objekt furmanskega klasicizma na Logaškem - poniknejo pod cestišče. Skrb, da se isti scenarij ponovi v Dolnjem Logatcu, jc upravičena. Kljub prošnjam projekti širši skupnosti niso predstavljeni. V septembru leta 2002 smo občani, stanujoči ob Tržaški cesti v Dolnjem Logatcu, županu naslovili pismo podpore. Apelirali smo na njegovo vlogo in poslanstvo, da bi s polnim mandatom ščitil interese posameznikov in skupnosti v napornih pogajanjih z Direkcijo RS za ceste, kjer bi mu nudili vso pomoč. Hkrati smo ga pozvali, da s pristojnimi službami pripravi javno razgrnitev projekta rekonstrukcije, in uporno trdili, da mora biti izhodišče urejanja spoštovanje dominante objektov nad telesom ceste v vseh pogledih. V decembru leta 2002 je župan v pismu odgovoril z obljubo o delovnem srečanju takoj prve dni letos. Do srečanja ni prišlo, zato smo gradivo v oktobru poslali na Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, ministru za promet Jakobu Presečniku, poslancu državnega zbora Stanislavu Brcnčiču in občinskemu svetu Občine Logatec. To dejanje končno sproži odziv - da o vloženem trudu, daje do tega sploh prišlo, ki ga v urejenem okolju odnosov ne bi bilo treba vlagati - niti ne govorimo. Seveda, slutnje se izkažejo za upravičene, saj pričakovane razprave občinskega sveta na oktobrski seji o tako pomembni temi, kot jc rekonstrukcija glavne ceste skozi Dolnji Logatec, ni bilo. Grb naše občine krasita kolesi parizarja v spomin na čase, ki so Logatcu dali podobo, ki jo z monumcntalnimi furmanskimi domačijami zaznamujejo še danes. Še več, občina Logatec financira izdajo izjemne knjige Milana Trobiča -Furmani, ki nam to obdobje osvetli in razlaga. Ponosni smo na preteklost kraja in njeno razpotegnjenost ob deželni cesti Dunaj-Trst, ki je tudi dajala in še daje kruh. Poudarek na dediščini utrjuje našo istovetnost, negujemo jo, razen v njenem najizrazitejšem delu - stavbni dediščini. Izmikanje zadostitvi legitimne pravice občanov do vpogleda v predvidene posege rekonstrukcije je nedopustna in zbuja upravičen sum, da bojo dela podredila stavbe cesti in tudi osiromašila podobo kraja. Kaj ni naravno in zaželeno, da občani svoje pomisleke in predloge javno izrazimo. Vsekakor je to bolje in tvornejc kot kritika potem, ko je prepozno. Izbira in odločitev pajc naša. Bomo spoštovali obstoječo bivanjsko kvaliteto z ohranjanjem kulturne raznolikosti v stavbni dediščini in njeni dominantnosti ali se bodo naši vnuki istovetili z nakupovalnimi centri ob deželni cesti skozi Logatec? Za krajane Jan Mihevc Še drugače do voščilnic Člani Društva invalidov iz Logatca so pripravili delavnico za izdelovanje božično novoletnih voščilnic. V sejni sobi krajevne skupnosti Naklo so pridno izdelovali raznotere voščilnice v najrazličnejših tehnikah. Čisto drugačne voščilnice. Foto: F. Brus Iz papirja, lepenke, tekstila in iz plastčne folije, ki jo poslikavajo kot steklo, nastaja cela vrsta unikatnih izdelkov, ki bodo za praznike gotovo razveselili vse, ki jih bodo prejeli. France Brus ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta Ivana Mihevca-Pogorevca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožaljc in za spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in sveč. Posebna zahvala velja dr. Makovcu za čutečo pomoč, prav tako tudi osebju Zdravstvenega doma, gospodu župniku Janezu Komparetu in pokojnikovemu nečaku duhovniku Tonetu Gosarju za slovesen pogrebni obred, pevskemu kvartetu in pogrebnemu zavodu Mcnard. Vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu je tiho zaspala naša draga mama in najdražja babica Fani Marušič iz Logatca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Mercatorja, »Sukna« Antona Božiča, s.p., in Pizzeriji P'r Krištof za pomoč, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažni sestri Evi Tršar za tople obiske na domu, podjetju Menard za pogrebne storitve, pevcem Logaškega kvarteta za zapete pesmi, prijateljici Greti za poslovilne besede in gg. župnikoma Janezu Komparetu in Srcčku Turku za lepo opravljeni obred. Ohranili jo bomo v lepem spominu, saj kogar rad imaš, nikoli nc umre, le daleč je... Mitja, Irena in David ZAHVALA V 90. letuje zatisnila svoje trudne oči ter se preselila k Bogu naša draga mama, babica in prababica Ivanka Jerina Zahvaljujava se sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter za pospremitev na njeni zadnji poti. Najlepša hvala osebju Zdravstvenega doma za večletno zdravljenje. Hvala tudi g. Tonetu Levingerju za dolgoletno prinašanje sv. obhajila. Zahvaljujeva se tudi župniku g. Janezu Komparetu za pogrebni in mašni obred, hvala tudi pevcem za zapete pesmi in zavodu Menard za pogrebne storitve. Hčerki Ana in Kati z družinama Ne nazadnje r c KG p: rr Skoz skrivnostne pevske poti Izbrani Slovenski projektni zbor je odprl vrata tudi logaškim pevkam II. 8 3 o* K) © V Slovenski projektni zbor (SPZ) smo si sodelovanje »pripele« tudi Logatčanke Melita in Magda Mihevc ter Mihaela Gostiša. S pevkami od drugod smo se ob prihodu v Tolmin na videz poznale. Dvakrat smo se namreč že junija srečale na vajah v Ljubljani: kakih trideset deklet (od študentskih let do zgodnjih tridesetih) z vseh koncev Slovenije -od Primorske do Prekmurja... S pevci ni bilo nič drugače. Prva dva dni smo imeli strogo ločene vaje (in sobe v dijaškem domu, kjer smo prenočevali), tako da smo se videvali le v jedilnici. Vsi utrujeni smo ob desetih zvečer gledali na uro in upali, da se nas dirigent usmili in zaključi z vajo pred enajsto. In ko so dirigentove roke nehale kriliti po zraku, je utrujenost kar nekako minila. »Vrata se zaklepajo opolnoči, in ob enih jc stroga tišina!« je vztrajno ponavljala organizatorka iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Mihela Jagodic. Toda ob treh ponoči so fantje veselo prepevali kljub »grožnjam s tišino«... Z vsakim dnem je bilo v jedilnici, na hodnikih, v sobah, na stopniščih bolj živahno. Nova poznanstva, nove prijateljske vezi... Tolminci so sčasoma že od daleč prepoznali pevce SPZ, ki so posedali v kakem baru (kajpak med odmorom), saj seje že od daleč slišala pesem (prava, lepa slovenska narodna). Zaradi delavnosti (pa tudi glasovne utrujenosti) smo si tisto popoldne prislužili izlet na Tolminska korita. Nekatere pevke in pevci pa so imeli s svojim glasom resnejše težave, zato so na vajah samo sedeli in poslušali. Na koncertih pa smo bili večinoma zdravi in navdušeni. Prvi javni nastop v Tolminu je bil prav posebna izkušnja. Avlo osnovne šole so domačini napolnili do zadnjega kotička. Njihov odziv na naše petje je bil vzpodbuden. Tudi nastopa v Novi Gorici in v Velenju sta odzvenela uglašeno. A nekako posebej pomemben je bil zaključni koncert v prestolnici. Morda tudi zato, ker jc imela naša zborovodja Karmina Šilec ravno tedaj rojstni dan. Zato smo ji ob zaključku pripravili majceno presenečenje (iz velike škatle s pentljo, ki sojo prinesli fantje na oder, je skočil Mičo s šopkom rož). Po tem koncertu smo se težko poslovili. Napletle so se res posebne vezi. Potočili smo kako solzo, se objeli Pokoča triperesnica. in jo mahnili vsak na svoj konec. Elektronska pošta pa še kar dežuje. Ohranjamo vezi; srečujemo se na koncertih ali pa le ob kaki dobri kavi, obujamo spomine in žc kujemo načrte za novi projekt. Tak je bil SPZ 2003: naporen, družaben, prijeten, zabaven, zaljubljen in, seveda, tudi težko ponovljiv. M. M. M. Vsem občanom krajevne skupnost NAKLO želimo lepo in mirno božično praznovanje, prijetno spominjanje dneva samostojnosti in vso srečo v novem letu 2004. Svet krajevne skupnosti Naklo ogaške vabijo k dopisovanju! V Knjižnici je zmeraj haj novega Na oddelku za odrasle Stroka za odrasle: BRAGUE, R.: Evropa, rimska pot; CORNVVELL, P. D.: Portret morilca : Jack I Razparač, primer zaključen; ENA urca bo prišla : mrliške pesmi na Slovenskem; JhERODOTUS: Zgodbe; HUGGETT, J.: Pričakujem božič : adventna premišljevanja; INTRIGILLO, G.: Turinski prt : preiskava stoletja; KOCUANČIČ-Pokorn, N.: Misliti prevod : izbrana besedila iz teorije prevajanja od Cicerona do Derridaja; KOLŠEK, P.: Lepa točajka : pesniške kritike; KOS, V.: Filozofija, naš vsakdanji kruh : 99 napotkov za lahko filozofiranje; MLAKAR, B.: Slovensko domobranstvo : 1943-1945 : ustanovitev, organizacija, idejno ozadjc;USEK Lešnik, K.: Od poslanstva do vizije zavoda in neprofitne organizacije; PULKO, B.: Po Zemlji okoli Sonca; SLOMŠEK, A. M.: Bog, daj zdravje! : Anton Martin Slomšek - zdravstveni vzgojitelj; TEČAJ čudežev; TERESA, mati: Sadovi ljubezni : misli za vsak dan; VODENE barve : temelji za začetnike; VOVK, A.. V spomin in opomin . osebni zapiski škofa Antona Vovka od 1945 do 1953. Leposlovje za odrasle: ALLENDE, Lsabel: Mesto zveri; ARISTOPHANES: Praznovalke tezmoforij ; Žabe CHATVVIN, B.: Poti pesmi; CRNJANSKI, M.: Miloš Crnjanski; GEISTER, L: Mojster zloženih peruti : kratka proza; HEYM, G.: Georg Heym; LJUBEZEN iz daljave : provansalska trubadurska lirika; SIMČIČ, Z.: Človek na obeh straneh stene; STROJAN, M.: Dan, ko me ljubiš; TITAN, R.: Pekel spomladi; ZLOBEC, C: Samo beseda sem : izbrane pesmi. Na oddelku za mladino Stroka za mladino: BLANCO, L.: Ena vrlina za vsak teden : [ 100 iger, aktivnosti in razmišljanj za vzgojo vesti, človeških vrednot in etičnega obnašanja pri otrocih in mladih]; GUINNESS world records 2004 = Knjiga rekordov; PLATT, R.: Hevreka! : veliki izumitelji in njihove genialne domislice; SANTUCCI, L.: Božične legende in druge zgodbe. Leposlovje za mladino: BARČICA : slovenske ljudske pesmi za otroke; BITENC, J.: Božična zgodba; BOSCA, R: Božične potičke za vse; GOLOB, B.: Pri nas je veselo : sedem igric za otroke; HERGE: Črni otok; H ERGE: Faraonove cigare; HERGE: Odlomljeno uho; HERGE: Sinji lotos; HUOVI, H.: Ognjena meja; KOKALJ, T: Zmaj na klavirju; KOLBIČ, G.: Dežela Dober tek; MEYER, K.: Tekoča kraljica; WALKER-Guye, N. E.: Vesel božič, mišek Matiček! VVENINGER, B.: Božične zgodbe za 24 lepih večerov. Popoln seznam novosti knjižnega in neknjižnega gradiva si lahko ogledate na naši spletni strani www.log.siLsi. Irena Makarovič m Muzejska »mehov ka« Upokojeni štiriinscdemdesetletni mizarski mojster Mihael Grom hrani fotografski aparat svojega očeta Franca Groma, ki seje že pred prvo svetovno vojno poleg mizarstva ukvarjal tudi s fotografijo. Prav ponosno je razkazoval oni dan »mehovko« - fotografski aparat iz lesa in z objektivom, ki ima le tri zaslonke. Sprožilca in zaklopa ta fotografski aparat še ni imel. Ploščo, na katero je fotograf snemal, je osvetljeval tako, daje s posebnim pokrovčkom odkril objektiv in ga nato spet pokril. Čas osvetljevanja se ni meril s stotinkami sekunde, pač pa verjetno kar s sekundami. Ostrino posnetka na medlici je fotograf nastavljal z mehom. Na to mesto je kasneje postavil ploščo, na katero je fotografiral. V tistem času še ni bilo povečevalnikov, zato so s plošč izdelovali kar kontaktne slike. Fotografski papir so osvetlili kar s sončno svetlobo, nakar so ga obdelali v razvijalcu in fiksirju, sprali v vodi in posušili na zraku. France Brus Miha Grom oh muzejski dragotini, stari kakih 90 let Foto: F. Brus Ne nazadnje Napovednik prireditev December 2003 Torek, 16. decembra, ob 17. uri v Narodnem domu ŽOGICA MAROGICA Druga predstava lutkovnega abonmaja. "Imela sva boben in lajno...", zelo znana pripoved o dedku in babici, Žogici Marogici ter ostalih junakih in njihovih prigodah. Org. in info: DPOM, tel.: 01 7509 194 Petek. 19. decembra, ob 19. uri v Narodnem domu BOŽIĆNICA ' Org. in info: Miklavžev vrtec, 01 7509 440 (Joži Maček) Sobota, 20. decembra, ob 16. uri v Narodnem domu Logatec DEŽELA TAMTARAM Glasbeno-lutkovna predstava za otroke. Org. in info: DPOM, tel.: 01 7509 194 Sobota, 20.decembra, ob 18. uri v športni dvorani NOVOLETNA PLESNA PRIREDITEV Org. in info: Društvo mladih glasbenikov - mažoretna skupina Logatec, tel.: 041 416 108 Sobota, 20. decembra, ob 20. uri v dvorani Glasbene šole BOŽIČNI KONCERT PEVCEV IZ RAZREDA JERICE RUDOLF Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 01 7543 304 Nedelja, 21. decembra, ob 19.30 v Cerkvi sv. Nikolaja GODALNI KONCERT pod vodstvom MARJETE TEKAVC MIHEVC z gostjo ANDREJO ČUK (kitara) Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 01 7543 304 Ponedeljek, 22. decembra v Domovih starejših občanov BOŽIČNI KONCERT CITRARJEV IZ RAZREDA KORNELIJE LOVKO Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 01 7543 304 Torek, 23. decembra, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole BOŽIČNI KONCERT CITRARJEV IZ RAZREDA KORNELIJE LOVKO Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 01 7543 304 Petek, 26. decembra, ob 18. uri v avli OŠ Tabor PUSTI SONCU V SRCE Božično-novoletni koncert Mladinskega pevskega zbora OŠ Tabor, zborovodja Zdravko Novak Koncert poklanjamo spominu na nekdanjega učenca šole, pesnika in dobrotnika Andreja Žjgona. Org. in info: KD Tabor, tel.: 01 7541 242 (Bojana Levingcr) Petek, 26. decembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu NEŽNA SLUTNJA ROJSTVA Božični koncert Otroškega in Mladinskega PZ sv. Nikolaja (lOlct) Org. in info: Župnijski urad Dolnji Logatec, tel.: 01 7541 757 Petek, 26. decembra, v cerkvi sv. Katarine na Medvedjem Brdu Org. in info: KD Drevored, tel.: 041 689 624 (Primo/ Godinu) V programu lahko pride do spremembe prosimo za razumevanje. _Podatke zbrala: Občina Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec, tel.: 01/ 7590 60H_ KONCERT BOŽIČNIH PESMI Dekliški PZ Rožmarin bo pel pesmi z božično tematiko. Org. in info.: KŠD Trate, tel.: 01 7503 063 (Magda Kr/išnik) Petek, 26. decembra, ob 16. uri v Domu krajanov Rovte KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA VRHNIKA pod vodstvom Marka Fabianija Org. in info: KD Žarek, tel.: 01 7503 024 Sobota, 27. decembra, ob 19. uri v športni dvorani BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Pihalnega orkestra Logatec z gosti - vokalno-instrumentalna zasedba "Štajerskih 7" Org. in info: KD Pihalni orkester Logatec, tel.: 041 585 525 (Slavko Albreht) Sobota, 27. decembra, ob 19.30 v Gostilni Turk v Hotcdršici BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Nastopajo: Moški pevski zbor, instrumentalni sestav Pevskega društva Hotedršica ter dekliški trio 3N iz Logatca Org. in info: Pevsko društvo Hotedršica, tel.: 040 645 938 (Peter Nagode) Nedelja, 28. decembra, ob 17. uri na Cankarjevi cesti v Logatcu NASTOP PEVSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV IN UPOKOJENCEV Org. in info: PD DuDi, tel.: 01 7543 049 (Tončka Rudolf) Ponedeljek, 29. decembra, ob 17. uri na Cankarjevi cesti v Logatcu OTROCI PREDSTAVLJAJO RAZLIČNE LIKE IN KARAKTERJE ter NASTOP LOGAŠKEGA OKTETA Org. in info: KD Tabor, tel.: 01 7541 242 ter KD Logaški oktet, tel.: 01 7544 201 (Peter Grom) Torek, 30. decembra, ob 17. uri na Cankarjevi cesti v Logatcu PETJE SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI ter FOLKLORNI KMEČKI PLES Org. in info: Pevsko društvo Hotedršica, tel.: 040 645 938 (Peter Nagode) ter KTD Hotedršica, tel.: 01 7559 142 (Jožefa Nagode) Sreda, 31. decembra, ob 20. uri v Narodnem domu "JUTRI ZAČNEM" silvcstrska monokomedija s kozarcem penine Nastopa Desa Muck Org. in info: Občina Logatec, tel.: 01 7590 608 (Simona Šušteršič) Januar 2004 Torek, 6. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Nikolaja MISSA BREVIS (J. Haydn) Petek, 9. januarja, ob 19. uri v Narodnem domu ALELUJA - ANDREJ ŽIGON predstavitev video filma Ne nazadnje Bo usihanje malih trgovin načelo tudi usihanje podeželja? Zadruga bo preživela izgubo malih trgovin - Kako se bo odzivalo podeželje? - Sredi bridkosti do kančka optimizma V začetku decembra je direktor Kmetijske gozdarske zadruge Logatec dipl. inž. Jože Urbančič s svojo vodstveno skupino povabil lokalna glasila na predpraznično novinarsko konferenco, namenjeno tudi spominu na 105. obletnico ustanovitve zadružništva v Logatcu. Če je skozi vso preteklost doživljala zadruga pomembne vzpone, padce in prelomnice: od prvotnega mlekarstva v kasnejše sirarstvo in po drugi svetovni vojni v obdelovalno, gozdarsko pa lesno proizvodno in trgovsko »podjetje« (tudi kardeljanskega tipa!), je morala po denacionalizacijski prelomnici poiskati svoj novi modus vivendi. Novi časi so narekovali zadrugi opustitev skoro vseh nekdanjih proizvodnih storitev in usmeritev pretežno v trgovsko dejavnost, s katero je poskušala z deljeno uspešnostjo oskrbovati z reprodukcijskimi in zlasti s kmetijskimi in gospodinjskimi potrebščinami že občinsko središče, predvsem pa podeželjska okolja, je razlagal direktor Urbančič. Toda, in tu se zdi vodstvu zadruge predvsem vprašljivo: v dobrem letu dni sc zgodita v občinskem središču dva nakupovalna centra, ki znatno zožita prometnost malih in tako tudi zadružnih konzumnih trgovin v Logatcu in drugod po Logaškem. Ko se pa sliši še za načrtovanje Šparove trgovine, sc resnično vsiljuje vprašanje, ali premoremo kupne moči za vse to. Tu bi pričakovali več politične modrosti že pri dosedanjem, kaj šele pri nadaljnjem oblastnem odločanju. Seveda, zadruga mora sama poskrbeti zase, vendar zadruga so tudi kmetje, in težko bomo imeli močne kmetije brez močne zadruge. Intenzifikacija, ki sc bolj in bolj obeta s priključevanjem Evropski uniji pa bo, žal, potrkovala na vrata kmetij tudi s stečaji, meni direktor. Dosedanje strateške in politične intencije niso šle ravno zadružništvu v prid. Še več. Novo nastajajoči trgovski centri, ki so nujnost sadanjega časa, spreminjajo v marsičem tudi miselnost: široka ponudba je samo v velikih trgovinah! Obstaja pa še logika, smisel in nujnost ohranjanja podeželja. Podcželan, še zlasti starejši, nc bo iskal vselej veletrgovin, bodo zanj tudi vse teže dosegljive, zato velja razmišljati tudi o konzumnih trgovinah s spremljajočo kmetiško ponudbo po vaseh, ki niso zanimive nc za Mcrcator nc za Tuš, vendar njihova prisotnost počasi in zanesljivo razgrajuje podeželsko trgovino. Bodo ostale Laze brez trgovine, se obeta kaj takega tudi Ilotcdršici ipd? Kako bo tedaj s servisiranjem, z eksistenčnim varovanjem zlasti starejših, teže zmogljivih ljudi na podeželju? So to vprašanja, ki naj bi bila naslovljena samo na Kmetijsko zadrugo ali še na koga? Namreč, izguba malih trgovin ne pomeni katastrofe za zadrugo, pač pa neprijetno prizadetost podeželja, ki mu bomo morali vzpodbudnje streči, če naj obstane. Zadruga išče motivacijo s kvalitetnim vodenjem dejavnosti, s programom »dobra higienska praksa od hleva do police (H ACCP), z novimi storitvenimi programi, vendar brez primernega oblastnega razumevanja, ki naj bi pomogla k spreminjanju miselnosti in zaokroženi komercialnosti, bo težko kljubovati vsem preizkušnjam velikega sveta, je prepričan direktor Urbančič. Marcel Stefančlč Z Marijo v nove ease Tako je bila naslovljena akademija Mariji Brezmadežni na predvečer Brezmadežnega spočetja. Slovesnost v farni cerkvi sv. Nikolaja so v večernem času pripravile ljubljanske uršulinke. V proslavitveno upodobitev so sc zlile, molitve, prošnje, psalmi, pesmi a capella in ob instrumentalni spremljavi ter orgelska izvedba (tudi s flavto) Gounodove Ave Maria. Prave vespere - Salve Regina, mater Dei... kot za pritajen dotik večnosti. g-u.r. Logaške, glasilo občine I .ogatec: izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Cioran Rupnik; tisk: Grafika Graeer, d.o.o., Celje; izdano 350« izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec, telefon 041 915-705 ali (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, f-mail: k>gaske@logatec.si C I- O T3 M VSi es Ne nazadnje Vsem bralkam in bralcem Logaških voščimo vesele božične praznike, želimo dostojno praznovanje dneva samostojnosti in obilje sreče v novem letu vsi iz uredništva o novi stanovanjski soseski »Ob potoku« Informacije V zVezi z gradnjo stanovanjskega naselja »Ob potoku« V Logatcu lahko dobite na predstavništvu Primorja, d.d., BrnčičeVa 13, Ljubljana od ponedeljka do petka med 12. in 15. uro. Telefon 01 530 72 3 7, fax 01 530 72 W, e-mail bostjan. okoren ©primorje, si /Cffttta&tf/a ase6a ffffšt/an O faren, un/i/.d/pt.fttž.ar/i Iz zaljubljenosti v jame do presenetljivih "Ob robu notranjskega-podgrajskega podolja se prek odkritja jamskega medveda ponujajo sledi v razvoj človeka in njegovega življenjskega okolja iz pradavnine," pravi Andrej Mihevc (1952), dr. speleoloških ved, ki uživa v jamarstvu že od leta 1967. Iz česa ste že doktorirali? Ja, Andrej Mihevc lahko doktorira le iz krasoslovja; v doktorski disertaciji (1999) je šlo za speleogenezo divaškega Krasa. In potem kar na jamskega medveda? A ne, ne, čeprav je jamski medved nadvse zanimiva in zato tudi privlačna mrcina, ki paje izumrla v zadnji ledeni dobi pred kakikimi 10 ali 12 tisoč leti. Pred »spopadom« z jamskim medvedom sem opozoril svet z odkritjem brezstropih jam (1995). Brezstropih jam...? Brezstropih jam! Lahko jim rečemo tudi »jame brez stropa«. Na hitro se danes ti pojavi vidijo kot kraške globeli, doline; ob njihovih robovih ali v dnu se običajno odkriva vznemirljiv svet, ki nam pomaga preučevati zgodovino Zemlje. Ena takih izjemno zanimivih brezstropih jam je današnji kamnolom v Črnotičah. V plasteh kamnoloma smo našli marifugio cavatico (jamski ubežnik iz morja). Gre za črvu podobno žival, ki je daleč v pradavnini živela le v morju. Zaradi spremenjenih pogojev življenja se je pred dvema milijonoma let preselila v sladko vodo. Kako to, da je marifugio cavatica zašla v jame? Preprosto. V jamah je klima zaradi slabe pretočnosti zraka in energije zelo stabilna podobno kot v prostranostih morja. Tako so se najugodnejši življenjski pogoji ponudili prav v jamah in tod seje žival ohranila še do današnjih dni. Gre za odkritje iz pliocena; tako štejemo prav marifugio cavatico za najstarejšo še živečo žival v jamah. Do tega odkritja smo prišli prav v brezstropi jami. Torej jamski svet tudi pri belem dnevu? Kajpak. In zunaj jame sem leta 1986 odkril tudi črno človeško ribico. Običajne človeške ribice živijo v jamah, v večni temi, zato so nepigmentirane (neobarvane). Ob izviru Dobličicc pa sem v Beli krajini omenjenega leta uzrl nenavaden pojav: črno obarvano človeško ribico. Ker sije našla življenjski prostor ob izviru zunaj jame inje bila izpostavljena svetlobi, seje okoljskemu stvarstvu primerno obarvala - temno; zato tudi črna človeška ribica, ki sem jo predal biologom v nadaljnje preučevanje. Pa vendar se zdi, da je podzemski - jamski svet svojevrstno zanimiv, kaj? Ne nazadnje Na vsak način. Podzemne jame ponujajo poleg znanih krasoslovnih lepot tudi bogastvo informacij o človeški davnini in neandcrtalski pradavnini. V podgrajskem podolju na Notranjskem, na primer, sem našel koščke zob in jih je ponudil paleontologu; ta je s sodobnimi dokazljivimi sredstvi določil starost zob na 2 milijona let. Tam okoli je bilo tudi več predzgodovinskih črepinj keramike iz neolitika, šilo iz zajčje kosti idr. Sloje, seveda, za poldrugo leto raziskav. Ko smo letos julija ponavljali vzorčenje najdb, sem v pobočju notranjščine jame zasledil v sigi kakih 17 prask medvedjih šap in več medvedjih obrusov; posamezne praske so bile dolge tudi do 2 m in globoke 2-3 mm. Praske so nastajale zaradi medvedjega zdrsa, ko je ta plezal po Dr. Andrej Mihevc pobočju navzgor. Prav po dolžini, širini 25 cm med skrajnima krcmpljema in globini praske jc moč prepoznati težo jamskega medveda, ki je v svoji razpetosti segel tudi do 3,5 m, tehtal pa kakih 500 kg. Jamski medved pa jc izumrl ob koncu ledene dobe. In zakaj je ravno jamski medved, čeravno že zdavnaj izumrl, tako zanimiv? Jamski medved jc živel in prebival po evropskih jamah od 200 do 300 tisoč let, zato se po jamah odkriva, tako rekoč na kupu, po več tisoč medvedjih kosti. Največja okostja so zasledili v francoskih jamah. Vse kaže, da so si medvedje izbrali jamska prebivališča, kot rečeno, prav Domovanja najstarejše živeče jamske živali - mari fugia cavatlca (črvu podobna žival). Praska kakih 500 kg težkega jamskega medveda. zaradi negibnosti zraka, zaradi določene klimatske stabilnosti, z minimalnim pretokom energije in mase. In ker sc pod takimi pogoji ohranjajo stvari - posamezni ostanki -v jamah na dolge veke, napoveduje odkritje bivanja jamskega medveda v določeni jami tudi možnost novih odkritij, ki pojasnjujejo prenckatere še zastrte skrivnosti iz zemeljskega in človeškega razvoja v pradavnini. Tako so nam tudi izginuli medvedje v veliko pomoč. Gospod Andrej, želimo vam zadovoljstva in užitkov pri odkrivanju našega davnega predhodništva po vekovitih jamah. Marcel Štefančič VOŠČILO SDS Vsem občanom želimo veselo božično praznovanje in prijeten, prehod v leto 2004. V novem letu pa veliko osebne sreče, zdravja in uspehov. Čestitamo tudi za dan samostojnosti. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Logatec T3 I I JLm.V^ T Jli RUDOLF FRANC s.p. OBDELAVA KOVIN Kalce 24c, 1370 LOGATEC, SLOVENIJA Tel.: 01 756 40 88, Fax.: 01 756 40 87, GSM: 041 422 945, c-mail: rudolf.franc@siol.net Želimo vam vesele božične praznike, ter srečno, zadovoljno in uspešno novo leto 2< D 04. 7 7/ trsi c Š u š t Vesel bozic in srečno novo leto 2004. C, ^ mj^ Slovenska ljudska stranki Bfffsllinvnova 4 1000 L|tihl|»nii Slovenija Tolelon 101)24 18 800. laku 101)25 II 741 I INiM.I t.urip-.fvr--I . /WWW 'J Ob izteku leta vsem občankam u občanom želimo vesele in miru polne Božične praznike. Naj Vam prinesejo obilo radosti iz zadovoljstva v krogu najbližjih. V Novem letu 2004 Vam želimo obilo zdravja, veselja, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov. Vsem občankam in občanom tudi čestitke ob praznovanju Dneva samostojnosti. 00 SLS Logatec Naj vam vsak dan prh tiste drobne, sončne tr ki osrečujejo človeka i ta svet prijaznejši in b