PRIMORSKI DHEYMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VIII . Štoir 9A7 /OOAAN Poštnina plačana v gotovini ^ DLev. ZO/ {ZZ03) Spedizione In abbon. post. 1. gr. Prispevajte za Dijaško Matico TRST, petek 28. novembra 1952 Cena 20 lir Z11 smrtnimi obsodbami končana tavava sodna komedija v Prani Na smrt na vešalih so bili obsojeni Slansky, Geminder, Frejka, Frank, Rejcin, j^ab, Margolius, Fischl, Sling in Andre Simone, na dosmrtno ječo pa London, **Qidu in Loebl - Obsojenci niso hoteli priziva - Velik vtis na svetovno javnost jt 27. — Praški radio je k), 5 Popoldne poročal, da obtnj0 enajst od štirinajstih t nt, 9ev na praškem proce- *idn enih .na smrt- tri->e Pa ;J£?J.mrtno ječo. Proti večeru ‘tli rl° oddaial, kot običajno, ons*c' posnetek to ii* v5?zPrave. med katerim Nseu ■? slišati samo glas 1 sodišča Jaroslava j ttjtt:3' kako bere sodbo, in | jasnjia Napovedovalčeva po-Na «Uni na vešalih so bili |°leni; ktetip3 tSinsky. generalni seta,. RPC, češkoslovaški de-lo>Hia-na kon*erencah Komin-»e,. ’ sPoznali so ga za kri-lotjjp *2daje, vohunstva, sa-ij »j ' y°iaške izdaje, sionizma Bedr ci°nizma». !ch Geminder. pomočnik tiga v 9ga sekretarja KPC, ki a«nco e- 'meli za «sivo emi- tiagj11 ln zaupnika Kremlja v Ij^imir 7®ani »v,:. , mani; —. .Clementis, bivši 'lit- t Nauiister, po rodu Slo-Itsnoilldyik Frejka. načelnik •adstv rskega oddelka predetih del Josef Frank, po-i* generalnega sekretar- ‘tasjfeh Rejcin, bivši o-, biinister; ki se je v 9r °d kaplarja sovjet-•‘Ovnsv a e Povzne. do češko-ij ega generala. Vrl Svab, bivši pomočnik za državno varnost; bS Margolius, bivši po-m?, ministra za zunanjo tr-? k; obtožen, da je sklenil Švedsko, Norveško, ^■Holandsko in drugimi i° Im*. trgovske pogodbe, ki "/ n^Mevale izvoz blaga, ki I ojju® iti v ZSSR; chl, bivši pomočnik k0*j?"ega ministra; ^Sa i, ®ii®g, sekretar oblast- i'm • iteia KPC za Brno’ 1W.re Simone, znani pisatelj W t?r’ urednik glasila KPC 'l* “ravo»; Simone je sam P^l od sodišča, naj ga ob-V®a smrt. %n^Smrtno ‘e^° pa so vlur London, bivši potmoč-9timanjega ministra; zanj je ?ova žena zahtevala čim fto kazen; JšVro Hajdu, bivšj pomočnik ij^iega ministra in stalni I. pri OZN; Evžen Loebl, bivši pomočnik ministra za zunanjo trgovino. Predsednik sodišča je med čitanjem sodbe dejal, da so obtoženci krivi takšnih zločinov proti ljudstvu^ da je »potrebna njihova izločitev iz človeške družben. Ker je bila zarota izredno nevarna, je nadaljeval predsednik Novak, je sodišče sklenilo obsoditi vse obtožence razen treh, katerih krivda je manjša, na 'smrtno kazen. Ko je predsednik sodišča prečital obsodbo, je napovedovalec praškega radia dejal: «Zdaj se smejo obsojenci posvetovati s svojimi odvetniki o tem, ali naj vložijo priziva. Takoj'nato je povedal, da so vsi obsojenci sprejeli sodbo in se «odpovedali» pravici do priziva. Vendar radio teh izjav obtožencev ni oddajal. Obenem z razglasitvijo sodbe so organizirali po vsej CSR demonstracije proti sionizmu, številni delavci pa so se obvezali, kot pravi praški radio, da bodo v proslavo tega dogodka to nedeljo zastonj delali, da bi «pospešili dobave Sovjetski zvezi», medtem ko so drugi delavci obljubili, da bodo presegli naloge letnega plana za «rojstni dan tovariša Stalina». Med obsojenci v ječi Pan-krac, ki je med prvo in drugo svrtovno vojno videla smrt neštetih Cehov, se je zgrnil molk. Tem hrupnejši pa je val antisemitizma, ki ga komin-formovske oblasti podpihujejo po vsej deželi. Obenem se zdi vse bolj verjetno, da se bosta praškemu protižidovskemu procesu kmalu pridružila še dva «protisionistična procesa)), proti Gomulki na Poljskem, kjer je predsednik. Bierut pred dnevi začel protisionistično kampanjo, in proti Ani Pau-ker, hčeri židovskega rabina, v Romuniji Vse svetovno javno mnenje je pod vtisom praških obsodb in jih obširno komentira. Razne židovske skupnosti in osebnosti dajejo protestne izjave, v Tel Avivu pa so neznanci s kamenjem razbili okna češkoslovaškega poslaništva. Svetovni tisk obširno komentira smrtne obsodve v Pragi. »EVAN IZVOLJEN laburistično vodstvo —— — - — “ je glasovalo 133 poslaneev - I*ri- Iz Beograda poročajo, da smrtne obsodbe v Pragi niso presenetile jugoslovanske javnosti, ki je že navajena, da se vsi procesi v ZSSR in satelitskih državah končujejo z najstrožjimi kazni. Proces je samo uvod v veliko in brutalno čistko v CSR, poudarja nocojšnja «Politika». Ta proces je razbil iluzije nekaterih krogov na Zahodu, ki so mislili, da Moskva v tako visoko kulturni državi kot je CSR, ne bo uporabljala tako brutalnih, in ciničnih metod, kot jih je navajena v lastni državi. Toda CSR je satelitska država in ne zasluži drugačnega režima, kot ga imajo tlačene narodne manjšine v Sovjetski zvezi, pravi «Politika» in zaključuje; «Vprašanje je samo, kaj bo reklo češkoslovaško ljudstvo, kajti praški proces so končno organizirali le z namenom, da ga zastrašijo«. OZN naj bi rešila nemško - arabski spor BONN, 27. — V dobro obveščenih diplomatskih krogih so mnenja, da bo nemška zvezna vlada zaprosila OZN,, naj bo za razsodnika v sporu z arabskimi državami zaradi plačila reparacij Izraelu. Po mnenju teh krogov upajo v Bonnu, da bi OZN priznala v tem primeru utemeljenost nemške teze, na podlagi katere je dogovor z Izraelom v skladu s stališčem nevtralnosti bonnske vlade do arabskih držav in do Izraela. darskem življenju vse države in pustilo posledice, ki bi jih Jugoslavija zelo težko prebolela. Svet je predlagal, naj se prepis poročila o posledicah suše pošlje glavnemu tajniku OZN. Zborovanje bivših borcev BEOGRAD, 27. — Od 8. do 12. decembra bo v Londonu tretje zasedanje glavne skupščine Svetovne federacije bivših borcev. Zvezo borcev in Zvezo vojnih invalidov Jugoslavije bodo zastopali generalni podpolkovnik Milo j e Milo-jevič, podpredsednik Svetovne federacije bivših borcev predsednik Zveze vojnih invalidov Jugoslavije, Velimir Stojnic, Boža Pavlovič in Nada Zinovič. BRZOJAVKA OF ob 10. obletnici I. zasedanja AVNOJ Z včerajšnje seje izvršnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je bila poslana glavnemu odboru Ljudske fronte FLRJ v Beogradu sledeča brzojavka: GLAVNEMU ODBORU LJUDSKE FRONTE BEOGRAD Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško o-zemlje iskreno čestita vsem jugoslovanskim narodom ob 10. obletnici prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču, velikem revolucionarnem prazniku jugoslovanskih narodov. Posebej še čestita k doseženim zmagam v izgradnji socializma in v borbi za. neodvisnost in ohranitev miru v svetu, v borbi proti komin-formistični napadalnosti in ponovno se porajajočemu fašizmu. Vaše zmage in napore bodrijo naše ljudstvo, ki se bori v težkem položaju za svoje naTodinostne in socialne pravice. V Trstu, 27. novembra 1952. Smrt fašizmu ! Svobodo narodu ! Kremelj noče mini na ioreji Višinski še i/edno vztraja na sovjetski resoluciji - Komentar ameriškega tiska NEW YORK. 27. — Politični odbor OZN je nadaljeval z razpravljanjem o indijski resoluciji v zvezi z vojnimi ujetniki na Koreji. Avstralski delegat, predsednik skupine 21 držav, je izjavil, da spričo sovjetske nepopustljivosti ostane še edini žarek upanja, da Sovjetska zveza ne govori v imenu pekinške vlade Poudaril je, da se sovjetska delegacija ni premaknila niti za milimeter s svojega stališča, medtem ko je skupina 21 držav pokazala svojo spravljivost in sklenila podpreti indijski predlog. Ukrajinski zunanji minister je seveda podprl izjave Višinskega’ in ponovil, da je indijski predlog ((zakrinkana ameriška resolucija«. Kanadski delegat je pozval delegacije, naj podprejo indijski predlog, ter je pripomnil, da je sovjetski poizkus, da bi razcepil zahodne zaveznike pri tem vprašanju imel za rezultat še večjo okrepitev njihove e-notr.osti. Francoski delegat je podprl indijsko resolucijo in dejal, da nadomestiti indijsko resolucijo s sovjetsko. Govoril je ponovno Višinski in zopet izjavil, da indijska resolucija ne more prispevati k rešitvi vprašanja vojnih ujetnikov. Dodal je. da samo spremembe, ki jih predlaga sovjetska delegacija, lahko pripomorejo k rešitvi korejskega spora. Govoriti ima še indijski delegat, nakar bodo o resoluciji glasovali. Ameriški tisk obširno komentira sovjetsko zavrnitev indijskega načrta za premirje na Koreji in v tej zvezi obsoja že običajno sovjetsko razbi-jaštvo v Združenih narodih. «New York Times« pravi: »Čeprav so Sovjeti svojo zavrnitev zavili v že običajno blebetanje o zakonitosti, vendar je celotno njihovo zadržanje, še posebno njihovo zaničeva no ravnanje z indijskim zastopnikom, pokazalo, da upoštevajo samo eno, to je svojo vpjaško moč. «Baltimore Sun« piše, da svet sedaj jasneje kot kdaj prej ve kdo je tisti, ki zavira ureditev korejskega vprašanja. »Philadelphia Inquirer» pa je namen sprememb, ki jih ho- I piše: «Surova in nepricakova-če sovjetska delegacija vnesti na zavrnitev indijskega pred-v indijsko resolucijo, dejansko | loga za ureditev korejskega *»Ve stranke /a prihodnje volitve predmestju Nairobija. Vzroki požara niso znani. Požar je nastal prav na mestu, kjer so nekaj ur prej našli truplo nekega domačega voditelja. Zaradi incidentov, do katerih je bilo prišlo zjutraj, so vso j—j™, - — -- omenjeno četrt proglasili za ki za-Pj9ds‘av‘ia‘ svojo! »obsojeno področje« in prebi- 1 1 aesar bo v pre- vaicj so dobili ukaz, da to pod- 1 .. nem rQČje izpraznijo • LONDON, 27. Bevan je bil danes De člana vodstva labu-Se ’ .tako Vlamentarne skupi-j(9ci Orf ifnenovane vlade v vj! Uri« 12 članov tega vod-N /Na li skupini, ki jo 4tti, tako da bo Be- Do 1, Stilen rjem položaju in ne ‘n v°dstva imel mož-\Jblco j prej, da kritizira ki 6oya “Urističnega vodstva. P rt9 v VoaP.‘na je upala' da >- r :ga a tvo izvoljena tu- 5, kandidata, in si- Wilson in Geoffrey J°badva sta bila pri !KV*.bil izvoljen s 133 or', b z 29 glasovi več a” ie Prv.em glasovanju. manj glasov vendar pa z :.°r VrJr d°bil ‘"baml osta]i. —- iu, °rist v glasov v njego- *Cem Pre°H \e ie pred enim ■IN, ta n/P tavi1 kot kandi- \ o e Drn(Pe,f1n'ka voditelja V2 SMsn1 rrisonu, je do- ? *» pri Prvem gla- Ifc, 4s°V , ,v°dstvo je dobil t,°vanju ' so Pri današnjem javiu-11* na 133-h .°dbor i Vaj0' da bo izvr- 'tvn do m'“"stične stran a«*1 o decembra raz- bega odv,6' članov iz-(ko? ‘Udi RB°,ra’ nrled kateri-V egOv i „ 'n njegovih j ?,9nkete . .Proučilo rezul-Ji^ do P' so jo izvedli, SazSe k c i j" as Pl1/1 e n j e pokrajin-flj,9U]ih- ‘ranke o sledečih ;Vi-ls‘v's Pnanja Politika, ^ »V nje Prehrana, po-^ini^stvo adustrije, social-^ičP *‘tVe v ,lspevek privat- Vn sPodnirež'mu»-vSesSporo6il’0rtnicMe noC()i (S aUc‘jo ’kfa • predl°" CS se , kleP V ?CrPa rn m samem ilHviiJjbih VDr«jraV-l‘an:'e ° C iii dlu ipP, njih; o po- -or8anizaci!\e ,industri-drzave v aborn?n°’ -‘e morala j>aii, Naprav?-8 že dvakrat jekiiai}Je 0 dena’ 5te«nl bil,. ia?ke. mdustri- «na pol kolekti- BRUSELJ, 27. — Pod okriljem UNESCO ln Mednarodnega zavoda za upravne vede se je danes začela v Bruslju konferenca. na kateri bodo razpravljali o pravnih, upravnih in socioloških vprašanjih, ki se postavljajo državam, ki so pred kratkim došegle neodvisnost. NEW YORK, 27. — Norveški zunanji minister Lange je pred odhodom iz New Yorka, kjer je vodil norveško delegacijo v j OZN, izjavil, da bi morala biti skupščina OZN »zelo previdna, preden sprejme o severnoafriškem vprašanju, kakršen koli sklep, ki bj se lahko tolmači! za vmešavanje«. FfiO za pomol! FLRJ zaradi posledic suše RIM, 27. — Svet FAO je sprejel danes resolucijo o posledi-dicah suše v Jugoslaviji. Resolucija ugotavlja, da je suša povzročila precejšnje pomanjkanje hrane in živinske krme v Jugoslaviji, in poziva vlade članice Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano, naj pregledajo možnosti za čim zadostnejšo pomoč Jugoslaviji. Svet FAO je prav tako predlagal, da glavni ravnatelj te organizacije nadaljuje z dajanjem tehnične in druge pomoči Jugoslaviji v okviru svojih kompetenc, kolikor bo Jugoslavija zahtevala. To resolucijo so sprejeli na predlog pododbora, ki je proučil poročilo posebne komisije FAO, ki je bila nedavno v Jugoslaviji in obiskala kraje, ki jih je suša najbolj zadela. Komisija je ocenila, da je bila letos žetev v Jugoslaviji za približno 40 odstotkov manjša od povprečne žetve v preteklih petih letih. Svet FAO sodi, da ustvarja ta položaj problem plačilne bilance in zaradi tega priporoča, naj se nadaljujejo napori, ki jih je Jugoslavija že storila glede varčevanja s hrano in živinsko krmo. Toda kljub vsem ukrepom, nadaljuje resolucija, je pomanjkanje hrane in krme še vedno kritično, in se bo če se ne odpravi, v veliki meri odražalo v gospo- Vsa Jugoslavija se pripravlja na proslavo dneva republike 22. februarja se bo začel kongres Ljudske fronte, ki se bo spremenila v Socialistično zvezo delovnih ljudi - Poročilo Milovana Djilasa na seji glavneqa odbora LF - Obisk grške vojaške delegacije - Izjave predsednika sindikata tekstilnih delavcev Zahodne Nemčije Jugoslavija bo proučila vprašanje sodelovanja v UNESCO (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Jugoslovanski narodi se pripravljajo na slovesno proslavo obletnice danes v naši državi sovjetske propagande o turi in fašizmu pri nas, in kako prav to vse boilj in bolj od- mkov, temveč tudj njihov noti anji ele sp otLfcci. Beogradu in v drugih kra- j ^d' se P3. da ni ved daleč svoje socialistične države. Prestave so se že začele s slavnostnimi akademijami v Zagre- bu, Beogradu in v drugih kra-j Zdi se pa _ , , jih. To obletnico bo med dru- ( čais, ko se bodo tudi reakcio-gim poudarila tudi objava na- narni kritiki z Zahoda, ki nam črta novega ustavnega zakona,! očitajo pomanjkanje politične ki ga, bodo še pred sestankom | demokracije, znašli na Ljudske skupščine izročili ljud- stvu v diskusijo. Vrhovni poveljnik oboroženih sil in minister za narodno o-brambo FLRJ maršal Tito je objavil dnevno povelje, ki določa, da bodo jutri v proslavo dneva republike izstrelili v glavnem mestu Beogradu 12 častnih salv iz 40 topov, v glav-nih mestih ljudskih republik j pa po 6 salv iz 20 topov. Na današnji seji Zveznega) odbora Ljudske fronte v Beogradu so sklenili, da bo 22. februarja v Beogradu četrti kongres Ljudske fronte Jugoslavije. O potrebi sklicanja IV. kongresa in o važnosti priprav nanj je govoril Milovan Djilas, ki je med drugim dejal: «Kongre,s je treba sklicati predvsem zato, ker je prišlo v naši državi do velikih notranjih demokratičnih sprememb, ki zahtevajo drugačno vlogo, predvsem pa drugačno gledanje na vlogo Ljudske fronte, bodoče Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. Maršal Tito je prav zaradi teh sprememb poudaril potrebo preimenovanja tako naše Partije kot naše | Fronte. Te spremembe so resničen zunanji izraz in znak globljih stvarnih sprememb v našem družbenem življenju. Kakšne so te spremembe? Predvsem je naša država odločno in trdno krenila po poti razvoja socialističnih družbenih odnosov, po poti resnične demokracije. Kako prazno zvene mrtvi točki zaradi demokratičnih oblik, ki se že razvijajo in se bodo pri nas še bolj razvile. Demokracija pa končno ni nič drugega kot oblika vladavine in pri nas se ustvarjajo za politično demokracijo stalne,_ trajne gospodarske in družbene osnove, ki bodo politično demokracijo vse dalje in dalje razvijale«. Jugoslovanska javnost zasleduje z veliko pozornostjo tudi obisk grške vojaške delegacije. ki se je danes iz Zagreba vrnila v Beograd. Odločna volja jugoslovanskega in grškega ljudstva, da branita svojo svobodo, neodvisnost in mir in da živita v medsebojnem prijateljstvu, je prišla po. novno do izraza v zdravicah, ki so jih izrekli jugoslovanski in grški vojaški voditelji na sinočnjem banketu v Zagrebu, na današnjem kosilu na vojaškem letališču pri Batajnici in na svečanem sprejemu, ki ga je v čast grške vojaške delegacije nocoj v domu JLA v Beogradu priredil načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Koča Popovič, Načelnik grške delegacije Joanu je sinoči na večerji v Zagrebu poudaril, da bo utrditev prijateljskih odnosov med jugoslovansko in grško armado preprečila vse poskuse tistih, ki bi hoteli kaliti mir v tem delu Evrope. «Vsak. do, ki bi to poskusil, bo doživel siguren polom« je rekel general Joanu in dodal; «Po- klevete-. litično in vojaško vodstvo Ju-dikta- I goslavije nam jamči, da sta Jugoslavija in Grčija sposobni upreti se vsakemu napadu«. Poudaril je še, da se je grška delegacija prepričala, da sta jugoslovanska armada in jugoslovanska vojna industrija na zavidanja vredni stop-nji. Na svečanem kosilu, ki ga je danes po vrnitvi grških delegatov iz Zagreba v Beograd priredil komandant jugoslovanskega vojnega letalstva generalni podpolkovnik Zdenko Ulepič. je ta dejal, da sta obe državi svojo svobodo plačali z življenji milijonov svojih sinov in hčera in zato ne bosta nikomur dovolili, da ogroža to njuno najdragocenejšo pridobitev. Na zdravico je odgovoril vodja grške vojaške delegacije general Joanu, ki je med drugim dejal; «Enotni se bomo lahko uprli vsakemu napadu in vsakdo, ki bi poskušal razbiti našo enotnost, si bo razbil glavo. V prostorih Zveze književnikov Jugoslavije so se nocoj umetniki in znanstveniki ter zastopniki množičnih organizacij na plenumu nacionalne komisije UNESCO odločno pridružili splošnemu protestu proti sprejemu Francove Španije v UNESCO. V resoluciji, ki so jo ob tej priložnosti sprejeli, poudarjajo, da vsi Jugoslovani brez razlike obsojajo Francov fašistični režim, ker jih je bridka izkušnja naučila, da je potrebna povsod in ob vsaki priložnosti borba proti fašizmu, ki se mu nikoli ne sme popuščati, kajti vsako popuščanje se vedno le maščuje. Francov fašistični režim je negacija načel, na katerih sloni UNESCO in njegov sprejem v to organizacijo pomeni zanj samo nezasluženo rehabilitacijo. «Sodimo, zaključuje resolucija jugoslovanskih umetni- vprašanja najjasneje dokazuje mučno dejstvo, da Kremelj noče resničnega miru na Koreji. Kaj to pomeni in kaj bo imelo to za posledico, bomo videli v prihodnjih tednih. Za sedaj nam ob neusmiljeni zavrnitvi vsakega kompromisa, ki naj bi ga posredovale »nevtralne« države, ne preostane drugega, kot da znova proučimo korejsko vprašanje in preudarimo, kaj je mogoče napraviti. Naglica, s katero se je sovjetski zunanji minister Andre Višinski vrinil kot govornik na zasedanju političnega odbora glavne skupščine v ponedeljek z namenom, da pojasni stališče Kremlja, bi mogla pomeniti. da se je Sovjetska zveza bala vedno večjega ugodnega odmeva v svetovnem javnem mnenju, na katerega je naletel indijski načrt za premirje na Koreji«. «Christian Science Monitor« pa pravi med drugim; «Sovjet- j ska zveza je končno pokazala, kakšno je njeno stališče do indijskega predloga za korejsko premirje. In to njeno stališče je popolnoma v nasprotju s potjo, ki vodi do miru. Sovjetska zveza je vedno zatrjevala, da se dejansko ne udeležuje vojne na Koreji. Po tej teoriji bi morali na indijske predloge prvenstveno odgovoriti severni Korejci in kitajska vlada. Pekinška vlada je sicer še vedno pod stalini-stičnipa vplivom, vendar bi mogla v teh pogajanjih nastopiti samostojno. Vsekakor pa se nam sedaj stavlja vprašanje, v koliko je sovjetski zastopnik narodov sprejela indijsko reso iucijo, »čeprav z nekaterimi manj važnimi spremembami, ki ne bi zmanjšale načel, ki jih resolucija vsebuje«. V zvezi 2 govoricami, da je prišlo med britansko in ameriško delegacijo v OZN do nasprotij, je Eden izjavil: «Nikoli ni bilo nasprotij med nami in ostalimi svobodnimi državami glede načel, na katerih temelji indijska pobuda«. Dodal pa je, da je bilo med ameriško, britansko in drugimi delegacijami več poluradnih razgovorov, «da se točno opredelijo ta načela, zlasti kar se tiče dokončne usode_ vojnih ujetnikov, kj se ne želijo vrniti v dcfmovino«. «Glede te točke — je dejal Eden — sodimo, da so pojasnila, ki so jih 23. novembra dali indijski predstavniki, odpravila vsako tozadevno zaskrbljenost. Prav tako sem gotov, da bodo težave za točno opredelitev načel, na katerih temelji načrt, kmalu odpravljene«. Za tem je Eden pripomnil, da je treba upati, da indijski predlogi «niso tako dokončni, kakor nam je Višinski hitel zatrjevati«. «Po mojem mnenju je najboljša stvar podpreti indijsko resolucijo in pozvati Združene narode, naj jo pošljejo kitajski in severnokorejski vladi«. Na vprašanja nekaterih po-| siancev je Eden odgovoril, da bi bil pripravljen vrniti Se v New York, če bi to bilo potrebno. Dodal je, da Velika Britanija ne bo mogla pristati na v Združenih narodih spregovo-i enehani€ sovražnosti, dokler «11 tr imonii . - __ ne bo rešeno vprašanje vojnih ujetnikov. Po Edenovih izjavah je bivši laburistični zunanji minister Herbert Morrison odobril v imenu opozicije Edenovo poročilo in načela, na katerih temelji indijska resolucija. ‘"Vil, % !% 0 D„;inavzope zadost-^Mancev. v -Nairobiju ‘nom ^ industrijskem p0p0ln Sll(in POZar LONDON 27 — Konferenca držav Britanske skupnost* (Commonwealth) se je začela danes popoldne pod Churchillovim predsedstvom in bo trajala približno dva tedna. Sedmim ministrskim predsednikom so razdelili besedilo poročila, ki ga je za to konferenco pripravila skupina gospodarskih izvedencev Common-wealtha. Niso še določili, ali in v kolikšni meri bodo o konferenci dajali poročila tisku. Prav tako ni znan dnevni red konference. Po konferenci so izdali kratko poročilo, ki pravi, da so govorili o splošnih vprašanjih postopka in da so imenovali Edena za predsednika konference. Imenovali so dva pododbora, ki bosta proučila dve glavni skupini vprašanj: fi- nanca in trgovina z ene strani ter politika cen in trgov. Konferenca bo nadaljevala delo jutri zjutraj. Na konferenci bodo govorili tudi o vprašanju naziva, ti naj ga ima kraljica Elizabeta II. v odnosu z državami Common-wealtha, in o sporu v zvezi z obrambnim paktom ANZUS, iz katerega je Velika Britanija še vedno izključena. Gospodarski odnosi med člani Britanske skupnosti so se po dveh svetovnih vojnah temeljito spremenili. Prej je oskrbovala močno industrializirana matična država domi-nione z izgotovljenimi izdelki in s kapitalom, varovala jih je s svojo mornarico in je zato dobivala od njih poceni živila in surovine. Danes nočejo do- Zapletena gospodarska vprašanja na konlerenci Commonivealtha Posamezni dominioni vedno bolj težijo po gospodarski osamo svojitvi, matična država pa hoče ovirati njih industrijski razvoj nih izdelkov in tudi ne drugih, pač pa kapitalne dobrine za izgradnjo lastne industrije. Živila in surovine, ki jih pridobivajo, so postale za Veliko Britanijo dražje in redkejše. Gospodarska in vojaška sila Združenih držav izvaja privlačno silo. Amerika lahko nudi Avstraliji in Novi Zelandiji pomorsko zaščito, za katero ne zadostuje več sila Velike Britanije. Amerika ima kapital, po katerem se dominioni ozirajo. Ameriško povpraševanje določa cene surovinam. V okvir gospodarskih vprašanj šterlinškega področja pa spada tudi zopetni pojav Nemčije in Japonske kot industrijskih velesil ter izguba vzhodnih tržišč. Od vseh držav Britanske skupnosti je Kanada najbolj napredovala na poti gospodar ske osamosvojitve. V Ottawi vedno opominjajo Veliko Britanijo, da bi morala postati gospodarska politika bolj liberalna in britanska industrija ne bi se smela izogibati svobodne konkurence z dolarskim blagom, in da je sistem pred-minioni ne britanskih tekstil- j nostnih' carin v notranjosti šterlinškega področja preživel. Avstralija, Nova Zelandija, Indija in Južna Afrika so v razvojni fazi. v kateri se industrializacija še ne rentira. Ce bi šlo po željah nekaterih gospodarstvenikov v Londonu. bi morali dominioni omejiti gradnjo ((konvencionalne« industrije in se ponovno posvetiti pridobivanju živil in onih surovin, ki imajo po mnenju izvedencev bodočnost. Izračunano je bilo, da bo ameriška potreba po naravnem gumiju (Malaja) v prihodnjih 25 letih padla za 80 odstotkov, medtem ko bo n. pr. močno povpraševanje, po nekaterih kovinah, ki se dobivajo v Com-monwealthu. V Veliki Britaniji sami pa naj bi predvsem polagali važnost na proizvodnjo kapitalnih dobrin in opustili pridobivanje klasičnih po-trošnih dobrin, ki se s težavo prodajajo. Kako si dominioni želijo bodočnost, se bo pokazalo na konferenci, Dominioni težijo po neodvisnosti z naravno silo mladih držav. V vojni so za čeli graditi lastno industrijo in se ne bi hoteli zopet spre^ meniti v agrarne dežele. Sedaj zahtevajo konvertibilnost šter- linga. zato da Inprivabih a- [ni 'jaSno je, da v današnjem meriški kap • Poudarjajo tu-, - mnro nnhpnn ckurJnn mnogo višjih številk, preden bo mogoče razpravljati o prosti zamenljivosti šterlinga kot o praktičnem ukrepu. Iz istega razloga ni verjetno, da bi pomenila konferenca kak nov odločilen preobrat v common-wealthski gospodarski politiki, kakor ga je pomenila ottawska konferenca v letu 1932. Prav tako pa tudi ni verjetno da bi se 'misel naj bi obdali Commonwealth kfog in krog z gospodarskim plotom, na konferenci uveljavila, kajti vztrajno si je treba prizadevati za odpravo splošnega dogovora o carinah in trgovi- kov in znanstvenikov, da vsak poskus sodelovanja s takim režimom prinaša sramoto pravi kulturi in pomeni udarec resničnemu kulturnemu sodelovanju med narodi.« Resolucija poudarja na koncu, da bo jugoslovanska nacionalna komisija UNESCO po vrnitvi svoje delegacije z generalne konference v Parizu proučila, ali je še mogoče njeno nadaljnje delo v UNESCO. Predsednik sindikata tekstilnih delavcev Zahodne Nemčije Werner Bock je danes v izjavi novinarjem v Zagrebu poudaril, da je nemška sindikalna delegacija na podlagi vesti reakcionarnega zahodnega tiska mislila pred prihodom v Jugoslavijo, da bo prišla v zaostalo balkansko deželo. «Toda v naše veliko zadovoljstvo smo ugotovili, da je bil povsod, posebno pa glede razvoja industrije storjen velik napredek, da se vaša industrija dviga na sodobno raven. Iskreno vam lahko rečem, da vam zavidamo za vaš položaj. Prepričani smo, da bo naš obisk skupno z vtisi iz vaše države odprl nove možnosti za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja. Veselilo nas bo, če bodo vzpostavljene čim trdnejše in tesnejše vezi med našimi sindikati in če se bo razvilo čim širše in plodnejše prijateljstvo in sodelovanje«, je izjavil Werner Eock. Jugoslovansko zunanje ministrstvo sporoča, da je danes pozvalo madžarskega odpravnika poslov v Beogradu Jose-fa Kovacsa in mu izročilo odločen protest zaradi popolnoma neopravičene zavrnitve note jugoslovanske vlade, ki jo je madžarska vlada dobila 26. novembra. Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je ob tej priložnosti poudaril, da pomeni takšen korak madžarske vlade v resnici onemogočanje kakršnega koli diplomatskega delovanja. Razen tega je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil sklep jugoslovanske vlade, da mora Josep Kovacs v 24 urah zapustiti jugoslovansko ozemlje. Jugoslovanska vlada je podvzela ta korak kmalu po zahtevi madžarske vlade, naj jugoslovanski odpravnik poslov v Budimpešti zapusti Madžarsko. B. B. ril svojo besedo tudi v imenu sovjetskih azijskih podložnic«. Eden pripravljen zopet odpotovati v New York LONDON, 27. — Ob prihodu na londonsko letališče je britanski zunanji minister Eden izjavil da je zadovoljen, ker so Združeni narodi sklenili dati prednost indijski resoluciji. «Gotov sem — je dodal — da I111 do j jega posebnega tajnika Arthur načelnega sporazuma o tej re-i J. -- - .--- A. Vandenberg Eisenht)weriev tajnik NEW YORK, 27. — General «Lotov sem je aoaai aa ; Eiserihower jg imenoval za svo-bi moralo biti mogoče priti do ] Arthur- • ^ i ia V and e ribe rg a mlajšega, sina soluciji kljub upiranju sovjet-, ^ predsednika senatne :a skega predstavnika«. zunanjepolitičnega odbora, ki V izjavi ki jo je pozneje po-1 ]p ^nrl lansko leto. dal v spodnji zbornici, je Eden j Vandenberg ima 45 let in ker izjavil, da predstavlja indijska | bii veg tajnik svojega pobuda »pravočasni in kon-: pgeta, ima mnogo znanja med struktivni« napor, da se pride j parlamentarci in funkcionar ji ■iz slepe ulice, v katero so zašla j v Wa®hingtonu. Sodeloval je pogajanja o Koreji. Dodal je, J prj volilni kampanji za Eisen-da indijska pobuda lahko orno- j bowerja, še preden je ta bil goči sklenitev premirja, in da j ura,dni kandidat. Kot tajnik je to prilika, ki se ne sme za-j novega predsednika bo Van* nemarjati. | denberg nadomestil sedanjega ((Indijski načrt, je nadaljeval j Trumanovega tajnika Matthewa Eden, odgovarja vsem našim j Connellyja. načelom. Gre za pobudo, ki jo Eisenhower je dalje imeno-je zelo skrbno in razumno pri-1 val za svojega posebnega popravila azijska država, o katere močnika generala v POk°lu iskrenosti ni mogoče dvomiti«.1 Wiltona Personsa, za načelnika Nato je Eden izrazil upanje, 1 tiskovnega urada v Beli hiši da bo velika večina Združenih' pa bo James Hagerty. Izzivanje z volilnim 0.\k C//z V. di, da ima od sedanjega siste ma o imperialnih preferencah korist samo matična država. «Daily Telegraph« razpravlja danes v uvodniku o gospodarski konferenci britanskega Commonwealtha, ki se je začela v Londonu. V zvezi s tem omenja izjavo novozelandskega ministrskega predsednika ob prihodu v Veliko Britanijo. Rekel je namreč, da «to ne bo konferenca krize, ampak zaupanja«. »A čeprav je gospodarska obnova od januarja napredovala še vedno ni prišla tako daleii, da bi si lahko dovolili tveganja«, pripominja «Daily Telegraph«. ((Zavrniti je treba posebno toliko omenjano možnost, da bo konferenca sklenila, naj bo šterling prosto zamenljiv. To je cilj in konferenca bo morda napravila nekaj poti do njega. Toda čeprav je bilo zaustavljeno plahnenje naših zlatih in dolarskih rezerv, bo treba te rezerve povečati do | strugah«. času ne more nobena skupina držav v gospodarskem pogledu sama sebi zadostovati. To pa še ne pomeni odprave imperialnih prednostnih ^ pravic. Nasprotno, splošno načelo, da moramo gledati najprej na koristi lastnega naroda, nato Britanske državne skupnosti, potem na koristi Zahodne Evrope in šele zatem na koristi drugih držav, je dovolj zdravo. Vendar pomeni, da je treba ob takem ustroju doseči čimvečji obseg mednarodne trgovine. Za 50 milijonov ljudi. ki živijo na ozkem otoku, ni’ druge trajne rešitve. Konferenca bi morala biti uvod do nadaljnjih posvetovanj, pri katerih naj bi bile udeležene tudi Združene države. Pri takih nadaljnjih posvetovanjih bj — upamo — lahko sestavili tak gospodarski načrt, kakor nam ga je dala Severnoatlantska zveza na vojaškem področju. Gospodarsko, vojaško in politično življenje kakega naroda ne more teči po ločenih Priprave na proslavo 29. novembra v Sloveniji LJUBLJANA, 27. — Te dni so se začele v Sloveniji prve proslave državnega praznika jugoslovanskih narodov, 29 novembra. V Ljubljani in v drugih krajih Slovenije nastopajo delavska kulturno - prosvetna društva «Svoboda» z izbranimi sporedi. Zaslužni borci sprejemajo ob tej priložnosti odlikovanja za svoje zasluge v času osvobodilne borbe. Jutri bo v veliki unionski dvorani v počastitev dneva republike tradicionalni koncert, ki ga prireja Društvo slovenskih novinarjev. Letos bodo na koncertu nastopili znani slovenski umetniki kot Ozim, Gerlovičeva. Lipušček, Merlak, ljubljanski godalni kvartet ter Slovenski vokalni oktet, ki bo kmalu odšel na turnejo v ZDA. ATENE, 27. — Predsednik turške republike Bajar je danes prišel na prijateljski obisk v Grčijo. Objavljamo fotografijo volilnega znaka ene izmed šovinističnih Ust za volitve v občinski svet v Gorici 14 decembra t. I. Ta lista ima torej za geslo napis; «Venezia Giulia e Dalmazia«. Lista sama pa se imenuje «Leone di S. Marco«. Pravzaprav je vsakršen komentar odveč, saj ie samo geslo dovolj odkrito govori o izkoriščanju tudi goriških občinskih volitev za rimsko protijugoslovansko imperialistično propagando. ((Arena di Pola«, glasilo ((julijskega in dalmatinskega iredentizma» — sicer imenuje to ((rappresen-tare e postulare una istanza spirituale e sentimentalen. Pri tem pou1flarjal da predstavlja ta lista ezule, ki «branijo zgodovinsko in nacionalno imovino proti napadom in zasedam smrtnih sovražnikov italijanstva Gorice in Julijske krajine», a ti esmrtni sovražniki:» smo seveda Slovenc il Nastane le vprašanje, kako more na sami jugoslovanski meji italijanska odgovorna oblast takšno lis to sprejeti in odobriti? Mnenja smo, da ni potrebno še posebej povedati, da predstavlja geslo o Julijski krajini in Dalmaciji nesramno provokacijo in še en dokaz več za lažnost tn hinavščino vseh mogočih fraz rimskih državnikov na čelu z De Gasperijem o nekakšni volji za dosego sporazuma z Jugoslavijo. Radovedni smo le, kaj bi pisal italijanski tisk in kaj vse bi vpili preko zvočnikov italijanskih radijskih postaj, če bi se nekaj podobnega zgodilo v katerem koli jugoslovanskem obmejnem mestu ali pa kjerkoli v Jugoslaviji in če bi na analogen način kdorkoli v Jugoslaviji postavljal gesla o zavo-jevanju dveh italijanskih pokrajin kot oblasti v Gorici dovoljujejo za dve docela jugoslovanski pokrajini? 28. novembra 1952 PRIMORSKI DNEVNIK Dobitka le išče si svet; ne cvet, le plod mu prvi je vselej, povsod! SIMON1 JENKO FA SISTICSO POJ 11 O V A K J E DEJIOUUAi'1 J E GLASBEVA nmici I/ THSTl priredi v SOBOTO 29. t, m. ob 21. uri v AVDITORIJU 48-urna stavka uslužbencev „Lloyda" in „ltalie" - Tudi petrolejski delavci v stavki Razširitev stavke dela uradnikov AGEGAT - Novi odpusti v podjetju SATIM razlaščanja slovenske zemlje, ustanavljanje italijanskih kolonij na slovenski zemlji so nekateri izmed teh načinov. Slovenci v slovenski občini imamo pravico do slovenskih napisov in če je prejšnji občinski svet sklenil. da se postavijo dvojezične napišite table, tedaj bi se tržaška in miljska občina lahko zgledovale na tem primeru demokratičnega pojmovanja sožitja Slovencev in Italijanov. Protidemokratična zahteva Palutana je vzbudila med prebivalci občine upravičeno o-gorčenje. Županstvo je Palu-tanovo pismo zavrnilo, in sicer z motivacijo, da je zahteva anahronistična, protidemokratična ter da žali narodnostni čut slovenskega prebivalstva. ki je v ogromni večini. K temu bi dodali za enkrat le to. da je zaman govoriti proti fašizmu s fašistično miselnostjo v glavi. Sicer pa se bomo k stvari še povrnili. Predsednik cone Palutan je predvčerajšnjim poslal nabre-žinski občini dopis, in sicer s posebnim kurirjem na motorju, ki je počakal, da so prejem dopisa potrdili. V pismu Palutan zahteva, da občina takoj odstrani dvojezični napis na državni cesti št. 14. češ da nasprotuje zakonskim predpisom. Omenimo naj še, da je policija pred tem poizvedovala na občini, kdo je napis postavil... Včerajšnji «Giornale di Triestev «pojasnjuje» zadevo. Gre za dvojezični napis uSesljan - Sistiana», ki ga je občina postavila pred nekaj dnevi ob vstopu v Sesljan, in sicer na osnovi sklepa prejšnjega občinskega sveta. Napis je tak. kot vsi ostali napisi po vaseh devinsko-nabre-žinske, ter ostalih slovenskih občin. Nihče ni do včeraj videl v teh napisih ničesar slabega, šele Palutan in lokalni klero-fašistični dnevnik sta ugotovila. da gre pri napisu «Se-sljan . Sistiana» nič manj kot za «še eno provokacijo proti Trstu«, ki naj bi bila azadnja iznajdba titovcevs. Dvojezični napis slovenske vasi v slovenski občini naj bi torej bila provokacija proti Trstu! Samo italijanski napisi v narodnostno mešani tržaški občini pa niso provokacija? In to kljub jasnosti mirovne pogodbe. da sta oba jezika — italijanski in slovenski enakopravna. Palutanova zahteva in izpad omenjenega dnevnika nam izpričujeta vso fašistično miselnost ki je ostala v glavah ljudi, ki se po svoje ponašajo, da so nič manj kot borci proti fašizmu. ki pa se ob vsaki priliki sklicujejo na fašistične zakone, ki so med drugim spremenili tudi imena naših slovenskih krajev, kjer do italijanske okupacije ni bilo skoraj nobenega Italijana? Mar se ta fašistična miselnost ne odraža ob vsakem primeru, ko gre za akcije, naperjene proti slovenskemu prebivalstvu? Uevinsko-nabrežinska občina je slovenska občina: zadnje volitve nam to več kot jasno potrjujejo, saj ni v občinskem svetu niti enega Italijana, ki bi bil izvoljen na italijanski manjšinski listi. Dejstvo, da so italijanski priseljenci v manjšinil je vzrok, da se iredentisti tako zaganjajo proti vsetnu kar je slovenskega. Bode jih slovenski napis, k&r tuj c*- pove, da se vozi po slovenski zemlji, ki loči Trst od italijanskega nacionalnega ozemlja. Da bi zakrili to dejstvo, se poslužujejo vseh mogočih načinov, ki naj bi dovedli do ustvaritve umetnega mostu med Trstom in Italijo. Prisilna Ob prazniku Federativne ljudske republike Jugoslavije, 29. t. m., je poveljnik vojaške uprave jugoslovanskega področja STO polkovnik Miloš Stamatovič izdal ukaz o pomilostitvi treh obsojencev na razne zaporne kazni. V letošnjem letu je poveljnik izdal 13 ukazov o pomilostitvi, razen tega pa je bilo izdanih še 14 ukazov o pogojnih izpustitvah iz zapora. Vprašanje odpravnine in Tako je končno rešen spor, bolniškega zavarovanja odpu- ki se je tako dolgo vlekel. De-ščenih starih delavcev CRDA lavci niso dosegli, da bi jim je bilo včeraj končno rešeno dopolnili nizko pokojnino Žana uradu za delo. Predstavniki voda za socialno zavarovanje, ravnateljstva CRLA in zastop- dosegli pa so znaten dodatek niki delavcev so sprejeli kom- k odpravnini. Delodajalci so promisno rešitev, ki jim jo je se tudi obvezali za sprejem le predlagal urad za delo. polovice vajencev od števila, Odpuščeni delavci dobe po- ^ so Sa zahtevali sindikati, leg redne odpravnine še od * * * 100.000 do 220.000_ lir dodatka, Včeraj je sindikat upravnih poleg tega bodo še tri leta od uslužbencev (SINDAN) napo-dneva odpusta zavarovani pro- vedal 48-urno stavko name-ti boleznim pri Bolniški bla- ščencev in delavcev plovnih gajni (INAM). Delodajalci so družb «Tržaški Lloyd» in «Ita-tudi zagotovili sindikalnim lia». Stavka se je začela vče-predstavnikom, da bodo do raj ob 12.30 in bo trajala do prihodnjega marca sprejeli na sobote. Poleg tega bodo stav-delo 110 vajencev. Vsak de- kali še 24 ur od 8.30 ure 1. lavec pa dobi še 6000 lir. Po- decembra do 8.30 ure 2. decem-leg tega pa je ravnateljstvo bra. Od včeraj naprej tudi ne CRDA tudi obljubilo, da bo po opravljajo uslužbenci nobene-možnosti ugodilo prošnjam ga izrednega dela. Danes ob družinskih članov odpuščenih 18. uri pa bo sklical SINDAN delavcev za zaposlitev v lad- izredno skupščino vsega oseb-jedelnicah in tovarni strojev, ja. Na skupščino so povabili tudi zastopnike delodajalcev, ker se je njihovo združenje obrnilo s svojimi predlogi naravnost na prizadete uslužbence. kar nasprotuje vsem sindikalnim običajem. Spor med uslužbenci plovnih družb in njihovimi delodajalci je že zelo star in je bilo zaradi njega že mnogo stavk in pogajanj. V glavnem zahtevajo uslužbenci, da se sklene nova delovna pogodba, da nadomesti staro fašistično pogodbo iz leta 1937. Delodajalci pa so pripravljeni skleniti novo delovno pogodbo in izboljšati prejemke uslužbencev le s pogojem, da pristanejo na povečanje delovnega časa od 7 na 8 ur na dan. Seveda ne marajo uslužbenci sprejeti tega pogoja. ki bi pomenil korak nazaj. SINDAN je zahteval, da se tudi za upravne uslužbence plovnih družb aplicira med-zvezni sporazum z dne 14. junija 1942, ki velja za industrijske uslužbence. V tem sporazumu so namreč tudi klavzule o vključitvi draginjske doklade za izračunavanje odpravnine za vsa leta službe, o povišanju odškodnine za menzo in o velikonočni nagradi. * * * Petrolejski delavci so začeli snoči ob 22. uri ponovno 24-urno stavko, ker delodajalci nočejo pristati na sklenitev nove delovne pogodbe. Stavka je seveda tudi v Italiji. Na delu smejo ostati le tisti delavci, ki so nujno potrebni, da se zagotovi v podjetjih’ varnost. H* ❖ Uradniki ACEGAT, ki zapisujejo uporabo elektrike, vode in plina, še vedno stavkajo z zahtevo po sedemurnem delovnem času, kakršen velja za vse ostale uradnike. Da bi bila stavka uspešnejša, so se jim pridružili tudi uradniki, ki sestavljajo račune za potrošnjo teh uslug. To je bilo potrebno, ker so morali ti uradniki sestavljati te dni povprečne račune na podlagi potrošnje v oktobru, s čimer se je hotela upravna komisija ACEGAT izogniti vsem neugodnim posledicam stavke. *}C $js Podjetje SATIM se noče odpovedati svoji nameri, da odpusti še nadaljnje delavce. Doslej je dobilo obvestilo o odpustu 33 delavcev, 1. decembra pa jih nameravajo odpustiti še 18. Podjetje ni dalo nobenega zagotovila, da bodo ostali delavci še nadalje zaposleni. Tudi v podjetju «Modiano» nameravajo odpustiti 45 delavcev in delavk. Delavstvo tovarne je na SKupščini skleni- lo, da bo podjetju predlagalo, naj raje skrajša delovni čas ter obdrži vse delavce na delu. pod vodstvom tov. UBALDA VRABCA Danes otvoritev filatelistične razstave Danes bo v mali dvorani koprskega Ljudskega gledališča otvoritev filatelistične razstave, ki jo priredi koprsko filatelistično društvo ob četrti obletnici svojega obstoja. Razstavljali bodo filatelisti iz koprskega okraja in iz vse Slovenije. Na razstavi bodo vrteli dva filatelistična filma; prodajali bodo tudi priložnostne znamke, filatelistične bloke in srečke. Poleg filatelističnih zbirk raznih držav bodo razstavljene tudi specialne zbirke bivše cone B (pred uveljavljenjem mirovne pogodbe) in VUJE, generalna zbirka ZVU ter zbirke partizanske pošte. Zanimiva bo zbirka «Borba primorskih Slovancev za svobodo«, ki jo je uredil dr. Marušič iz Nove Gorice ter dokazni material o Koširju, očetu poštne znamke. Med zanimivostmi fi-filatelistične razstave v Kopru bo tudi temtska zbirka filatelističnih razstav, zbirka UPU* (svetovna poštna zveza), nadalje zbirka predvojinh čeških znamk in krasna filatelistična zbirka bivših nemških kolonij. ITALIJANSKI ZAKON ,Al.D1SICT OMOGOČAL ŠIROKOPOTEZNE SPEKULACIJE ZVU začasno ukinila izplačevanje iz fondov gradbenega načrta ,,Aldi»io” Kdo je omogočil družbi (Lombardo-Veneta*, ki je bila že enkrat likvidirana s sodnijsko odločbo, delovati v Trstu? Glavni krivec «commendatore» Sgroi s Sicilije? Število oškodovanih še vedno raste Program: 1. Stevan Hristič; Jesen. 2. Boris Kmic: Oj slavonska zemljo, ljubim te! 3. Jakov Gotovac: Jado-vanka za teletom. 4. Dr. Milo je Milojevič: Muha i komarac. 5. Boris Papandopulo: Skoči kolo. k: Slovenci so da si razstavo dajo. 6. Jakov Gotovac: Štiri narodne iz Dalmacije: a) O more duboko; b) Ako si legla spat; c) Evo sam ti doša; č) Omili mi u selu di- vojka. razpravi na občinskem svetu o tržaškem pomorstvu, ko so razni predstavniki opozicije jasno dokazali, kako uničuje Italija pomorsko gospodarstvo Trsta. «ANSI» pa se za njeno poročilo zahvaljujemo, ker smo tako izvedeli, kako je končala resolucija o pomorstvu izglasovana na zadnjih sejan. Praksa bo namreč vnovič dokazala, da tudi ta najnovejša ponižna prošnja-na Rim ne bo dala nikakega rezultata, razen številnih novih obljub. VUG ZA TRŽAŠK-O 0 Plenum OF L okraja bo 3. decembra t. 1. Sestanek ožjega pripravljalnega odbora I. okraja za novoletno jelko. Tudi žene III. o-kraja so imele sestanek, na katerem so razpravljale o obdaritvi otrok. Predvčerajšnjim je bila na sedežu v Ul. Ruggero Manna seja članov izvršnega odbora Osvobodilne fronte za I, o-kraj Sestanka so se udeležili vsi člani Po pregledu dela so se pomenili predvsem glede plenuma Osvobodilne fronte I. okraja, ki bo 3. decembra letos. Člani izvršneea odbora so nadalje govorili tudi o pripravah za letošnjo novoletno iel-ko. pri čemer so prišli dc, zav ključka, da bo treba akciio izvesti na čim širši podlagi ter prepustili osnovnim organizacijam najširšo samoinicia. tivnost.. Sklepi izvršnega odbora OF so se glede priprav za novoletno jelko deloma že uresničili, kajti 'včeraj se je sestal ožji pripravljalni odbor, ki je nakazal glavne smernice za bodočo akcijo. V ponedeljek pa se bodo zbrali tovariši_ m tovarišice, ki bodo v širšem pripravljalnem odboru predstavljan razne organizacije ter se pomenili o takojšnjem in konkretnem delu na terenu H! * * Včeraj popoldne je bil plenum članic sektorskih odborov ASIZZ III. okraja, so razpravljale o ukrepih, da bi letošnja obdaritev ob novoletni jelki kar najbolje uspela. Po poročilu, ki ga je imela predstavnica mestnega odbora ASIZZ. se je med ženami raz vila zelo živahna diskusija v zvezi s pripravami za letošnjo obdaritev otrok, ki naj bi bila, kot vedno, povezana tudi s kulturno prireditvijo. Ker 3e Čas, ki nas loči od novoletne jelke dokaj kratek, so se tudi domenile, da bodo same pripravile čim več otroških igrač in spletle tudi večje število nogavičk, rokavičk ki jih bodo poklonile potrebnejšim o-trokom. Ob koncu je bilo še določeno, da bodo predstavnice vsakega sektorja vključene v o-krajni odbor za novoletno jelko, ki ga bodo v kratkem ustanovili 7. Stevan Mokranjac: X. Rukovet. 8. Rudolf Matz: Pjesme s Turopolja. 9. Franjo Lučič: Japo, mamo hote gledet. 10. Franjo Lučič; Prošel je pisani vuzem. 11. Josip Slavenski: Oj jesenske duge noči. 12. .Jakov Gotovac: Prigovor. 13. Josip Slavenski: Ru-gadica. V NEDELJO ob 16. uri S v NABR1 s Kreftovo PRIMORSKI DNEVNIK te skozi vse leto hitro in vestno obvešča o vseli dogodkih doma in v svetu. Oddolži se mu s tem, (Jamu poravnaš naročnino pred koncem meseca. Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen za zaprtimi vrati Pod predsedstvom sodnika Fabri/ja, javnega tožilca De Franca in zapisnikarja Maglia-ca. se je včeraj_ nadaljeval na kazenskem sodišču (za zaprtimi vrati seveda) proces proti policijskemu inšpektorju Ozeb-ku in mladoletni A. M. Po govorih advokatov Vollija (ki je branil mladoletno) ter Gianni-nija in Nardija, ki sta branila Ozebka, je sodišče izreklo naslednjo obsodbo: Ozebka, kot tudi mladoletno obtoženko je oprostilo vsake krivde, zaradi pomanjkanja dokazov. Vstopnice pri Nacetu ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV vafai vse članstvo in prijatelje Zveze na redno letošnjo skupščine, ki bo v nedeljo 30. t. m. cb 8.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine z izvolitvijo predsednika itd.; 2. Citanje zapisnika; 3. PoročiJa odbornikov in načelnikov odsekov; 4. Diskusija k poročilom; 5. Poročilo nadzornega odbora: 6. Predfogi; 7. Volitve; 8. Razno. Vodilni odbor Zveze prosvetnih delavcev OBVESTILO PROSVETNIM DRUŠTVOM Po sklepu občnega zbora se naprošajo prosvetna društva, da d° 6. decembra t, 1. sporočijo pred-sedništvu SHPZ ime, priimek in naslov izbranega člana, ki bo zastopal društvo pri glavnem 0<*" boru Slovensko-hrvatske prosvetne zveze. (Ul. Roma 15). PO DOLGOTRAJNI BORBI IN ŠTEVILNIH INTERVENCIJAH Nezadovoljiva rešitev šolskega vprašanja v Gabrovcu Na dvorazredni ljudski šoli v Gabrovcu je treba čimprej nastauiti samostojno učno moč! - Dela na cesti Gabrovec Zgonik so bila oddana na dražbi Danes na zatožni klopi funkcionarji JLege Nazionale44 Obtožnica jim očita, da so pretihotapili v Trst 249.268 kg sladkorja, 24.917 kg kave in 24.917 kg kakoa Ob koncertu tržaškega Komornega zbora 29. t. m. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo.Carniel, Trg Garibaldi 3: Benussi, Ul. Cavana 11; Gale-no, Ul. Giulia 114; Pri Minervi, Trg sv. Frančiška 1; Ravasini. Trg Liberta 6; Harabaglia, Bar-kovlje; Nieoli, Skedenj. primorski dnevnik 38. novembra 1952 papirnica V, ' A* r«*T ' ’ ---J.:'.," M m mm mm H 1 izvaža cigaretni papir v deset držav. Zadnja leta je ljudska oblast odobrila glavni upravi za vodno gospodarstvo v Ljubljani sredstva za geodetske, geološke, hidrološke, geomehanske, geomorfološke, speleološke, pe-leofitološke in fizikemobiolo-ške raziskave krasa med Ljubljano, Trstom, Reko. Vzporedno so proučevali kras tudi z vodnogospodarskega stališča, kar je dovedlo do novih dognanj in s tem omogočilo pravilne in racionalne bodoče vodnogospodarske ukrepe na krasu. Kras je v bistvu hidrogeolo-ški pojav. S posebnimi geološkimi, hidrološkimi, morfološkimi in speleološkimi metodami je mogoče obvladati probleme krasa izvzemši nekatere posebnosti in podrobnosti, ki jih je dodatno reševati geofi-zično in z barvanjem kraških toda. Dosedanje hidrološke metode ugotavljanja vodnih razmer na krasu odpovedo prav v najvažnejšem času poplav kraških polj, ko so onemogočene meritve vodnih dotokov in odtokov in s tem vodnogospodarskega proučevanja. Planinsko polje je na pr. povprečno 3 mesece. Cerkniško pa 8 mesecev na leto pod vodo, in tako za nobeno kraško polje nismo poznali «vodnega režima«. Pri napornem iskanju zakonitosti kraškega podzemnega pretoka je uspelo z grafično metodo dognati kraški hidromehani-zem in analizo vodnih režimov na krasu. Nujno za znanost in gospodarstvo krasa je nadalje poznanje vodnih bilanc, vodne odtočnosti, podzemeljske kon-denzančne vode, kraških porečij in razvodnic. Z vodnimi bilancami kraških vodovij, sestavljenih iz padavinskih kart in vodomerskih količin, iz primerjave sunkov dežja posameznih vodomerov in sunkov "'Milili ''''■iiuiiiiliiltiiiitiHitiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililitifiilliniliiiiiiilliiimiiiitiiiiiiiiiifiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii hvtjfi pri'ilntiientu Britanski parlament se je j ša sedaj odposlanec in zakon-^‘ora[ boriti dolga stoletja, da ski osnutki postanejo s tem le. Pridobil sedanji vodilni °žaj. Večini tradicionalnih }vad je ostal zvest vse do asnjih dni da bi ohranil do« 2,tVo zavest, da je treba svobo 0 ne,tehn° čuvati. Britansko parlamentarno Ije; živ ^nie je polno tradicij. Parla-(}:enf sestavljajo trije »razre-*> ‘h sicer krona, lordska ali °rnja zbornica iti poslanska 1 spodnja zbornica. Vsi ti 9 lJC razredi imajo važno vlo-n° Pri odobritvi zakonov in J n sklep parlamentov se ^ avetjavi dokler ga vla-r ne sankcionira. Ko spod- tn zgornja zbornica odo-1,a zakonski osnutek, ga iztožita kralju — sedaj kra-— da da svojo «kralje-^ na posebni listi- se katero lastnoročno podpi-c/ so člani lordske zborni- kož, so oblečeni v rdeče, s 2l kovino obrobljene toge, 'a,ii, pošljejo tako imenovale. Black Roda, ceremomar-I lordske zbornice, naj pokli-1 e Poslance V trenutku, ko se lilija vratom poslanske gornice, mu jih zaloputnejo nosom in prav ponižno 0 trkati, da mu jih. spet v°. i ta običaj' spominja na dogo-^ek iz leta 1629, ko je kralj Kart 1. vdrl v poslansko zbor-•*jco in zahteval, naj mu izro-"lo nekatere poslance, čemur H niso ugodili- Da preprečijo ^louiteu kakega podobnega °9odka, zapirajo poslanci vra-a seoje zbornice pred vsa-odposlancem krone in e zbornice. Rivaliteta ed obema zbornicama je ta-^ ostra, da druga druge ni-, 1 ne imenujeta z imenom, t0Pa*c z besedami ene ko dru-h^to«. kot da bi hoteli i*i«i lordsk(> ko koli jkrtatj, kuho mai0 važna je. t)tj° s° Poslanci zbrani v lord-kjgp..?rnici. prečitajo na glas «i ig^1”0 listino o ustanovit-c'io arnisiie za kraljevo sank-1(1 ^ “ato odposlanec krone, no*j p9rnjen t> dolg plašč in ^kor^Pljo, prečita naslove k°stf,ij k osnutkov, ki bodo bth j. *<*konit odposlanec o-Je!>0 0rnic pa razglasi kra-ntandp franko-nor-torjjj em jeziku, .i so ga go-'to,eti, Angliji v enajstem Uk ” raUica "uh *La Reine le veulttt to hoče«) — razala- "'"""""i n umnimi umni imun kiHsor miro ravbar sP, radP Prtaški Slovenci ved-h! a3 ra,fpom'niamo in ki je v natui’J klas‘čne gim-h??vi n« ^^ani, je bil pred zbor,,16^ nem letnem obč- profa publiške8a zdl'u' lec bčiteli Jev in predmet- jg i.i de& ki 50 sa Ba «de-uvUvok™1 Iz vse Sloveni-?nika t za novega pred-orBanizacije. S, državni zakoni. Krona lahko odkloni sankcioniranje — pripravljeno imajo celo posebno besedilo za tak primer, vendar pa se to skoraj nikoli ne pripeti. Po videzu vlada narodu še vedno vladar, ki je na prestolu in »si ukrepi so storjeni v imenu krone, Vlada se imenuje «vlada Njegovega Veličanstva« in ves denar, ki je potreben za javne službe, daje parlament ((N jene mu Veličanstvu«. Zakoni, ki jih je odobril parlament, so po besedilu odloki «Njenega Veličan- stva kraljice, na predlog in z odobritvijo vlade.« V ustavni monarhiji se mora krona ravnati po nasvetih vlade, ta pa se mora spet prilagoditi željam večine v poslanski zbornici. če seveda hoče ostati na oblasti. Tako se pri vladanju ljudstva upoštevajo njegove želje. Po določilu, ki je staro približno že dve stoletji, ne sme noben član parlamenta prekoračiti dveh rdečih črt, ki tečeta po vsej dolžini tal spodnje zbornice. Ti dve črti, ki sta med seboj oddaljeni za dobro dolžino dveh mečev, sta v času, ko so vsi veljaki nosili meče, zagotavljali, da v teku bolj ali manj burnih razpravljanj nihče ne bi segel po tem ornamentalnem orožju. Ce danes kak poslanec, ko govori članom poslanske zbornice prekorači katero izmed teh dveh črt, zadoni poziv: «or-der». Čuvar pravic in privilegijev spodnje zbornice je njen predsednik, katerega nazivajo »speaker« (špiker). Njegove naloge spremlja vrsta starih običajev, ki povečini spominjajo na tiste čase, ko se je moralo ljudstvo boriti za svoje pravice in svoboščine proti kralju. Čeprav mora izvolitev »speakerja« uradno potrditi krona, ga volijo poslanci sami. iz svoje srede. Vlada pri njegovem imenovanju ne sodeluje. »Speaker« dejansko ščiti pravice, ki jih imajo poslanci, zlasti poslanci opozicije, pred oblastjo vlade in krone. Njegovo ime izvira iz dejstva, da ob določenih formalnih priložnostih in zlasti v od-nošajih s krono ugovori» v imenu vse spodnje zbornice. Cim je izvoljen mora zahtevati od krone priznanje tradicionalnih privilegijev, pravic in svoboščin, ki jih ima spodnja zbornica, predvsem svobodo govora. To priznanje daje krona vedno brez pridržkov in ves ta postopek je danes samo še spomin na dobo, ko je bil za priznanje svobode potreben trd boj. Vendar pa imata obe zbornici strog pravilnik, ki ne dopušča nikake graje krone, razen v obliki u-radne resolucije. Ena najstarejših in najbolj pestrih ceremonij je vladarjeva uradna otvoritev zasedanja parlamenta. Ob tej priložnosti si člani lordske zbornice nadenejo svoje škrlatne plašče, vladarica pa kraljevski plašč, krono in državne dragulje Kraljica, ki je obdana od najvišjih državnih dostojanstvenikov, zasede svoje mesto na pozlačenem prestolu. Nato pokličejo člane spodnje zbornice in vsi trije »razredi« parlamenta so zbrani pod isto streho. Kraljica prečita potem kronski govor, ki vsebuje de- lovni spored novega p arla-mentovega zasedanja. Po starem izročilu bi imel en sam glas proti temu delovnemu sporedu za posledico odstop vlade, ker bi pomenil temeljno nesoglasje z njeno politiko. Se preden pa posvetita pozornost vsebini kronskega govora, obe zbornici uradno pretresata kak nepomemben zakonski osnutek, o katerem poslej verjetno ne bosta nikoli več razpravljali. Tako dokažeta pred očmi vsega sveta, da parlament o svojih zadevah odloča sam. Niti vladarica, in morda vladarica še manj kot kdor koli drugi, ne more zaukazati zbornicama, da bi izpremenile svoj delovni spored. odtoka na vodomerih, iz indikacij malih vod, vse združeno s hidrogeološko, morfološko in speleološko analizo ozemlja, se je posrečilo dognati v porečjih Ljubljanice, Vipave, Idrijce in Timave vsa doslej pogrešno ugotovljena porečja in razvodnice. Presenetljivo je vsekakor, da se vsa Hrušica odmaka v Vipavo, Zadlog z delom Trnovskega gozda v Idrijco, dalje odkritje ((Vzhodnega podzemeljskega toka« izza Snežnika v podmorske «vrulje» Ba-karskega zaliva (z delnim prelivanjem preko flišne pregrade v Rečino), ter še bolj nepričakovano podzemeljsko odmaka-nje zgornje Pivke v Ilirsko Bistrico (s površinskim prelivanjem najvišjih poplav preko kraške ravninske podzemeljske razvodnice Knežak — Bač v Pivko). S tem se menja tudi Jadransko - Črnomorska razvodnica. Ovržena pa je bila domneva o obilnosti podzemeljskih kondenznih voda. S posebnimi metodami se je nadalje na raziskanem krasu dalo ugotoviti položajno, globinsko in količinsko podzemeljsko vodno omrežje, kar spada med največje nujnosti znanstvenega in gospodarskega obvladanja krasa. Tudi v tem pogledu je bilo dosedanje poznavanje krasa porazno in gospodarske posledice neprecenljive. Ze stoletja razpreza-jo po krasu stokilometrske vodovode, z do tisočmetrskimi prečrpavanji (severnoistrski vodovod iz Buzeta z drago vodo itd.) in z milijardnimi stroški. samo zato, ker so poznali kraške obrhe, ne pa podzemeljskih rek. Zato novo ugotovljeni podzemeljski toki o-mogočajo racionalnejšo in cenejšo vodno oskrbo, predvsem tudi Kvarnerskega zaledja iz ((Vzhodnega podzemeljskega to ka», Postojnske kotline iz ((Postojnskega podzemeljskega toka« in drugih naselij. Izredno nujen bodoči postojnski vodovod se bo s tem pocenil za pol milijarde dinarjev. Problem vododržnosti kraških polj za vodnoakumulacij-ske namene, smo ugotavljali med drugim z geološkimi vrtanji kraških polj ter z meritvami vodnopropustnosti vrtin pod pritiskom. Pri našem naj- primernejšem kraškem polju, Planinskem polju, se je pokazalo dno iz vododržnega ne-skrasovanega dolomita, ki je tudi po ostalih znakih sposobno, s pogojem saniranja po-norske cone, za obilno vodno akumulacijo. Daljnosežnim koristim bodoče Planinske akumulacije za energetiko melioracije in celo plovbe (Sisak— Beograd) se pridružuje še u-metno ribarstvo in turizem. Planinsko jezero sredi temnih gozdov bo po prirod-nih lepotah enakovredno alpskim jezerom. S podzemeljsko povezavo v Postojnsko jamo, z ureditvijo Križne jame, povezavo z Rakovo dolino, Cerkniškim poljem in Predjamo ter neštetimi kraskimi zanimivostmi, bo vse te ozemlje lahko postalo edinstveno turistično področje. Tudi pri raziskavi inženir-skogeoloških svojstev krasa za izgradnjo vodnih rovov, pregrad, tesnilnih oblog in zaves, kaptaž itd. za energetske, vodovodne - melioracijske in druge namene se je kras pokazal ugodnejši, kot smo doslej mislili. Kraška gmota je sicer pretrta in zato vodnopropust-na, vendar gosta, jedra in ponekod ponovno kalcificirana. Čestokrat ovirajo reševanje znanstvenih in gospodarskih problemov krasa številne nasprotujoče si teorije. Tudi v tem teoretičnem pogledu so proučevanja prinesla novo e-notno teorijo krasa, ki tolmači kraške pojave in olajšuje reševanja gospodarskih ukrepov. Zaradi nepoznanja krasa je bilo že od nekdaj mnogo neuspehov glede melioracij, regulacij in vodovodov, enako usodo bi doživele kraške hidrocentra-le. če ne bi bila v zadnjih letih ustvarjena čvrsta znanstvena osnova za vodno gospodarstvo slov. Krasa. Pri proučevanju se je upoštevalo vse svetovno znanstvo o krasu, vendar Dinarski kras je glavni reprezentant krasa na svetu, kamor hodijo znanstveniki z vsega sveta na proučevanje. Z novimi dognanji se postavlja na solidne osnove teorija in praksa o krasu, kar bo imelo odmev na vseh področjih od šolskih učbenikov do gospodarskih u-krepov na Krasu. IN NOME VITTORIO III Dl SUA MAESTA EMANUELE PER GRAZIA Dl DIO E PER VOLONTA DELLA NAZIONE RE D’ITALIA IL TRIBUNALE SPECIALE PER LA DIFESA DELLO STATO ittituilo at setisi deli ari. 7 della legt^e '25 Novembre /926 N. 110H5 rompotlo dayli lil.nu $igg S. E. CRISTI.M On. Avv Gnido • LuOKolpntMile Generale della M. V. S. N. - PRESIDENTE BUCCAFURRI Avv. Cav. Giacoino - GIIDICE RELATORE MUCCI Gomm. Avv. Giulio - Console M. S. N. - GIUDICE CAU Comm. Lussorio • id. id - id RAMBALDI Comm. Giuseppe - id. id. - id Pl ROLI Cav. Alberto - id id - id PaSQUALI‘CCI Comm Renato - id. id - id. ba pronunciato la seguente SENTEN2A nel procedimento penale a carico di 1.)GORTAN Vladimiro e,a fine di nltenlare alta nicurezza de/lo Stalo, concorso alla perpeirazione di fatti dir e tli a porlare la strage nel te>ritorio di Pisino. concei tando e Mobilen do. in varie riunioni temile a Vermo dal 17 al 23 maržo 1929- VII, di sparare con ti o gli elettori di Villa Treviso e Villa Padova che il 2i maržo st tarebbero recati a Pisino per volar e a (more del Governo Mazionate, e metle ndo in eseruzione tole criminoso concerto In mnttina del 24 maržo in cui; alle are 8,45 » nominnli BACCHIAZ Vittorio, LADAVAZ Dussan e LADAVAZ Luigi hanno esploso eontro una colonna di oltre /00 elettori di Villa Treviso in localilu Motile Camus circn trentn eolpi di tirnm da /uoco, engio-nando la morte n TVCTAN Giuvanni e lesioni n RRAIC0 VICII Matteu g utirile in trentn g tor ni; alte •re 9,15 it no-minato GOR TAS Vladimiro ha esploso eontro una colonna di trema elettori di Vitlu Padova in localita Slanzia Runeo vari eolpi di arma da /noro che /ortunatinnenle non raggiunsero il bersaglio : b) il GORTAff Vladimiro - BACCHIAZ Vittorio - LADAVAZ. Dussan e LADAVAZ Luigi anche del reato previtlo e punito dali ar t 27 del It. D. 6 - II - 1t»2t» /V. 1818 per avere nelle suddeltc cireostanze di tempo e di luogo, detenulo arini da guerra e muniziom senza ličen za deli autonta compelcnte O M I S S I S PER QUESTI MOTIVI II Tribunale lelti ed applienti gli articoli 1-4-8 R. D. 12 Dicembre 192t» N. 1062; 2 - t» - Legge 25 Novembre 1926 N. 2008; 27 R. D. fi Novembre 1926 Ni. 1848 ; nonehe gli/art. 13 - 20 - 21 - 24 - 28 - 29 - 31 - 32 - 33 - 3« - 39 - 55 - 56 - 59 - Tod. Pen. dichiara gli imputali GORTAN Vladimiro. BACCHIAZ Vittorio, LADAVAZ Dussan. LADAVAZ Luigi, e GORTAN Vitale colpevoli dei reali a loro rispeltivarnente ascrilli e condanna: GORTAN Vladimiro, <|uale capi.banda terrorista alla PENA Dl MORTE medianle fucilazione alla schiena : BACCHIAZ Viltorio. GORTAN Vitale, LADAVAZ Dussan e LADAVAZ Luigi in applicnzionc deli ari. 6 della legge 25 No- vembre 1926 N. 2008. ciascuno a TRENTANN! di reclusione ed a tutte. le oonseguenze di legge. con la conlisca delle armi e degli allri oggetti sequestrali, con le spese e la responsabilila civile in solido. Ordina che uii estmtlo della presente sentenza con la menzione della esecuzione. sia aftisso in tutti i comuni del Regoa POLA, 16 Ottobre 1929 - Anno Vit. ib rn»niMib I GICDICI F.to GIULIO MUCCI • LUSSORIO CAU • GIUSEPPE RAMBALDI • ALBERTO PIR01I • RENATO PASQUALUCC! IL GIUDICE REUTORE F.to BUCCAFURRI GIAC0M0 IL CANCELLIERE CAPO F.to A. FERRAZZ0LI IL PRE8IDF.NTE F.to GUIDO CRISTINI S. E. il Comandante del Corpo di Armaia di Trieste con ordinanza del 16 ottobre 1929-VII ha disposto r esecuzione della presente sentenza. La fucilazione di VLADIMIRO GORTAN e a\ ve nula a norma di legge alle ore 6 del 17 ottobre 1929-VII nelle prossimitš di Pola. Krvavj sledovi »dvatisočletne kulturen v Istri. Take in drugačne dokumente o življenju in borbi istrskih Slovencev lahko vidite na zgodovinski razstavi, ki je do jutri v Kopru. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiimmiiimiiiiiHiiimimmiiiiiiiini,,,, lllllilllllllllfllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII||||||ill|||||l|||||||||l|||||||||||||||||I||||||||mi|||t|||||||||||||||||||||||||l|||||||,M|,|,|||||M|n|)|||||||||||||||m)|||||||||||m|||)|||)||||||||||||))|(|||||||||||)|))|||)n||()||| SPOPADE V KENIJI je povzročile šožš le zapostavljanje domačinov Gospodarske in socialne razlike glede pridobivanja zemlje, mezd in Vzgoje V Keniji = "Poniže* Vanje domačinov tudi V "Belgijskem Kongu = Sovjetska zVeza je glasovala za kolonialne držaVe Povečanje neredov v Keniji in Južnoafriški uniji razburja že yeč časa svetovno kontinenta in kažejo na to, da bo prišlo med črnci in belim človekom do končnega prelo- vi spopadi pomenijo novo obdobje v zgodovini črnega Zahodna stena nove britanske spodnje zbornice. Slika nam prikazuje tudi del umetniško izrezljanih lesenih okraskov strehe javno mnenje. Podobni krva- j ma... Domačini pridobivajo vedno več zavesti o svoji sposobnosti, kar je pa poglavitno, začeli so umevati, kaj pomeni mog organizacije. Danes hočemo zopet pokazati na razmere v Keniji in na stališče, ki ga zavzema v tem vprašanju Sovjetska zveza. Angleški minister za kolonije je skušal ves dogodek prikazati tako, kot češ da je odporniško gibanje v tej deželi protievropsko. protiazij-sko in celo protikrščansko in da je Mau Mau le tajna družba, ki neti plemensko sovraštvo in da ni izraz gospodarskih ter socialnih težkoč domačinov. Toda kmalu nato je moral Lyttelton vseeno priznati, da s tem ni hotel reči, da v Keniji ni gospodarskih in socialnih vprašanj, ki jih je treba nujno rešiti. Pri tem je navedel problem zemlje, plač in mezd ter izobrazoe domačinov. Toda odkar imamo Organizacijo združenih na-odov in razne njene odbore je težko prikriti svetu resnico. O vseh perečih vprašanjih razpravljajo pred OZN javno potem ko so posebne komisije ugotovile resnično stanje razmer na kra- ju samem. Tako smo zvedeli iz poročila tako imenovanega četrtega odbora o Keniji po-datke^ ki mečejo na dogodke zadnjega časa docela drugačno luč. V Keniji živi 2.000 Evropej-cev-farmarjev. ki imajo 16.700 kv. milj najplodnejše in najbogatejše zemlje, do katere po raznih zakonih domačini rimajo pravice. Drugih OO.COO kv. milj zemlje, ki je največ v goratih predelih in od katere je velik del razglašen kot za ((nedostopno zemljo«, ker so tamkaj ležišča rud, pa pripada domačinom. Na tej s'.a bi zemlji nahajamo razna domača plemena Kenije, ki štejejo okrog pet in pol milijona ljudi. Iz tega stanja izvirajo gospodarske posledice, ki se jim ne smemo čuditi: letosnu dohodek Evropejca, ki živi v Keniji, znaša namreč 203 angleških funtov, medtem ko pride na domačina-črnca le 6, reci šest, funtov. — Podobni razlika vlada tudi v vprašanju vzgoje: nekako osnovno šo'o obiskuje le ena tretjina otrok domačinov, toda pri tem je njihov pouk tako kraies: in pomanjkljiv, da ostanejo otroci črncev še vedno največ nepismeni. Tako potroši kolonialna uprava Kenije za vzgo- jo in šolanje evropskega šolarja 75 funtov letno, za črnega pa komaj 10 šilingov, kar pomeni 150-krat manj. Na isto razmerje naletimo glede udeležbe črncev pri kolonialni u-pravi: na čelu politične unra-ve Kenije stoji namreč 53 Evropejcev, šest Indijcev, dva Arabca in samo šest črncev. Navedeno poročilo OZN je bilo predloženo tudi angleški vladi in prav tako drugo poročilo. ki govorj o položaju kolonialnih narodov glede la njihov socialni napredek. N i smemo prezreti, da se tičejo vsa ta poročila 200 m;!ijonov ljudi, ki živijo še vedno v kolonialnem stanju. Zato moramo gledati na dogodke v ji življenjski standard, da njihov socialni položaj ni zadovoljiv in da vlada vedno večje zapostavljanje domačinov. Naj navedemo zopet nekaj primerov: V Severni Rodeziji prejema beli človek, ki je zaposlen kot rudar pri površinskih delih, mesočno plačo 75 funtov; črnec opravlja enako delo pa dobi le tri funte. — Poglejmo kako zaslužijo v notranjščini rudnika: tu zasluži evropski človek 90 funtov, mesečno. domačin, ki koplje železo ali premog poleg njega ter je v enaki nevarnosti, pa samo štiri funte. V zahodni Afriki, o kateri njeni upravitelji trdijo, da tam ne poznajo plemenskega Keniji in na gibanje Mau Mau zapostavljanja, se mezda le iz tega vidika, da pomerijo le del velikega afriškega problema, ki gg kulturni narodi morajo rešiti .pravično m v korist črncev. Hkrati mora služiti to vprašanje kot opomin vsem tistim, ki mislijo da morejo in smejo vladati v drugi polovici dvajsetega stoletja z zastarelimi kolonialnimi metodami. Iz tega razloga zadooi-vajo razprave pred OZN vedno večji pomen, ker so sestavni del borbe sveta za mir. Tako je že omenjeni četrti odbor ugotovil, da ima večina črncev v teh predelih najniž- '""n, iJ!^aka Sio vendar mora edenV!}Vat} zemljo,« je iti a,» if. ° mladeničev. «Jo »nore P:nZdil «d°- • moro Milan, «ao- Z1 malo t;” .?one, kaj si de- 1kar nrori kupim je ie v am Poceni... V tl )a f>ra2JaU’V!m vsaka ona ;>odoina- ki i° or ješ za The. Vse nie.n* Ukanil iuvarie-k. 5 cenn~. - .9nkunrati na tr- 90 l 5 ce«« • *0T k?^T ,2 ogromnih ??reš. Znt°^. uic str°i?! 1 zt " ln zato"; 1ato ** suieni v tn,,mla]ii r°d beli [in^oam tml ,n delo",a in "hnifikler vpa do- obrati! kruh- Mnli th/ke Sl,rat' so rezerva de- liserV11 aeieohtrelinc kapitali-'očetom... Kapita- Ijtmn?re? Gospodarsko hbTU kmečke obrate r Vi?«iihpoZ,£me,fke obrate ’’e »^!8ka in 1 gosPodar- *ile Pfopašča, da mu p £ebne delovne izioro, - PitoIl'-mu ^ »reapfLV>ani«. ki se od llu trgu, kar 'en meH , se v neso- J rnoj —- v neso-"kol hti pr„ VaSimi in indu-“?» Prom,odi.„ Mar n. Kalk in h* /ir* Wa£tt«e»° PTitrje-'d bi( Mi, ni vlis kot. da J]krat, in Povedal pre- ,u°a°ltniti‘ ne morejo vse-y elilce „ , *n Prežvečiti. 1,1 C°e Odloča r° maikne... si-. *e je „ tafco jc bilo Musil nekak pet- desetletnik, ki je bil malo prej skoro neopazno prisedel in ni maral motiti Milana, «Pozdravljen, Drejal Saj se mi je zdelo, da nas boste zavohali. Vidim, da ste še vedno pri stari misli... Misel... duševnost... ej, to je težka reč... To je v nas tako globoko vraščeno, da se ne da tako zlahka izruti., A če se to zgodi, kar je redkost, se kaj rado vrača, Vsiljuje in dobrika... Je kot spomin ha mlada leta... Kaj ne, D reja?« se je pošalil Milan. «Hm... hm... prav tako je... Lepo ste povedali, da je ta reč kot mlada leta.. Mladost in vse, kar je njenega, nas rada spremlja v starost... Jaz sem od mladosti sem vedno slišal ono o velikih ribah... In mislim, da to držin, je rekel Orc-ja. eJaz pa trdim obratno... Majhne ribe žro velike. » «Eno strelo božjo!« je skoro zarjul Dreja. uMajhne ribe,. Dreja. Kaj vendar pomeni peščica bogatinov proti milijonom delovnih rok?!« «Aaa,.„ zdaj vas razumem... Tako že., Mi smo pravzaprav velike ribe«. «Jnz pa pravim da smo erto in drugo: male in velike, ribe Male smo, ker smo neumiti.. Je zaman, če trdimo, da nismo,. Smo, vam pravim... Ka- V kraii F. senci ko da nismo, če vsakdo dela z nami, kar hoče in se nam povrhu še smeje?! Kaj mi je rekel pred nekaj dnevi neki gospod iz Trsta; vSaj vi z dežele ste dobri in mirni ljudje in vzamete stvari kot so.. Pa še boljši bi bili, če bi ne poslušali hujskačev«. Tako mi je rekel in me hudič razdražil. Seveda sem mu tudi povedal, kar mu je šlo,. Nismo takšni bebci kot si vi mislite in ne jemljemo stvari kot so, ampak kot bi morale biti... Torej za butce nas imajo in butcem se smeje ves svet,. In se nam bodo smejali, dokler nas bodo enega po enega lupili. Oslovske male ribe bomo, dokler se jim bomo tako pokorili.. Salamensko krotka bi bila ta visoka gospoda, če. bi si segla v roko kmet in delavec. Do tega zaključka semjaz prišel in šele tako bomo postali iz majhnih velike ribe.« Vsi so Tonetu pritrjevali , In tudi Dreja. Le to je dodal: «Tudi jaz sem večkrat mislil o lem. Samo mislim, da se to skoro ne da doseči Preveč smo vsak zase in si mislimo, da je edino tako prav. Kdo naj nas spravi skupaj, če si še kmetje stopamo drug drugemu na prste, se prepiramo in zvračamo krivdo za vse težave drug na drugega? Pravimo, da naj se za to in ono., kar zadeva vse skupaj., brigajo drugi.. Kdo pa so ti »drugi«? Menda smo vendar samo mi, vsi skupaj.. Naše preklanje med sabo, ki največkrat ni vredno niti oslove sence, pa je gospodi všeč, ker tako lahko ona pobira smetano in nam ostane žura (sirotka).« »Ne bodo več dolgo pobirali naše smetane« je naglo dodal Jože, eden iz dvojice mlajših. »Kako to veš? ga je vprašal Dreja. »Nič ne vem., le tako sodim po vsem tem. kar vidim, slišim in slutim.. Nos večkrat dobro pogodi. Jaz ne znam teh stvari tako povedati.. Zgodovina pa me zanima, ker dosti pove in nauči. Verujem, da je tako kot je prej govoril tovariš Milan in pravim, da tako ne bo dolgo ostalo, ker so prevelike krivice. Ce niso nekdaj vedeli, kdo je temu kriv., kdo je kriv tega lova delavcev za kosom slabega kruha, lakote, pomanjkanja, klanja, bolezni, smrti... vemo to danes.. Če je naša dolžnost, zakaj ni tudi naša pravica?« je zavpil Jože. »Saj je vse to res., A še enkrat rečem: sila, moč ukaže in gospodari«, je rekel Dreja. Spet tišina in spogledovanje, zadrega, napetost. Milanu je igral okrog usten topel nasmeh. Ko se le ni nihče oglasil, je rekel: «Nisem še doživel, da bi bili v enem m istem vprašanju pravilne tri razlage. Danes je bilo tako., Dreja, Tone in jaz imamo glede velikih in malih rib prav... Dreja je mnenja, da sila, moč odloča Gotovo misli s tem silo v privatni lastnini,, v njenih mogočnih produkcijskih sredstvih. Stari rod pravi, da je gospod., torej gospodar teh sredstev vladal, da vlada in bo vladal. Vemo, da je tako bilo in je še danes, .da„ še danes, a ne več v tako samo- , iiiimi iiiiini mn Hlinili umi, hotni in samovoljni obliki kot , Rekli smo—, da imajo glav-nekoč, a tudi ne več povsod. I ne ali ključne gospodarske vi-S to močjo je nekam tako kot 1 re zemljiški, industrijski, trna primer z zorečim jabolkom. Ali moraš določiti, koliko jabolka dnevno dozori in se proti zoritvi barvno spremeni? Ne moreš. Sele malo pred popolno zoritvijo rečemo, da je jabolko dozorelo in bo skoro odpadlo.. Tudi. današnjetnu družbenemu redu lahko rečemo, da je dozorel... ostarel,, kakor ostari vsaka stvar., da je svojo zgodovinsko nalogo., dobro in slabo,, dovršil...» »Torej bo kar sam odpadel«, je vpadel Tone. «Motiš se. Tone., katera živa stvar se sama prostovoljno odpove ugodju, prijetnemu življenju, bogastvu, moči, slavi?,. Se deblo, ki si ga posekal; skuša poganjati., in tudi starec, ki ve, da mora umreti, se upira smrti, Mar misliš, da se bo kavitali-zem mirno in spokorno umaknil? Prav gotovo se ne bo. Prej sva s tem-le tovarišem govorila o borbi dveh razredov, ki je bila in bo dokler bodo izkoriščevalci in izkori-ščanci. V tej borbi je imperializem navidezno neprimerno močnejši kot pa armada delavstva., proletariata., A v svoji sredini ta mogočni imperialistični tempelj prepereva in razpada.. Ne zgrešim, če vam rečem še_ to: kdor je dal kapitalizmu življenje in moč la ga bo tudi zrušil.. govski in finančni magnati Delavec, proletarec ali po naše nemanič je pri tem soudeležen samo s prodajo svoje delovne sile za določeno nagrado, mezdo ali plačo ki je, kot znano, vedno manjša kot bi morala biti. To nadvrednost si podjetnik pridrži zase in se z njo gospodarsko in seveda tudi politično krepi... Takšne so danes razmere v kapitalističnem družbenem redu., AH ni torej naravno, če že čujete vedno bolj glasno in odločno: Tovarne delavcem!,. Zemljo kmetom!., v tovarni so resnični proizvajalci delavci. zato naj tukaj odloča njih volja, na zemlji pa volja kmetov. To je prava demokracija., ki bi kmalu ustvarila zamenjavo industrijskih in kmetijskih produktov po pravični ceni in stroj bi ne bil več sovražnik delavskih rok.. Njih prijatelj bi bil, njih lastnina, in bi jih ne izrival z dela, ampak bi jih pri delu nadomeščal in jim delo lajšal in krajšal ter večal proizvode. Ta ljudska demokracija bi nudila tudi kmetu možnost, da se posluži stroja., A še več, mnogo več bi nam ta dala., (Nadaljevanje sledi) — p-n dustrijskega delavca — črnca vrti med 4.000 in 19.000 franki mesečno, belega človeka pa med 12.000 in 40.C00 franki. Takšnih in podobnih primerov navaja poročilo četrtega odbora še več in delegati posameznih držav razpravljajo o njih z največjo pažnjo na konferencah OZN. ki stojijo povrh pod kontrolo svetovnega tiska, Minister Lyttelton se je znašel v neprijetnem položaju, ko je moral pred zbornico zagovarjati ali opravičevati kolonialne uprave v Keniji. Na njegove pripombe, da je mogoče zahtevo po zemlji zadovoljiti s tem, da domačini dvignejo proizvodnjo ali donosnost zemlje, se je več članov opozicije smejalo, ker ni povedal sredstva, kako naj primitivni narodi, ki jim vzamemo najboljšo zemljo, izboljšajo zemljo v hribovitih pre delih. Glede nizkih mezd se je skliceval na to, da si morajo črnci povišanje mezd prej zaslužiti, češ ker bo drugače nastopil gospodarski polom Kenije. Vzemimo, da so črnci nekaj manj produktivni, da zaradi svoje telesne konstitucije ne zmorejo prav toliko kot beli človek, vendar je izključeno, da bi mogle nastati zaradi tega tako velike razlike v zaslužku. Iz razmerja mezd in plač, kakor smo ga zgoraj navedli, bi si po besedah angleškega ministra vsakdo lahko mislil, da črnci prav nič ne koristijo, kadar kopljejo v rudnikih ali delajo na plantažah. Ce bi imeli izgovori Lyt-teltona vsaj nekaj podlage, potem se razne komisije in odbori pri OZN ne bi trudili, pošiljali komisije v Afriko ter razpravljali o poročilih; tudi ne bi sprejemali sklepov, v katerih bičajo ravnanje kolonialnih držav z domačimi prebivalci. Skrbstveni odbor OZN je potem ko je ugotovil najrazličnejše oblike plemenskega razločevanja in zapostavljanja domačinov v mandatnih o-zemljih sprejel resolucijo, v kateri poziva države manda-tarke. naj na svojih ozemljih spremenijo zakonodajo in prenehajo z diskriminacijo. Angleški predstavnik je pri tem predlagal le to spremembo, da bi se revizija zakonodaje in upravne prakse izvedla le v toliko, da bi ukinili ukrepe, ki so izključno plemenskega in verskega značaja. To bi pomenilo, naj bi Vsa razlikovanja belega in črnega človeka na gospodarskem in socialnem področju ostala nespremenjena. Zanimivo je stališče, ki ga je zavzel pri tem sovjetski delegat Jurans —Letonske. Ker je bil med razpravo preglasen, ga je jugoslovanski delegat o-pozoril, da bi moral biti glede na sovjetsko prakso v vzhodnih evropskih državah bolj tih. Tedaj je začel trditi, da je normalno. če imajo sovjetski ((strokovnjaki« v satelitskih državah mnogokrat višjo plačo kakor pa domačini, češ ker jih je poslala tjakaj vlada v posebni misiji, S tem je branil stališče, ki ga je malo prej kritiziral, ko je govoril o stanju v kolonijah. Tako so zastopniki ostalih držav zvedeli, da pomeni v vzhodnoevropskih državah akomandirovka« isto kot v imperialističnih državah kolonialna služba. Na začudenje je Jurans glasoval za angleški dodatni predlog; s tem se je izjavila So-vjtetska zveza za zapostavljanje domačinov v Afriki in drugod, ZDA pa so glasovale za prvotno resolucijo varstvenega odbora! Drugi primer sovjetske nedoslednosti: v večjih mestih Belgijskega Konga prepovedujejo oblasti domačim prebivalcem. ob določeni uri prihajat v evropski del mesta in nositi orožja. Belgijska uprava na\ a-ja, da ti ukrepi nimajo namena podcenjevati domačinov, ampak da jim hoče s tem prihraniti zapor, ki bi ga Drejeh zaradi tega, ker bi v evropskem delu mesta gotovo izvršili razne tatvine ali rabili o-rožje. Sovjetski delegat je glasoval tudi pri tem vprašanju za nadaljevanje «zaščitnih» ukrepov v kolonijah, dasi je jasno, da gre le za diskriminacijske u-krepe. Tako se je postavila Sovjetska zveza na isto stališče kakor kolonialne države. Zakaj je Jurans tako glasoval? Uspeti je hotel le v tem, da bi sejal razdor med zahodne države. Usoda 200 milijonov ljudi ga ni zanimala. i in p i i p Vremenska napoved za danes: ll VJ L M L Kratkotrajna razjasnitev, nato Y iVLlVlL zopet oblačno z dežjem. — Temperatura brez spremembe. Včerajšnja najvišja temperatura v Trsta je dosegla 10.9, najnižja 8 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 28. NOVEMBRA 1952 iiiiiii; iiii:::: iiii djjppiljjffe, iiil!!! lis !:!!!!!!: !! I s ::: W P in p ■Nr S i i ■ ki 3 """"išsHiiHiiiijs ::}jtjj ! i h ;i i ulj m % aiiTli :::n {HI-HS ■i' - i! ::::: :::: :I I lila RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.35: Skladbe slovenskih in hrvatskih avtorjev, izvaja pianist Gojmir Demšar. — Trst II.: 18.15: Rimski Koreak°y: Šeherezada. 21.50: Chopinove skladbe. — Trst I.: la. • Koncert violinista Alfonza Musestija in pian Guida Rotterja. — Slovenija: 20.15: Prenos akademije ob dneva republike. TPRAŠABfJE ZAPADLEGA BEBLISA PRI BODOČIH VOLITVAH flilmiaimrifiiiR Ip.žavfi v zvezni shiinščini Ulov i/olilni zakon naj bi zagotovil prihodnje leto nedvomno zmago konservativnim strankam Razprava o ratifikaciji bonnskih sporazumov in pariške pogodbe bo prve dni decembra BONN, 27. — Notranji minister Robert Lehr je predložil »vezni vladi načrt o volilnem lakonu, ki naj bi zagotovil zmago trem konservativnim strankam pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Verodostojni viri, ki so prinesli to vest, zagotavljajo, da bodo volitve prihodnje leto verjetno septembra, s čimer bo omogočeno parlamentu ostati na oblasti celo dobo štirih let. Lehr, ki pripada Adenauer-jevi demokristjanski stranki, predlaga, naj bi se volitve izvedle v dveh fazah: število poslancev spodnje zbornice naj bi bilo od 402 zvišano na 480. Polovica teh naj bi bila voljena neposredno v različnih volilnih okrožjih, druga polovica pa na osnovi sorazmernega sistema, ki se naslanja na skupnost glasov, oddanih v vsej državi. Prva faza volitev naj bi bila izvedena v nedeljo 31. avgusta in kot izvoljeni naj bi bili proglašeni le kandidati z absolutno večino. V volilnih okrožjih, kjer bi absolutna večina ne bila dosežena, bi morali ponevno voliti 6. septembra in iz teh volitev bi lahko izšli zmagovalci tudi z relativno večino. V tej drugi fazi bi koalicijske stranke lahko osredotočile glasove na enega samega kandidata, da bi tako porazile socialistično opozicijo. Na ta način bi koalicijske stranke skoraj gotovo dobile vse sedeže z neposrednimi volitvami; razen morda v nekaterih industrijskih okrožjih Porurja. Vlada še ni odobrila Lehro-vega načrta, prav tako ne parlament, kjer se bodo socialisti ostro borili proti načrtu. V sedanjem parlamentu imajo demokristjani 145 sedežev, liberalni demokrati, ki pripadajo koaliciji, 52. in tretja koalicijska stranka, t. j. nemška stranka, 28: socialisti razpolagajo le s 129 sedeži, desničarska zvezna stranka jih ima 22, komunisti 14 in neodvisna stranka 11. Po Lehrovem načrtu bi se lahko primerilo ne samo to, da bi socialisti zgubili številne sedeže, marveč je verjetno, d> bi Adenauerjeva stranka pridobila glasove tudi v sami koaliciji, ker bi pri prvih volitvah demokristjanski kandidati gotovo povsod prednjačili. Nerešeno vprašanje predstavlja še položaj zapadnega Berlina. Akoravno spada še vedno uradno pod nadzorstvo štirih držav in še ni del zvezne republike, zatrjujejo nekateri poslanci, da bi moralo prebivalstvo zapadnega Berlina voliti ^ta 1953. Berlinčani pa nad tem niso navdušeni, češ da bi to poslabšalo njihov položaj nasproti Rusom. Bržkone bodo Nemci prepustili odločitev zaveznikom, da bi se na ta način izognili odgovornosti. Zvezna skupščina je z 220 proti 16 glasovom odobrila predlog kanclerja Adenauerja, ki določa razpravo o ratifikaciji bonnskih sporazumov in pariške pogodbe na 3., 4. in 5. decembra. Opazovalci poudarjajo, da sta od 20 koalicijskih poslancev, ki so pretekli teden volili proti Adenauerju, samo 2 ponovno volila danes proti kanclerju. Tik pred začetkom razprave je Adenauer pozval voditelje strank koalicije, naj podprejo njegov predlog in podčrtal važnost, ki jo vlada polaga na to, da pri današnjem glasovanju ne bo poražena. Po prvih vesteh je proti Ade-nauerjevemu predlogu glasovalo 130 social-demokratov, 10 komunistov, 10 liberal-demo-kratov, 6 članov zvezne stranke in skupina desničarskih neodvisnih poslancev. Nacionalistični Kitajci ropajo po birmanskih vaseh RANGUN, 27. — Po poročilih, ki so šele sedaj prišle v Rangun, je 300 kitajskih nacionalističnih vojakov, ki pripadajo Kuomintangu, iznenada napadlo in zasedlo 18. novembra važen kraj jfongpin na veliki cesti Kengtung-Tangij v Severni Birmaniji. Posadka v tem kraju se je pred napadalci umaknila na bližnje griče. 300 nacionalistov je dva dni plenilo po Mongpinu, odpeljalo s seboj žito in živino ter zažgalo stavbe na trgu. Nato so napadli vladne čete, ki so se umaknile med ^ gričevje, vendar jih niso mogle prepoditi. Ko so vladne čete dobile pomoč, so zapodile Kitajce v beg. Kitajci so pustili na bojišču 20 mrtvih. Po mnenju opazovalcev so se kitajske nacionalistične sile, ki so prepuščfene same sebi na kitajsko-birmanski meji, znašle v obupnem položaju zaradi pomanjkanja živil in so zaradi tega prisiljene ropati po birmanskih vaseh. Ameriška proizvodnja letal WASHINGTO'N, 27. — Zdrii-ženje zrakoplovske industrije je preračunalo, da bodo ameriške tovarne letos izdelala 9000 vojaških letal. Na ta način bo ameriška proizvodnja vojaških letal od izbruha vojne na Koreji do 31. decembra dosegla 15.000 enot. Lani je bilo izdelanih 4.800 letal, v zadnjih šestih mesecih leta 1950 pa okrog 1500. Med drugo svetovno vojno je ameriška proizvodnja vojaških letal od 19.433 leta 1941 zrasla na 96.318 v letu 1944. Švicarska odprava na goro Everesr KATHMANDU (Nepal), 27. — O poslednji, najmodernejše opremljeni odpravi na goro Everest prejema svet vesti na najbolj zastarel način; s tekači- Naporno delo majhni Nepalci v poštni službi, ki pretečejo dnevno desetine in desetine milj preko ledenikov in s snegom pokritih prelazov z neutrudljivostjo in gotovostjo divjih koz. Običajno teče vsak 6 do 8 milj nepretrgoma dan in noč, da dospe pošta iz Namke Bazarja, ki je najbližji švicarskemu taborišču, do prestolnice Kathmandu, oddaljene 150 milj. Razdaljo pretečejo v 10 do 15 dneh. Domači vodiči pa nosijo vesti iz taborišča odprave do vasi Namke Bazar. Vesti potujejo v zapečatenih ovitkih, ki morajo priti nedotaknjeni v Zuerich.Edine informacije, ki jih svet sezna mimo teh zapečatenih vesti, so novice priložnostnih potnikov, ki se vračajo iz Namke Bazarja in ki so po naključju govorili z vodiči. Zadnje vesti o odpravi, poslane 5. novembra so bile objavljene v svetu 20. novembra. Tudi prestolnica Kath-m/andu predstavlja dokaj o-samljen kraj, akoravno je le 55 minut letalskega poleta oddaljena od Patne v Indiji. Kathmandu je staro hribovsko mesto, zaprto med dvema verigama predgorij Himalaje. Ni Železnic, niti cest, ki bi vezale mesto z zunanjim svetom in dospe se tja lahko le peš ali pa z letalom. OMAHA, 27. — Zaradi snežnih metežev je v zadnjih dneh izgubilo življenje v Nebraski 15 oseb. Cestni železniški promet je pretrgan, prav tako je prekinjen letalski promet zaradi močnih vetrov, ki so ponekod dosegli brzino 100 km. Iz Hamburga poročajo, da je gosta megla danes onemogočila ves promet v hamburškem pristanišču. Okrog 200 ladij se je zasidralo ob pristanišču v kielskem prekopu. Zaradi megle je bil onemogočen tudi letalski promet. Proslave dneva človečanskih pravic NEW YORK, 27. — Večina sveta se pripravlja na dostojno proslavo dneva človečanskih pravic 10. decembra. Glav. ni tajnik ZN Trygve Lie je razposlal po vsem svetu poziv za dostojno in primerno proslavo tega dne; pozval je narode. naj ta dan obnovijo svojo vero v prvo mednarodno proklamacijo temeljnih pravic mož in žena, ki jo je leta 3948 sprejela Glavna skupščina ZN. Odgovori iz dežel Evrope, Srednjega in Daljnega vzhoda dokazujejo, da bodo letošnje proslave na dostojni višini. Podražitev zlata v Ameriki TORONTO, 27. — Ameriški gospodarski strokovnjak dr. Franz Pick izjavlja, da se bo cena zlata T Ameriki zvišala za nad 17 dolarjev pri unči in da bo dobršen del tako reva-lutiranega zlata dan na posodo inozemstvu. Po njegovem mnenju se bo cena zlata prihodnje leto dvignila od 35 na 52,50 dolarja za unčo. Zlate ameriške zaloge bi na ta način dosegle vrednost okrog 34 milijard dolarjev. ZUERICH, 27. — Z zvišanjem temperature se je povečala ne-opravljajol varnost Plazov- Pri Meiringanu je plaz zasul italijanskega delavca, drugi štirje pa so bili pri tem ranjeni. Velikanski plaz je blokiral cesto Nendaz-Cleusen. MANILA, 27. — Včeraj so aretirali v Manili 35-letno žensko, ki je vpričo ljudi treščila ob tla nekega otroka in se potem napila njegove krvi. Kasneje je neka druga ženska izjavila policiji, da je aretiranka napadla tudi njo ter jo obgrizla. BERLIN, 27. — V zapadni Berlin sta se zatekla dva člana rečne policije na sovjetskem področju. Pobegnila sta vsak na svojem izvidniškem čolnu. Poleg tega je pobegnilo v zapadni Berlin 20 članov ljudske policije, med temi en komisar. KAIRO, 27. — Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je ameriški poslanik Caffery izročil egiptovskemu ministrskemu predsedniku Nagibu noto, kateri je rečeno, da ZDA nimajo nič proti temu, ako bo orožje m opremo, namenjeno egiptovski policiji, uporabila egiptovska vojska. IZBOLJŠAN POLOŽAJ V IRAKU Ukrepi nove vlade V znak solidarnosti z Irakom so v Iranu proglasili soboto za državni praznik BAGDAD, 27. — Politični o-pazovalci zatrjuejo, da bo moral general Mahmud brez nadaljnjega izvesti reforme, kakor je obljubil, ker na tej zahtevi vztrajajo tako levičarske kakor desničarske stranke, zmerneži in celo nekateri poglavarji plemen. Vlada je odobrila izredni izdatek 200.000 dinarjev (560.000 dolarjev) za družine policistov, ki so bili u-biti ali ranjeni v neredih; odpravila je 12 m pol odstotni davek na zelenjavo ter zmanjšala do 21 odstotkov carino na sladkor, čaj in tkanine. Povzročitelji, neredov bodo sojeni na podlagi zakona po vojaškem sodišču. O usodi nekaterih bo odločalo vojaško sodišče, drugi pa bodo izpuščeni. Finančni položaj države je povoljen in se bo verjetno še izboljšal zaradi rednega dotoka vsot. ki jih donaša prodaja petroleja. Kakor poročajo iz Teherana, poziva iranski predsednik vse muslimane sveta, naj podprejo Irak Mario Lanza. . Mari- Irnpero. 15.45: »i • bo, R. Novarro Hen,rik V» Kino ob morju. 15.30- «« jlep5a Moderno. 16.00: leta«, T. VVright, F. • Iju. Massimo. 15.30: «Dva t . lba„. bežni«, J. Powell, R. M , Savona. 15.00: «7 r^ čairjev v naskok«, E. Secolo. 16.00: «Glasba m J. Allyson, G. Kelly. ^ Ferrovlario. (S. !,' Vy Brit11- «Nedokončan ples«, M. —o, Azzurro. 16.00: «Frizer za s Fernandel. . . \dftr Belvedere. 16.00: Mayo. strelec«, B. La.ncaster, ■ Marconi 16.00: «Zgodba kes, M. Berti, C. Gora- ^ Novo cine. 16.00: * Artuja«, B. Crosby. nSj{e-Odeon. 16.00: «Dekleta s w ga trga«, L. Bose C. ^j,, Radio. 16.00: «Zapušcem Y. Šanson, A. Nazzar • RADIO JU«; C O > K 254,6 m ali 1178 K C PETEK, 2». 11.30 Melodije in novem** >’5^ »r!?L 14.30 dov. Portoroža a.Je m '-jm venskih oper. 13.30 Pj> pomač' Po svetu okrog, „ rry jam*5-zvoki. 17.30 10’ igra a* „aro-17.40 Pesmi Jugoslovan jlA iz 18.15 Igra <>rlc^Le slovenr . 18.35 Skl*** , skih in hrvatskih ajg.00 pianist Gojmir Demršfferarna 'i Černe vesti 21.00 I* jn daja. 21.30 Spored ^noi. ^ 23.10 Glasba za Zadnja poročala. TB»f seK 98° KC.,l0 za 306.1 in ali 11.30 Lahki orkes11'- poro#!*-vsakega nekaj. 14.0°.. - lasba- 13.00 Glasba po žeijaft- ^ 18 ts ročila. 17.30 Plesna *'® reiad»-Rimski Korsakov: J. n«*10 19.00 Osebnosti in ^^9.45 p0^ dni. 19.15 Pestra gIasb3- < 20.35 ročila. 20.00 Slavnu p<^. 3i.OO Tržaški kuturni Fanta, Slav« ... razgled'- j Rossini-Respighi: F.arlUL!voniita 21.30 Koncert Slamiča. 91 w zar. Ljubi voja 21-50 nove skladbe. 22-0° Iz ^ ’°por0jP' .dori^® nove —• — ,, .c koncertnih dvoran. 23.15 'I Rt H 'I' •- 11.00 Šolska ura. ^ 13.45 W danski koncert. 17.35 Iz i° ^ skifr Studiov. 18.35 Koncert linista Al onza Musestija » ^ rf.ista Guida Rotterja. irirsiki kvartet. 21.05 koncert, dirigira Mario R S I- O V K K I J A 327,1 m. 202,1 m. tf.30 12.00 Koncertni vali^Lv^f Poročila. 12.40 Vesele pesmi. ^OOj.ter^^ spored. 14.00 14.40 Poje mešan Linhart iz Radovljice, morna ura. zbor' pr itere ie* 17.15 Uga,n*V'a£ operne melodije Vam? mo 18.40 Narodne pe«11. fr»> , duetu Danica FillpU* Koren. 20.00 Egon Ton*- ski zunanjepolitični _ ^ 20.15 Prenos akadern!Je va republike iz velike^ po dvorane v Ljubljani. čila. 22.15 Solistična “J^-jeV. nih jugoslovanskih a Ckalleb iDickmb 146 Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Da, milord in slavna porota, spominjam se,» je odgovorila gospa Cluppinsova. «Soba gospoda PIckwicka je bila, če se ne motim, v prvem nadstropju spredaj?* «Da, gospod,* je odgovorila gospa Cluppinsova. «In kaj ste delali v zadnji sobi, madame?» je vprašal sodnik. «Milord in slavna porota,« Je pravila gospa Cluppinsova, «ne bom lagala, gospodje.* «To je tudi prav, madame,» je rekel mali sodnik. «Bila sem tam,» je nadaljevala gospa Cluppinsova, «ne da bi bila gospa Bardellova vedela; odšla sem zdoma, gospodje, da bi si kupila tri funte rdečega krompirja, in trije funti so veljali dva in pol penny, kar zagledam, da so hišna vrata gospe Bardellove na pol odprta * «Kaj, na pol?* je vprašal mali sodnik. «.Samo priprta, milord,» je rekel doktor Snubbin. «Ampak ona Je rekla na pol,* je pravil mali sodnik s premetenim pogledom. «To je isto, milord,* je rekel doktor Snubbin. Toda mali sodnik je gledal sumljivo m rekel, da si mora o tem nekaj zabeležiti. Gospa Cluppinsova pa je nadaljevala. «Vstopila sem, gospodje, kar tako za eno minuto in vsa zamišljena sem pohiteta v prvo nadstropje in v zadnjo sobo. Gospodje, tedaj sem začula glasove iz prednje sobe in —* «In prisluškovali ste, kaj ne, gospa Cluppinsova,* je rekel doktor Buzfuz. «Oprostite, gospod,* je resno odgovorila gospa Cluppinsova, «tako ravnanje zaničujem. Glasovi so bili tako močni, gospod, da sem jih hote ali nehote morala sli^ti.« «No, prav, gospa Cluppinsova, vi torej niste prisluškovali, ampak slišati ste glasove. In je bil eden teh glasov glas gospoda Pickwicka?» «Da, je bil, gospod.* In gospa Cluppinsova Je ve jasno konstatirala, da je to govoril gospod Pickvvick gospe Bardellovi, ter je počasi in s pomočjo mnogih vprašanj ponavljala ves razgovor, ki ga naši Citatelji že poznajo. Sodnik Je sumljivo gledal in gospod doktor Buzfuz Je smehljaje sedel. Toda kmalu nato sta bila oba zelo preplašena, ko je doktor Snubbin zahteval, naj pri6e ne zaslišujejo dalje, da gospod Pickvvick želi, da bi Ji priznali, da Je njena izpoved v bisvtu pravilna. Toda gospa Cluppinsova, ko je že prelomila led molčanja, je spoznala, da je to ugodna priložnost, da bi mogla začeti o svojih domačih zadevah; in tako je začela poročati sodišču o tem, da je doslej mati osmih otrok, da pa upa, da nekako v šestih mesecih podari gospodu Cluppiinsu devetega. Po tem zanimivem sporočilu je pose gel mali sodnik nejevoljno vmes in posledica tega je bila, da so obe, to častito damo in gospo San-dersovo, odpeljali iz sodne dvorane v častnem spremstvu gospoda Jacksona brez nepotrebnih besed. »Natanijel Winkle,» je klical gospod Sklmpin. «Tukaj,» je zaklical slaboten glas m gospod Winkle je se- del na klop za priče; prisegel je in se spoštljivo pTMonil sodniku. «Ne glejte mene, gospod,* je rekel ostro sodnik v odgovor na njegov pogled, «temveč glejte na poroto!« Gospod Winkle Je poslušal in gledal na kraj, kjer je mislil, da bi utegnila biti porota, toda videti nekaj v takem stanju duševnega razburjenja, kakor je bil v njem on, je bilo čisto nemogoče. Gospoda Winkla je zaslišal gospod Skimpin, ki je bil nadobuden mladenič dvainštiridesetih let in je seveda hrepenel po tem, da bi zmešal pričo, ki je bil skozinskoz naklonjen nasprotni stranki. «Prosim, gospod,* je začel gospod Sklmpin, »bodite tako prijazni ter povejte gospodu sodniku in poroti svoje ime.* In gospod Skimpin je nagnil glavo, da bi slišal odgovor, in medtem se je ozrl na poroto, kakor da hoče naznačiti, da skoraj misli, da je gospod Winkle tako nagnjen k prevari, da bo povedal nepravo ime. «Winkle,» je odgovorila priča. «In krstno ime, gospod?* je jezno vprašal sodnik. «Natanijel, gospod.* «Danijel, Se kako drugo?« «Natanijel, gospod, milord, hočem reči...» «Natanijel Danijel ali Danijel Natanijel?* «Ne, milord, samo Natanijel — Danijel sploh ne.* «Pa kaj ste mi potem pravili o Danijelu, gospod?* je vprašal sodnik. «Ampak jaz vendiar nisem ničesar rekel, milord,* je odgovoril Winltle. \ «Vi ste to rekli, gospod,« je odgovoril sodnik m strog oblak mu je preletel obraz. «Kako Je torej prišel ta Danijel v moje spise, če niste tega vi povedali, gospod?* Na ta razlog seveda ni bilo odgovora «Gospod Win"kle, se mi zdi. ima kratek spo® ^ ^i D se je vmešal gospod Sldmpin in pogledal poroto mo že našli sredstva, da mu ga oživimo, pre & njim, to si dovoljujem trditi.* gr° «Paziti bi morali, gospod,* je rekel mali sodn pogledal pričo. , del^JL Ubogi gospod Winkle se je priklonil in se je ,eI1eg& irl> preplašenega, toda ravno to mu Je dak) videz zm. «Prosi m, gospod Winkle,» je nadaljeval s vašo K «poslušaj te me in dovolite, da vam svetujem, st€ zaw ozirajte se na ukaz milorda in pazite. Mls) Iu’ prijatelj obtoženega gospoda Pickwicka, kaj n f0 «Poznam že gospoda Pickvvicka, kolikor 86 njam, nekako...* spoini' St« *«Prosi'l~bi, gospod Winkle, ne Izogibajte se vPra ali niste zaupen prijatelj obtoženca?* »Ravno sem hotel reči, da...* «r>rašanje- «Odgovorite ali ne odgovorite na moje v^ se je «Ce nam ne odgovorite, boste zaprti, g°®> ’ šal sodnik. ^ ^ «No torej, gospod,* je rekel gospod «Da, sem,* Je odgovoril gospod Winkle. gospod- «Da, ste. Pa zakaj niste tega takoj p®vwiniie?» da poznate tudi tožiteljico — kaj, gospod 0 «Ne poznam, a videl sem jo-» , rodite torej ,,, videli ste Jo? f»Mm mlsbVp a sei« , Goss^® V prijazni, gospod Winkle, in povejte poroti, all( a da «S tem mislim, da nisem bli^-e njplclcWicka v G večkrat videl, ko sem obiskoval gospoda r (Nadaljevanle ski ulici.* sie^O nrtimvnrrit urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St b 111 nad. — Telefon številka a3-bOB in 94-638. — Poštni Dredal 502 - UPKAVA: ULICA SV. FKANC1SKA št 20. - Telefonska številka 73-38 - OGLASI, od 8.30 . U in od 15 - 18 — Tel. — ijen. ozlasov 4» vsak tnm višine v Sirim l stolpca trgovski 60, t.naiično-npravnl 100, osinrtnlcr «0 lir — Za FI.HJ ta vsak mnv Strine 1 Stolpca /-a vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski Javort 7.TT - Podruž Gorica IJ1 S Pellico MI., Tel. 33-82. - Rokopisi se ne vračalo. NAKOCN1NA: Cona A: cneaetna 350, četrtletna »00 polletna SV00, celoletna 3200 PoStnl tekoči račun *a STO ZVU: Z-aložništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za — «iIQ (JIH* -------—■:-----'Z,# io,mesečno z* tlsKa lir. Fed. ljud. repub. Jutiosuvlla; _ _ inozemske« trSt. Jugoslavijo: Agencija demokrat d.zO.Z. Poštni tekoči račun *a STO ivu: ^aiozmsivo ------(r,,škrga Ljubljana Trg Revolucije 19 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni Danki v Ljubljani 6-1-90332-7 - Izdaja Založništvo trz_______________________