Volčja črešnja
Spisal Avguštin Šabec
llredi julija jc bilo. Iz vaškega zvonika se je nekega dne krog osme ure dopoldan oglasil mrtvaški zvonec ter na-znanjal, da je zopet enemu prenehalo biti srce. Rado-vedno so stikali vaščani glave in povpraševali, komu je odpel mrtvaški zvonec svojo zadnjo pesem. Hi-poma se je razširila mcd njimi otožna vest, da je v cvetu svojih let končal Tropov Mihec po groznih bole-činah svoje mlado življenje.
»Kaj, Mihec? Saj setn ga videla še pred enim dnevom,« je dejala iz-nenadena Vidčeva mati, ko ji je dospelo to žalostno poročilo.
•Kaj mu je vendar moralo biti, da je sklenil tako naglo?« pripomni Rodetova babica.
»1, kaj!  Pravijo, da  se  je  nazobal nekakšnih  črešenj,  ki  jim  menda pravijo volčje črešnje, in so le za volkove,  ne pa za Ijudi,  in zaraditega je umrl.« S temi besedami se je vtaknil vaški pastir Blaže v pogovor. »Torej se je zastrupil,« pristavi oče Urbanček.
»Ne, ne, zastrupil se ni, ampak le umrl je Mihec, oče Urbanček,« do-stavi naglo Blaže.
»E, molči, ko nič ne veš! Saj umre vsak tak, ki se zastrupi in ne dobi ob pravera času zadostno zdravniške ali drugačne pomoči,« ga zavrne oče Urbanček.
Blaže raalo pomisli, ker se ta trditev nikakor ni ujemala z njegovimi, precej praznimi možgani. Črez nekaj časa pa se rau obraz nekako porog-Ijivo nakremži in pravi:  »Šlek, šlek, šlek, zakaj jih je pa jcdell   Jaz bi jih
') V iatinščinl: Atropa Bellndonna.
- ^.   154   «—
že ne,  ket vem,  da še živina ne mara iti blizu njih.   In česar noče živitia, tega Blaže gotovo tudi ne bo jedel. O, ne bo ne, ne b'o ne, oče Urbanček1-
»Tedaj Tropov Mihec je urnrl!   No,   Bog  mu  daj nebesa,   saj je I: dober dečko!« S temi besedami so se obrnili vsi od vaškega pastirja Blažc._ ter se jeli razhajati po vasi.
Blažetu, ki ni bil prav pri čisti pameti, se je pa neizmerno dobro zddo, da je ostal še živ in da ga ni doletela cnaka usoda kot nesrečnega Mihca. Kar skaka! in vriskal je samega veselja, zraven pa vpil na vse grlo. da ga je bilo slišati po vsi vasi: »Živ sem, živ, da, živ sem! Mihec pa ni več živ! Pa res sem živ, pa prav živ, Tropov Mihec pa ni več živ! Juhu! Živ sem, živ!«
Umevno je, da se je zaradi Biažetovega vpitja in neumnega vedenja zbralo okolo njega vse polno otrok, ki so le prenaglo zvedeli zalostno no-vico, da jc nenadoma urarl Tropov Miliec ali Miško, kakor so ga nekateri nazivali.
Ni dolgo ttajalo in raznesla se je ta žalostna vest med šolarje, ki so baš ob tem času jeli prihajati k dopoldanskemu pouku v šolo.
V stolpu je odbila ura devet V šolski sobi krčevinske šole so bili zbrani že vsi otroci in so čakali na pričetek pouka. Vrata se odpro, in v šolsko sobo je stopil oložnega obraza gospod učitelj, v roki držeč skoro tako veliko rastlino kot je on satn. Že na prvi pogled se je učencem zdelo čudno, da je držal gospod učitelj to rastlino tako daleč od sebe, zato so se tudi sami, koder jc šel mimo, jeli pred njo globlje umikati v klop. Zvedavo so pogledovali drug drugega in ugibali, kaj naj neki to pomeni, da je gospod učitelj danes sam prinesel to veliko rastlino v šolo. Nihče ni namTeč vedcl in slutil, da se je Mihec zastrupil ravno z enako rastlino in zaraditega unirl
Po končani niolitvi je vzel zopet to rastlino v roke ter rekel z žalostnim glasom: »Glejte, Ijubi moji otroci, enaka rastlina je vzrok, da Tropovega Mihca danes ni več med nami in ga tudi nikdar več ne bo. Ta, navidezno nedolžna cvetica ga je pripravila tako daleč, da počiva danes njegovo mlado te!o na mrtvaškem odru.«
Te učiteljeve besede so učence kar osupnile. Njih pogledi so postali mahoma otožni, a nekateri so začeli glasno ihteti in jokati. Posebno bridko je jokal Završnikov Jakec, ker je izgubii s Tropovim Mihcem svojega naj-boljšega prijatelja.
Ko so se olroci nekoliko urnirili, je nadaljeval gospod učitelj in opisal u&ncem ves ta žalosten dogodek: »Včeraj po popoldauskem pouku je odšel Tropov Mihec v gozd nabirat jagod. Pri nabiranju jagod je naletel v gozdu na enako rastlino, kakršno sem danes prinesel s seboj v šolo. Kot na tej, tako je bilo tudi na tisti vse polno zrelega, črešnji podobnega sadu. — Znano je bilo, da je bil Mihec precej lakoraen deček. Vse, kar mu je prišlo pod roke in se mu je zdelo le količkaj užitno, vse je moral okusiti, četudi so ga starši zaradi te njcgove grde, a tudi nevarne navade večkrat opominjali. Celo kaznovan  je  bil  Mihec nekolikokrat  zaraditega,   a tudi  kazen  ga ni
                       -^.   155   —
HKnrnila od tc požrešne navade.   Da ga ta grda razvada ludi včeraj ni za-^Estila, o (em nam priča najbolj njegova nagla, mnogo prezgodnja smrt.
Lepc, črešnjam podobne jagode, ki jih je bilo vse polno na dotični rastlini, so ga mamljivo vabile k sebi. Poželjivo jih je Mihec ogledoval, in lier so se mu zdele tako lepe, je začel celo dvoraiti nad njih škodljivostjo, frtudi je bil v šoli slišal, da so take jagode jako, jako strupene.
•Morda pa te niso tiste,« si je sam sebi razlagal Mihec in jel še bolj oželjivo gledali po njili.
»E, kaj, cno okusim, ena mc vendar še ne more usmrtiti, četudi jo pojem,« si je mislil nesrečni Mihec. »Če bo slabega, grenkega in zoprnega okusa, jo pa vržem \z usL« Tako je modroval neizkušeni dečko. Hitro jo je odlrgal, dcl v usta in pojed^l.
Kcr se mu  je zaradi sladkega okusa zdela  prav dobra,  jc   prišel po-
polnoma do prepričanja,  da ta rastlina  nikakor ne more biti tista, o kateri
•vin jaz govoril v šoli, da je tako jako strupena, zato je jel brez odlašanja
Mrali šc druge in jih jesti. Obral je vse, kar jih je bilo na rastiini, in po-
todf] še ce]o tiekaj takib, ki niti niso bilc popolnoma zrcle.
Nič hudega sluteč,  se je podal  Mihec  zadovoljen domov.    Koniaj pa
-ta pretckli dvc uri,  že jc postal Mihcc popolnoma omamljen in kar blesti
jhu jc* začcJo. Do»iači so ga začeli preslrašeno gledati in so v leni svojeni
rahu poslali po mene.   Hitro sem se  napravil k Tropovim.    Mihec jc bil
ilno  ncmiren;   premelaval  se jc po  postelji  ler je presledoma  strahovito
-ivpil.   Njegov obraz je bil rdeč,  skoro fisto zagorc).   Pogled iz njcgovili
ci pa jc bil naravnost strašen. V očeh se mu je namreč punčica jako raz-
¦:gnila ter postala za svetlobo čisto neobčutljiva.  Poleg tega so se mu oči
kar tresle. Diba) je teiko, a jako hilro, govoril zmedeno in počasi. Le pre-
iiilro seni spoznal,  da se je Mihec zastrupil z uživanjem strupenih,  čr^šnji
podobnih  jagod.   Z velikim trudoni se mi jc  slednjič posrečilo,   izvletji iz
njega  ves dogodek v gozdu.   Odredil  sem  takoj,   da  so  mu kar mogoče
hilro skuhali prav močne črne kave in mu je dajali v loliki množini, da je
zače! bijuvati. Posiali smo tudi takoj po zdravnika, ki biva v bližnjem trgu.
Preden pa je prišel zdravnik, je popadel Mihca tak silovit krč v ustih,   da
jih ni mogel ne  sara ne kdo drugi več odpreti.    Ko je  prišel zdravnik, je
bil Mihcc že v popolni nczavcsli in jc krčevito liščal usta, lako da mu jili
nikakor ni bilo mogoče odpreti in mu kakega rešilnega zdravila dati použiti.
Zdravniška pomoč je bila popolnoma nemogoča. Danes zarana so mi prišli
sporočit njegovi roditelji žalostno vest, da je konOal Mihec po strašnih bo-
lečinah  okrog  tretje  ure  zjutraj   svoje  mlado  življenje,   ne  da  bi se veC
zavedel.
Žalostno poročilo o MUičevi smrti kakor bojazen, da bi se utegniJo onutnu ali drugemu izmed vas kaj enakega pripctiti kakor Mihcu, sta me napotili, da sem se takoj zjutraj odpravil v gozd in poiskal eno oaih ne-varnili rastlin, ki je provzročila Mihčevo prerano smrt. Storil sem tedaj to pot namenoma, da vam to strupenico takoj danes v šoli pokažem in opišera in vas opozorim na nasledke, ki nastanejo zaradi uživanja te, v naših krajih
-_«    156    .*
najbolj slrupene in nevarne cvetice.   Kakor vidite,   se mi jc posrečilo,   i: sem eno dobil in jo danes  prinesel s seboj.    Opisati  vam  jo hočem taki prav  natančno.   Opozoriti   vas pa hočem  ludi na nebroj  njcnih,   nič ma: nevarnih, v isto vrsto kot ona sodečih sovrstnic.   Čudno se vam bo zdcl če vara povem, da ga ni meseca v vsem letu, v katerem bi cvetelo in ra-: toliko strupenih rastlin  kakor  ravno v mesecu malem  srpanu,  a vsem tciii načeljuje provzročilka Mihčeve smrti.    Ne morem tedaj drugačc, da bi vas. kar se julijevili cvetic tiče, ne opozotil na eno, in to eno jc: PustHe julijevc cvcticc in njih sadove popolnotna pri iniru!
Preidimo tedaj k opisu te naše najncvaniejše strupenice! Imcnujemn jo volčjo črešnjo. Pravijo ji pa tudi paskovica in nbrica. Svoje imc črešn jc dobila zato, ker ima njen svetločrn plod podobo črešnje. Njeno im. norica pa izvira odtod, ker ima použita lastnost, da človeka tako omoti, da postanc čisto zmeden in nor ter večkrat ne ve, kaj dela. Volčja črcšnja" ji' vztrajna rastlina. V zemlji ima debelo, valjaslo, razraslo, navadnemu korenju podobno korcniko, ki je zunaj umazanorumcnkasta, znolraj pa bela in po-krita z mnogimi vlaknatimi korcninicami.
Iz nje poganja zelnato, en do dva metra visoko, pokončno stcblo. T<> se razhaja zlasti v vrliu na rogovilc in jc kakov vsa rastlina žlezasto, po-rasteno z mehkimi, kratkimi dlakami. Listi so pecljati, jajčasti, prioslreni ii cclorobi ter stojc spodaj premenjalno, na gornjih vejah pa po dva in dva skupaj. Sploh so goli, samo spodaj po žilah so dlakavi. Ti listi so razmc-roma veliki in jako uežni. Ker rastc volčja črcšnja v scnčnatih gozdih iu ob času, ko je le ves gozd popolnoma obraslen z listjcm, je umevno, da prihaja za obstanek in razvoj volčje črcšnje za lako veliko rastlino kot jc ona veltko prema^o svettobe do nje. Tu ji pripcnnoTejo \\s\\. Kcr so \\ veliki, zraven pa jako nezni, so vstanu ravno zaradi svojc vclikosti in ncžnosli vjeti veliko svetlobnih žarkov in si tako zasigurati obstanck.
Kimasti cveti so vcliki, umazanorjavi in kratkopecljati ter stoje po vcjah mcd listoma posamezno ali pa tudi po dva skupaj. Pravimo, da taslo iz listnih pazduh in razsoh. Čaša je peterodelna. Valjastozvonasl, petcrokrp, rjavožilnat venec je spodaj zelenkastorumcn, zgoraj pa vijoličastorjav.
V cvetnem vencu jc vsajenih pct nekoliko upognjenih ali uslo&nih prašnikov, na drni pa se nahaja jajčasta plodnica, ki izhaja iz njc nitast pestič.
Plod je dvopredclčasta, okrogla, svetločrna, črešnji podobna jagoda, ki sedi v zvezdastorazprostrti, povečani čaši. Dozorela jagoda je polna rožno-rdečega soka in sivkastega, okroglega semena.
Volčja črešnja raste največ po gozdih bolj hribovitih krajev, dobimo jo pa tudi drugod. Res je sicer, da se jo naleti tuintam že junija, a le bolj poiedkoma. Njena prava življenska doba je julij, a tudi avgust ni popol-noma brez nje.
Norico moramo prišlevati našim najnevarncjšim strupenim rastlinam, ker se je dokazalo, da je ona dosedaj zahtevala še največ človeških žrtev. Mnogo boljša ni sice; tudi vrsta, v katero je uvrščena, a vendar ni nili ene
 Dobra južina 
—.   158   «—
mcd vsemi razhodniki — tako namreč imenujemo vrsto rastlin, kamor 5t&> jemo norico, ki bi, kar se tiče kvarnega vpliva na človeško življenjc, nad--kriljevala volčjo črešnjo. Krivico pa bi vsecno delali razhodiiikom, ko b|j jih čisto zavrgli kot nekaj, kar bi za človeka boljše bilo, da bi ga splah na zemlji nc bilo, saj nam ta vrsta nudi ceio nekaj prav koristnih fastlin, kot krompir, paradižar, paprika in nekaj malega drugih, a druge nam zopet krasijo kot lepotne rastline naše vrtove. A vse te niso v primeri s svojimi strupenimi sovrstnicami v nikakem razmerju, tako da lahko prisodimo s popolnoma mimim srcem razhodnikom v črni knjigi strupcnili rastlin prvo mesto in postavimo tem na čelo — volčjo črešnjo.
Zdi se mi popolnonia umestno, da vam naštejem nekatcrc tch njenih sestric, zlasti ker niso nekatere skoro nič manj strupenc kot volčja črešnja. Pri priliki vam jili (udi prinesem v šolo in pokažem. Te, v vrsto razhod-nikov sodeče strupenice, ki cveto skoro vse v mesecu juliju, ki ga prav laliko imenujcmo mesec strupenih cvetic, so: pasje zelišče, grenkoslad, na-vadni kristavec ali svinjska dušica, črni zobnik, navadni tobak itd. lzmed vseh razhodnikov pa je volčji črešnji najbolj sorodna in podobna kranjska bunika ali volčič, ki cvete ze mnogo prcj in nosi svoje latinsko ime (Scfl-poTTna atropoides) po slovečem prirodoslovcu Skopoliju. Ta blagi in učeni mož je bival več lct kot rudniški zdravnik v Idriji ter se je poleg svojega poklica mnogo bavil z rastlinstvom, zlasti s slovečim rastlinstvoin kranjske dežele. Po njem so učenjaki imenovali še več drugih raslin.
Končno vam liočcm še povedati, kakšne splošnc učinkc ima la omotno strupena rastlina — mislim namreč volčjo črešnjo — na flovcka \n neka-tcre živali. Kot sem žc omcnil, zavcdcjo lepe, črešnjam podobne jagode naj-vct^ra^ oVroke in \o ali zaradi nevefinosVi ali pa zarafli pože^jivosVi s \ea, da jih li uživajo in se zastrupc. Pa ne samo otroke, tudi ncizkušenc in ne-vedne odrasle Ijudi jc volčja črcšnja že večkral zavedla, da so jili uživali in si lako nakopali ali hudo zastrupljenje ali celo smrt. Niso pa slrupenc samo jagodc, strupena je tudi ostala rastlina, posebno pa njena korenika. Sveža ali presna odvrača ta že s svojim zoprnim vonjcm človeka od scbe, posušcna pa izgubi la vonj. Le čc jo znianeš, se ti zopct tazvije tisti zoprni duh kot pri  sveži rastlini.   Okusa pa je vsekdar  grenkega in jako ostrega.
Strup, ki sc nahaja v vsch delili tc rastlinc in ga je posebno ninogo v korcniki, itncnujemo .atropin'. Kakor pravijo, ga je menda najiflanj v rastlini tedaj, ko se začne razcvitati in ko zori plod. Ta strup irna sicer učinkujoč vpliv na vse dele človeškega telesa, najhujji vpliv pa ima ria oko. Kakor sem varn že pravil, je oko sestavljeno iz več kožic. Eno izmed teh imenujemo šarcnico. Ravno ta je tista, ki je najbolj izpostavljena nasledkom použitega .atropina'. Ta deluje namveč jako hitro in ne brez nasledka na živce in mišice, ki se nahajajo v tej kožici. Zaraditega se šareniea izdatno stisne ter napravi zenici večji prostor, zato se ta izdatno zveča. Zaradi tega vpliva .atropin' v zdravilstvu, kar se tiče očesnih bolezni, uporabljajo jako uspešno. V vseh očesnih boleznih, kjer gte za razširjenje zenice ali kakor ji tudi pravijo, .pupile', rabijo atropin, in sicer na ta način, da takim Ijudem
—*   199   ~~
.3 stiup vkapljajo v oko. Poleg tega vpliva provzroča ta strup, kar je splošiuj 110 in kar so že dokazali na raznih živalih, jako nagio zastrupljenje, fce itre pomoči pri rokah.
Njegov učinek obstoji splošno v tem, da deluje na možgane, na čuti|a in na one živce, ki oskrbujejo občutek in gibanje človeškega ter tudi živ^i-skega telesa.
Oglejmo si sedaj šc človeka, ki je použil večjo množino tega opasnega itrupa.
Zavoljo močnejšega pritiska krvi na moigane postane tak človek blazen. Kaze sc veselega, se smeje in skačc venomer kakor pravcati norec. GovQrj mnogo, a i'se je več ali manj nerazumljivo. Tudi jecljanje se gs polasti Jasih. Prigodi se pa tudi, da tak flovek popolnoraa zbesni. Večkrat se ga poloti tudi neka zaspanost, kar je vzrok, da postane za vse vnanje vtiske popolnoma neobčutljiv. Praska ga po grlu, obenem pa se mu žrelo tako stisne, da časih 5e slin ne more požreti. Njegov glas jc hripav, mnogokrat iuii ga tudi čisto vzame. Kot nadaljni nasledki zastrupljenja se pokažejo v tem, da jc tak človek močno žejen in da mu je silno slabo. Pojavi se 0a tupatarn tudi neka (esnost v prsih, združena z močnira bljuvanjem. Noge nju TO služijo več in nemogoče mu je stati pokonci. Obraz mu postane rd^f, Srce mu silno tolče, a kri mu sili močno v glavo. Ustnice oraodre, jezik je nenavadno rdeč in še marsikak drug znak bi se dal navesti. V takem stanju faka ponesrečenca zaradi mrtvouda smrt, če se dočasa zdravniku ne posreči, da ga reši. A tudi če zdravnik reši takega bolnika, občuti ta še vendar dolgo razne slabosti ter je še dolgo prav slabega spomina. Tak je tedaj vpliv tega hudega strupa, če ga je vcčjo mnolino prišlo v truplo. — A tudi v manjši in celo v jako majhni množini použit ni brez posledic. Človeku se zmanjša ulripanje srca, se rau pomnoži delovnost telesne kože, se mu po-suše ustnice, mraz mu je, glava ga boli in ves je onemogel.
Kako učinkujoč vpliv ima ta rastlina na človeka, kaže tudi dejstvo: čc stoji flovek ob toplem in lepera vremenu v obližju te rastline, mu ce]o izparivanje tako jako Skoduje, da postane čisto omamljen in zaspan.
Nepopoln bi bil moj opis, ko bi vam ne povedal še tega, da se vnartie koža na roki in roka močno zateče, če si človek mane roke z listi ali vejarni volčje črešnje.
Pa ne sanio na človeka, tudi na živali ima ta strup smrten učinek. Veda uči, da deluje na vse sesalce z istim vplivom kot na človeka, če ni dočasne pomoči. Čudno je le, da ne učinkuje na vse živali enako. Dobi se nanireč neki raajhen hrošč, ki se hrani izključno le z listi volčje črešnje. Znano jc pa tudi, da jedo kosi iii drozgi z veliko slastjo njeiie sladke, sočnate jagode in to brez vsake škodljive posledice. Na ta načjn skrbe te ptice še neposredno za razmnoževanje te rastline.
Povedal sem vam le, da cvete v mesecu juliju najvcč strupenih rastlin, oziroma cvetic vsega leta. Rekli bi mu lahko ,mesec strupenih rastlin'. Ker pa nadkriljuje volčja črešnja v vsem svojem bistvu in ustroju vse druge v
—¦¦    160   ~-
juliju cvetoče cvetice, ji gre v vsi meri upravičen naziv — kraljice julijeveg, cvetja.« — —
Dva dni po nesrečni Mihčevi smrti je bil njegov pogreb. Udeleiili so se ga z gospodom učiteljetn vsi njegovi součenci ter mnogo drugega Ijudstva. Ko so položili njegovo truplo v zemljo in so padle prve grude prsti jn kamenja na njegovo krsto, ni ostalo subo nobeno oko. In kako bi tudi ostalo? Saj se je vsakemu globoko v srce zasmilil nesrečni Mihec, ki je še ptefl nekaj dnevi veselo in brezskrbno skakal po vasi, prepeval pesmi in se ve-selil svojega lepega, nedolžnega in neskaljenega pomladnega življenja. Danes, komaj dva dni nato, pa so ponesli pogrebci to mlado telescc, ki je komaj začelo živeti in tudi že končalo, a bi še tako rado živelo, pa mu ni bilo dano, v hladen grob k zadnjemu počitku.