Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulioe Stev. 16.
Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuet.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za oelo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti volja
na eeloloto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 20.
V Ljubljani v ponedeljek, 26. januvarija 1885.
Tečaj H.
Italijanska naselbinska politika.
V slednjem času poganjajo se, tekmujejo med seboj vse evropske države, izimši našo Avstrijo, kako bi si mogle z vsemi silami pridobiti kolikor možno mnogo priležnega, ugodnega ozemlja v delih novega sveta. Vse države skušajo zunaj pridobiti si ozemlja, tam nastaviti svoje naselbine ter tako svoji trgovini, izdelkom svoje obrtnije in svojim pridelkom odpreti nova trgovišča. V kolikor se je to uže posrečilo raznim državam, Nemčiji, Franciji, Rusiji... ne bodemo tu natančneje preiskavali. In ker uže vse države hrepenijo si ustanoviti naselbine, tudi Italija neče zaostati, dasi so razlogi, kateri njej dajejo povod za naselbinsko politiko, morda nekoliko različni od onih drugih držav.
Sosednja nam država na jugu sestoji iz vročekrvnih, gibčnih, ognjevitih državljanov, kateri se kaj lahko vznemirijo, razburijo vsled vročega svojega podnebja. In če se ozremo nekaj let nazaj, videli bodemo v Italiji vedno neko politično gibanje, časi bilo je celo viharno razburkano političnega morja valovje, ni torej čuda, da so se italijanski duhovi skoro privadili vedni razburjenosti — da so si jo vselej, kadar je ni bilo, skušali zopet akoj pridobiti. Se v<5 da je to krčevito gi-anJe zaslepilo časi tako zel6 italijanske du-nove, da. so težili za rečmi, katere niso bile samo nedosegljive, da je bilo marveč njihovo delovanje, dejali bi, naravnost nevarno sosednjim državam.
Italija pa je tudi najmlajša, najmanjša izmed velesil, torej jej tudi nikakor ni možno, v zboru velesil nastopiti s tem lastno oblastnostjo, se z njimi meriti ne more, in to vzpodbujalo je vedno Italijane, vedno so hrepeneli po moči, po delih, katera bi jim pridobila več veljave, večkrat ne pomislivši, če to njih hrepenenje po činih, po novih pridobitvah tudi “»ore privesti do priličnega smotra.
Res je, da so skušali zmerni, preudarljivi
Listek.
M i h a j 1 o.
(Iz poljščine prevel J.)
Večkrat se je zgodilo, da je sedel Mi-hajlo še ob dveh, treh po noči pri delu. Njegova majhna, nežna in šibka postava sedela je tu v lehki obleki sklonjena čez knjige, in skozi tiho noč čul se je njegov mrmljajoči glas, ki je narekoval z isto mehanično jedno-hčnostjo kakor se molijo litanije v cerkvi, grške in latinske deklinacije in konjugacije. Ko sem ga prosil, naj gre spat, dejal je:
„Jaz še ne znam svojih lekcij, gospod Wolski“, ter je delal dalje.
Od štirih do osmih in od devetih do polunoči delal sem vedno z borim dečkom ter sem mu pomagal reševati njegove naloge nikoli nisem legel k počitku, da se nisem Prepričal, da vč vse. Toda to vse je bilo £anj veliko preveč. Poslednjo nalogo dokon-j^vši, se je prve komaj še spominal in grške, atinske in nemške konjugacije ubijale so mu glavo, mešale se mu v nji ter mu ne puščale zaspati. Tiho je zopet vstal, užgal svetiljko
državniki, kateri so vodili krmilo državne la-dije, bolno to gibanje pomiriti ter se držati mii'ne, stalne politike, a večkrat jim ni bilo možno; a opozicija zahtevala je brezobzirno uresničenje svojih namer, in tako morali so ti zmerni državniki odstopati, in le po delih, po vnanjih pridobitvah koprneča opozicija storila je samo nekaj korakov — dosta, in z njimi spravila je državico v zadrege. Tudi „irre-denta“ je izrodek mišljenja te stranke, in nevaren tem bolj, ker se ta stranka v svoji zaslepljenosti ne briga za nikake pametne razloge, nikakor jo ni pripraviti s treznimi sveti od pogubnih pohlepov po Trstu in Trijentu — ker se ona sploh za nikake vzroke brigati neče. Zatrjevalo se je uže opetovano, da Avstrija, da nje zvesti državljani, da tudi Nemčija, nikdar ne bi privolili, da bi se dva bisera, Trst in Trijent, odtrgala iz avstrijskega diadema, zatrjevalo, da avstrijski narodi hote za svojo habsburško dinastijo proliti prej slednjo srago krvi, predno bi pustili „irredenti“ pogoltniti le jedno teh mest — vender se še razlegajo vedno po italijanskih listih take želje. Kakor rečeno, to je hrepenenje one stranke, katera hoče na vsak način Italijo povzdigniti, jej pridobiti več veljave, jednako veljavo z drugimi velesilami — in to s pridobitvijo vnanjega ozemlja.
Italija pričela je v slednjem času gojiti bolj ko kedaj naselbinsko politiko, odposlala je po morji ekspedicijo, katera jej ima pridobiti novega ozemlja — in mi želimo jej mnogo sreče, ker smemo pričakovati, da bode ona vročekrvna, po novih pridobitvah hrepeneča stranka imela zdaj povoda dovelj, da nasiti svoje poželjenje. Naj pa je italijanska naselbinska politika izbrala si ozemlje ob Ru-dečem morji, ali Tripolis, to je nam jedno; kar si bodo hoteli Italijani pridobiti, izvoje-vati si bodo morali sami, ker se Avstrija zaradi hasnij jednega soseda nikakor ne more razdvojiti z drugim sosedom. Italijani pridobiti si morajo vse s svojo močjo istotako, kakor
ter se z nova k delu za mizo vsedel. Če sem ga kregal, pričel je prositi ali jokati in ni mi preostajalo druzega, ko udati se. Pologama privadil sem se njegovega bdenja, jednako-mernega mrmranja konjugacij, in če je kateri-krat utihnil, bil sem jaz tisti, ki ni mogel spati. Morebiti bi bil jaz zadrževal dečka s silo, naj nikari ne prenapenja svojih močij — toda kako naj bi bil to storil?
Trebalo je vsak dan naučiti se svojih nalog, sicer bi ja bili iz šole poslali, in Bog vedi, kak vdarec bi bil to za gospo Marijo, ki jej je bil Mihajlo jedini up, odkar jo je pustila smrt njenega moža samo z dvema malima otrokoma. Tu se res ni dalo pomagati. Vedel sem, da mora to prisiljeno prenapenjanje dečkovemu duhu škoditi in njegovo zdravje spodkopati. Ukrepiti bi se bil moral prej vsakako z gimnastičnimi vajami, ježo in s sprehajanjem v svežem zraku, toda za to manjkalo je časa. Saj je imel vender toliko poslov, učiti se na pamet, pisati, da istinito ni imel dovelj časa za to. Kratke, za zdravje in oddih zlasti v deških letih tako potrebne trenutke porabil je za grščino, latinščino in nemščino. Srce se mi je krčilo, ko sem ga videl, da pritiska z knjigami napolnjeni por-
Francozi, kateri so šli v Tunis in Tonking. Čulo se je sicer, da Italijo hoče podpirati Anglija, a to	je	tudi	zel6 neverjetno,	ker
Anglija tudi nima nikakega interesa pri tem, če se razdvoji zaradi italijanskega dobička s Sultanom ter si svojo itak ne pregladko pot še bolj s trnjem posuje.
Anglija k	večjemu	ne bode stavila	ovir
na pot Italiji,	ko	bode	ta okupirala do	zdaj
nezavisnim rodovom pripadajoče afriško trikotno ozemlje med Adenskim zaiivom, indijskim morjem	in	reko	Jubo. če pa je to
ozemlje, katero pa se baje v vsem obsegu ne namerava anektirati, če je to ozemlje vredno tolikega napora in troškov, je pač zdaj še težko določiti, pač pa je velike vrednosti za Italijane zaliv Assab, kjer imajo svoje trgovinske interese. Kakor rečeno, naselbinska politika dala bode hrepenenju vročekrvnih Italijanov po novih pridobitvah dosta prilike, da pokažejo svojo srčnost in moč. Krepka naselbinska politika, zboljšanje agrarnih razmer v notranjem dajejo gotovo duhovom dosta posla in odvrnili bi jih od brezipametnega irredentizma; da, ta ugodna rešitev teh dveh nalog zahtevala bo tudi precej napora, kateri bi onemogočil irredentizem.
Mi sicer ne bodemo brusili svojih mečev za italijansko naselbinsko politiko, a kot prijatelji sosedne nam Italije, želimo jej mnogo sreče pri osvojevanji novega ozemlja, ker se nadejamo, da bode pri tem našla irredentovska stranka tudi posla dovelj, da si bode lehko dosta ozemlja pridobila ter pozabila na nepremišljeno irredentovsko rovanje.
O notranjskih gozdih.
Z Notranjskega. (Izv. dop.)
Zadnji članek cenjenega „Ljub. Lista11 z dnč 13. t. m. govoril je o notranjskih gozdih. Mene zanimal je gozd uže od nekdaj, zato
tefelj njegova suha pleča k tlom. Nekatere-krati prosil sem njegove nemške učitelje, naj imajo usmiljenje z njim, a dejali so mi, da spregledujem otroku preveč, da ga kvarim, kajti jasno je, da Mihajlo ne dela zadosti. Vrhu tega ima preveč poljski naglas ter joka dostikrat brez vzroka. To očitanje me je ganilo do srca, in moje samotarsko, žalostno, vsled nevarne plučnice zastrupeno življenje postajalo mi je vedno trpkejše in neveselejše.
Samo jaz vedel sem, ali dela Mihajlo dovelj ali ne! Bil je otrok srednje nadarjenosti in mehkega značaja, mimo tega pa take vstrajnosti in trdne volje, kakeršne nisem opazil pri nobenem drugem dečku njegove starosti. Bori Mihajlo je svojo mater oboževal; reklo se mu je, da je nesrečna in bolehna in ta misel mučila ga je tako, da je delal vse noči, da ne bi žalostil svoje matere. Ako je dobil slab red, hotel se je v solzah utopiti, gotovo pak je, da ni znal nihče ceniti teh solza, nihče ni vedel, kako čustvo neizrekljive odgovornosti ga je tlačilo o tacih trenotkih k tlom.
A, kdo se je brigal za to? Imel je poljski naglas! Jaz ga nisem kvaril, nikoli se mu nisem laskal, a jaz razumel sem ga bolje, ko
tudi vselej, kadar mi kaka razprava v tej zadevi v roke pride, radovedno in pazljivo čitam radovednosti, kedaj bom na kako zdatno sredstvo zadel, s katerim bi se dalo vednemu devastiranju gozdov v okom priti in zopet na kak način bi se zdatno dalo stanje gozdov pospeševati? Gospod spisatelj omenjenega članka navedel je sredstva, po katerih bi se sčasoma do boljšega stanja gozdov prišlo. To naj se namreč doseže s poukom od strani gospodov duhovnikov in ljudskih učiteljev, ki so v tesni zvezi z narodom, katerega naj poučujejo; kak vpliv da imajo gozdi na na-rodno-gospodarstvenem polji, kako da je blagor ljudstva zavisen od gmotnega stanja gozdov i. t. d. Res, nevednost in pa misel, nevredna pametnega človeka, če raste trava ali ne, kadar mene več ne bo, je veliko zlo, ki še vedno prostaka tepe. V tem oziru treba je uka in zopet pouka, kakor je dobro gospod dopisnik omenil. Toda kdor pozna Notranjsko bolj natanko, pritrdil mi bo, da to sredstvo, sicer neobhodno potrebno, v primeri z denašnjo bedo tukajšnjega ljudstva še ne zadostuje, da bi si mogli (zdaj že) opomoči. Tu je treba nujne pomoči po prigovoru: Bis dat, qui cito dat. Oglejmo si na pr. v postojinskem okraji dolino košansko. Daleč na okolo ne boš zapazil razen sadnega drevja posebno češpelj, kakor kake hrastove pritlikovce, ali kako golo štrlečo jagnjed, ki pa tudi po sekiri zdihuje, da bi bila vedne muke prosta, katero jej burja provzročuje. Malo več zelenega vidiš v bližnji ozki dolini, kjer se rečica od Bistrice do Vrem pretaka. Pa tudi tu že preti druga nevarnost, v kateri se je v tržaški „Edinosti“ več govorilo in pisalo, da namreč namerava Trst si to vodo v mesto napeljati. Star prigovor: Kjer voda teče, se kruh peče, tudi tu velja — ako bo pa vode vsled tega primanj-kavalo, kar se uže itak naravnim potom večkrat zgodi, potem nastala bo beda še v večji meri. Tu zopet velja: Videant, caveant consules! Kam pa hočemo tedaj po drva za kurjavo, morebiti v gozd? Ne, ker tega ni, pač pa v lozo (kakor tukaj pravijo), kjer je še nekaj bukovih stebel (ne debel) debelih, kakeršne bi imele veje biti odraslega in za sečev zrelega drevja; zadovoljni pa bi smeli biti, ako bi bilo tega dovelj. Kako lesa za kurjavo primanjkuje, čutimo posebno v taki zimi, kakeršno imamo na pr. to leto, ko je sneg na debelo padel, pa jug ga noče popihati. Večina jih je, ki si od dne do dne lesnine sirove ali kake suhljadi za kurjavo preskrbujejo, in nekateri pa le brinje palijo na nizkih ognjiščih ali pa na tleh. Mislimo si tu trud in zamudo časa! In zdaj, kje dobiti materijala za kurjavo, ker je vse pod snegom? Izposoditi si za par dnij nekaj polen od soseda, ki jih slučajno še ima; ali posekati bližnje drevesce, ki bi ti znabiti prihodnje poletje obilo sadja rodilo; ali pa celo kako lesnino sežgati, ki čaka prihodnje pomladi, ki bi za kol pri trti ali kaj druzega potrebna bila. Pri vsem tem se pa
še le pridno seka, les nekoliko opali in v Trst vozi in se tako za silo nekaj novcev vjame. Ker poleg tega, da marsikdo danes ne ve, kaj bo jutri jedel, in s čim si bo svoje zmrzle ude grel, dobi tak revež še nalog, vsled katerega ima v 14 ali 30 dneh 18 gld. procente uli kaj enakega plačati! — Ker smo v zadevi komunikacije tako v nepripravnem kraji, bila bi po naših mislih zelo potrebna cesta, ki bi neposredno Košano vezala s Senožečami in bližnjimi sosedi onkraj Vremšice. Nastal bi nekak promet med sosedi, da bi vsaj sadje, katerega je o slučaju dobre letine obilo tukaj, se bolje spečati dalo; ravno tako se precej vinske kapljice tu pridela, ki bi potem tudi več dobička donašala.
V zadevi pomanjkanja lesa za kurjavo, bilo bi kaj dobro, če bi se tu na kaki železniški postaji ali pa še bližej večja zaloga premoga in šote napraviti mogla, kjer bi si ljudstvo za primerno ceno vsaj nekaj materijala za kurjavo omisliti moglo, ter bi se potem mnogo manj mladega drevja iztrebilo.
Kakor je pa pretečeno desetletje v prvi vrsti narodni šoli veljalo, kajti vsak zaveden človek, ki ni hotel zaostati, zanimal se je več ali manj za šolo, tako naj velja prihodnje deset let posebno narodno gospodarstveni stroki in to v prvi vrsti v prospeh gozdov, kajti od teh je z eno besedo odvisna rodovitnost vse zemlje in blagor ljudstva. Tedaj vsi, ki smo v to svrho poklicani, delujmo zadostno, bodi si z besedo ali dejanjem v po-vzdigo narodnega blagra, kajti od tega odvisna je sreča posameznega in cele države. B.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V ogerski dolenji zbornici zavrgel se je pri imenskem glasovanji s 155 proti 98 glasovom Ugronov predlog o avtonomiji katoliške cerkve. — Enketna komisija, kateri je izdelati načrt reda za mornarje, je dovršila svoje delovanje. Ker se je našlo za vse točke soglasje, pričakovati se more, da zadobi uže v teku tega leta postavno moč.
„Politik“ poroča, da so nemški delegi-ranci češkega deželnega kulturnega sveta, kateri so o svojem času sklenili zdržavati se vseh obravnav, dobili od namestništva nalog, naj se v osmih dnevih izrekč, če se bodo še nadalje zdržavali obravnav, v katerem slučaji bi se nove volitve razpisale.
Tuje dežele.
V Franciji vršile so se volitve v senat; izvoljenih je zdaj 48 republikancev in 21 konservativcev; 18 bode še ožjih volitev. Chal-lemel-Lacour, Waddington in Saint Vallier so bili zopet izvoljeni, Fourton in Broglie sta propala. Republikanci so si pridobili 15 in izgubili 3 sedeže v senatu. ,
Telegram iz Rima poroča, da bode Italija, če bi Turčija pristanišča ob Rudečem morji
vsi drugi in mesto ga karati, ko ni mogel nikoli vsega izvršiti, prizadeval sem si na vso moč tolažiti ga.
Zdelo se mi je, kakor bi se take stvari mene osebno tikale. Jaz sem kdaj mnogo delal, stradal sem, mučil se in živel v revščini, nikoli nisem bil srečen in ne bom tudi nikoli postal. Življenje nima zame nobene vrednosti več, a ker sem sam nesrečen, obžaljujem tem bolj nezgode drugih. Ko sem bil Mihajlove starosti, lovil sem se za golobi, ju preigral marsiktero uro pred mestno hišo, imel sem vesele in prijetne ure in glad me še ni trpinčil.
Če so me tepli, jokal sem se, kakor drugi otroci, dokler sem še palico čutil, pozneje pa nisem na to več mislil, sicer pak sem živel prost, ko tič, ne da bi me morile skrbi.
Vse to je moral Mihajlo pogrešati. Da ga bo pozneje življenje na svojem trdem nakovalu kovalo in trdilo, bilo je naravno in se smelo pričakovati; a v mladosti naj bi ga bili pustili, smejati se, pustili ga tako zdravega,
čilega in ljubkega, ko druge otroke. Dovoliti bi se mu bilo moralo, tekati ven v sveži zrak, prosto dihati in se igrati na solncu.
Mestu tega pa sem moral borega fantiča v šolo pošiljati, iz katere se je vračal šibeč se pod težo svojih knjig, zamišljen, utrujen, s solznimi očmi. Kako rad bi mu bil priskočil o takih trenotkih na pomoč, kako rad bi ga bil tolažil in mu ogreval sreč, a bil sem njegov učitelj ter nisem vedel, kaj bo iz tega nastalo. Ali naj bi bil obupal, da bode shajal v šoli, ali naj bi bil jenjal deliti mu še nadalje dobrote? Opazovanje otrok naj ni podobno žaloigri izgledanje in zdravje ne smeta trpeti zaradi latinščine in grščine, blagor in usoda teh nežnih stvaric se ne smeta delati zavisna od več ali manj čistega naglasa. Prepričan sem, da dospč v šoli lehka roka do boljših vspehov, ko pest, ki stlači prsi in ki se je časih poslužujejo, da se vse zaduši, kar so učili otroka doma spoštovati in ljubiti.
Jaz sem in bom ostal priprost človek ter v tem oziru ne bom spremenil nikoli svojih nazorov, in spomin na mojega ubogega Mi-
v istini okupirala, to zabranila z orožjem. Ukrenilo se je baje uže, da se odpre pot turškim transportnim ladijam pot v Rudeče morje. Če bi Turčija hotela pretiti z represalijami, zasela bode Italija Tripolis. Italijanske ladi-jevje, sestoječe iz jednajsterih najmočnejših oklopnic, je v osemnajstih dneh pripravljeno za odhod.
Med Rus^o in Nemčijo napravila se pogodba, da se medsebojno izročevajo zločinci, kateri so zakrivili zločine: nakana na cesarja in cesarsko obitelj, razžaljenje, umor, posku-šen umor, kakor tudi izdelavanja ali ohranitve razstreliv krive osebe.
Iz Londona dohajejo zelo vznemirljive vesti; poroča se o zopetnih eksplozijah, pri katerih so je ponesrečilo več oseb. Zločinci položili so dinamit; kdo pa so ti zločinci, se še zdaj ne ve.
Turški ministerski svet je soglasno zavrgel pogoje, pod katerimi naj bi baron Hirsch prevzel gradenje turških železnic.
Iz Kahire se poroča: O koloni generala Ste warta so razširjene zelo vznemirljive vesti; vender niso natančne, tako da se jim ne more po polnem verjeti. — Kakor se zatrjuje, so Italijani uže zaseli Beilul pri Assabu.
Razne vesti.
— (Stare slikarijo.) Te dni snemali so v stari mestni hiši na Dunaji dve v strop vdelani, na platno slikani podobi, da bi jih prenovili ter potem v novo mestno hišo prenesli. Ko jih stran vzemo, dobe ravno pod temi slikami dve drugi na strop slikani, za koje živa duša vedela ni. Gornje in spodnje sliko predstavljajo isto stvar, namreč »poslednjo sodbo" in „Salomonovo razsodbo“. Sliki, koji so sneli, naredel je Miha Rottmayer med letom 1712 in 1715. Dobili so namreč zapisano, da so tedaj temu slikarji dali nalog, prenoviti sta-reje in uže zatemnele podobe na stropu. Mestu da bi bil sliko prenavljal, je ta raji nove na platno, katere so čez stare pripeli. Te vender niso tako zatomnele, kakor s© trdi, ampak baje na njili so
se do današnjega dne prav živo ohranilo. Kedo \ in kedaj je te podobe slikal, se sedaj še ne more z gotovostjo določiti. Dunajski župan jih bo dal po izvedencih presojevati in ceniti.
— (Brez Minke mu ni bilo životi.)
Dn6 12. t. m. zapustil jo malo pred polunočjo 701etni pek v Zeykfalvi gostilni, poslovivši so od svojih prijateljev, z besedami: „Sedaj grem, kajti brez Minke nisem v stanu živeti. “ Nihče ni pripisaval tem besedam kako veljave, a kako so se drugi dan čudili, ko zvedd, da je stari mož, prišedši domov, pripravil še vse za peko, a na to obesil se, kor brez Minke ni mogel živeti. A ta Minka ni bila njegova žena, tudi no hči, ampak njegova — mačka, kojo je bil prej ta dan pes raztrgal.
— (Beračice in njen otrok.) Iz Petrograda poroča se sledeči dogodek: Pred nekaj dnevi čakalo je pred cerkvijo na novskem prospektu več beračev, med njimi tudi beračica, ki jo držala v cunje zavitega otroka v naročji ter ga pritiskala
hajla, ki sem ga tako zel6 ljubil, me more v tem le potrditi.
Šest let bil sem uže njegov učitelj, in odkar je vstopil v drugi razred, ponavljal sem z njim.
Prilike imel sem torej dovelj, okleniti se ga ,... in zato — toda čemu bi samega sebe varal? Ljubim ga, ker je sin tiste, ki jo ljubim nad vse na svetu.... Ona tega ne v<5 in ne bo tudi nikoli zvedela.
Nikoli ne bom pozabil, da sem le gospod Wolski, učitelj, bolan človek, in da je ona iz imenite in plemenite družine. Imenitna gospa je, tako imenitna gospa, da smem komaj pre-drzniti, vzdigniti oči k njej. To plemenito, od boja z življenjem utrujeno srce naj bi se koga oklenilo, jednako školjki, ki se, odtrgana po valovih, prijema skale.
Kako je prišlo do tega, da sem jo ljubil ?
Kaj naj rečem? Čemu govoriti o tem? Jaz ne zahtevam od nje več, kakor od solnca, ko* jega žarki ogrevajo spomladi moje bore, bolne prsi tako dobrodejno. Živel sem šest let v njeni hiši, in med tem dolgim časom
na svoji prsi. Kar se približa policist, berači se spuste v tek in tudi beračica zbeži, in sicer naravnost do kanala. Tam razvije cunjo ter vrže otroka na led. Ljudje, ki so to opazili, skočijo prestrašeni na mesto dejanja, hote otroka pobrati in rešiti. A kako se začudijo, ko vidijo, da leži na ledu mestu otroka — debelo brezovo poleno.
Domače stvari.
„Slovan“ contra „Ljubljanski List“.
(Konec.)
Prof. Šuklje nadaljuje: Poslanec je navezan na javnost, vsak narodni zastopnik mora tedaj računati z organi javnega mnenja, z novinarstvom. Poslanec z jedne pa tudi narod z druge strani jinorajo pričakovati od poštenega časnikarja, da stino, golo istino poroča o parlamontnem delovanji. Vsaj za svojo osebo kot poslanec nikakor nisem občutljiv v tom oziru. Stenografični zapisnik sicer jasno dokazuje, da sem vestno spolnoval svoj mandat, pogostoma segal v debato, pogostoma kot poročevalec poročal o važnih zadevah. Radikalnemu časopisju se je zljubilo, brevi manu zamolčati vse moje govore. Nikdar se nisem spodtikal nad takim otročje-zlobnim obnašanjem, premalo se brigam za kritiko teh gospodov, toda jodno stvar moral sem vender zahtevati od vsakega lista, tedaj tudi od „Slovana“, da se namreč sodbe, izražene ▼ javni seji deželnega zbora o moji osebi in mojem listu, zlobno ne zavijajo, da se ravno nasprotno ne trdi o sodbi, ki se je z odličnega mesta čula o mojem novinarskem delovanji, da se narod na tak nedostojni način bega in hujska proti svojemu zastopniku, tega tudi „ Slovanu" nisem mogel do-voliti. In baš v tom oziru pokazalo jo glasilo gg. Hribarja in dr. Tavčarja svojo plomenito narav. V drugi seji dež. zbora izrekel je namroč g. dež predsednik kot zastopnik visoko vlade o „ L j ubij. Listu" sledečo sodbo: „Pazno som pro-čital vse članke o volilni zadevi, ali obstati moram, da nisem v njih nič našel, kar bi zamoglo škodovati vladnemu ugledu in dostojanstvu." Vsak nepristransk opazovalec mi bode pritrdil, da je s temi besedami izraženo odkrito odobravanje „Ljublj. Lista" in mojega uredniškega delovanja. A kako ■J® »Slovan" to stvar zasukal ter serviral svojim citateljem? „Gospod dež. predsednik — čitam v dotičnem poročilu — tudi no odobrava vsekdar načina, kako se ta list bojujo." Tedaj direktno protivje, odločno grajo mesto odločne pohvale! To se pravi pač resnici s pestjo v lice biti, tako so narod bega, tako postopanje je nevredno poštenega novinarja, je sramotno za dotični list! Tega podlega poročevalca, in nikogar drugega, nisem imel v mislih, posluževaje se drastičnega izreka Friderika II. Kedo da je ta „Slovanov" poštenjak, mi sicer dandanes ni znano, le toliko smem naglašati, da ysaj po pisavi soditi, g. Hribar n i zakrivil te novinarske nedostojnosti; izraz Gesindel tedaj njemu U1 Dil namenjen.
Dovršil sem svojo nalogo, le jodno opazko in odem že dovolj 1. katora meri direktno na osobo
živela je samostansko, nesrečna, polna naj-ranlejše ljubezni do svojih otr6k, dobra kot angelj — skoro kot svetnica. Drugače ni bilo Mogoče; čutstvo, ki sem ga imel do nje, ni Ma ljubezen, bilo je oboževanje.
Mihajlo je bil nji zelo podoben in dostikrat, ko me je pogledal, menil sem njo vi deti. Imel je ravno tiste nežne poteze, ravno tako lepo upognjene obrvi, ravno tak glas. Oba sta spadala k onim plemenitim dušam, ki dajo, polne živega čutenja, sposobne za največjo žrtev, vedno več, kakor prejemajo in katerim se sreča le redko kedaj posmeja.
Mihajlovi stariši imeli so poprej jako veliko imetje, imeli so pak tudi dobro sreč. Nepričakovana nezgoda požrla jim je del njihovega imetja, in dasi tudi za tem niso bili revni, vender so se mogli imenovati v primeri 8 prejšnjim časom le imoviti.
Mihajlo je bil poslednji te rodovine. Gospa Marija ljubila ga je ne le, ker je bil njen sm, ljubila ga je tudi, ker je bil njen zadnji up za bodočnost. Na nesrečo domišljevala si Je z ono slepoto, brez katere ni nobena mati, da je nenavadno nadarjen. Fantiču nadarje-
g. zastopnika dr. T a v č a v j a. Dejal sem uže, da se je sodnik pri mestni delog. sodniji motil vtem, da je izraz „finančni veleum" v zvezo spravil z izrazom Gesindel ter tudi v tem, da je ta epithe-ton ornans priznal le g. Hribarju. V to zmoto ga je spravil zagovornik tožiteljev, kateri je pri prvi obravnavi dvakrat ponavljal neistinito trditev, da je Hribar „finančnemu odseku načelnik". Kako silno da je ta argument moral vplivati na razsodbo, vidi se iz tega, da ga sodnik celo navaja v motivaciji. Pač se mi je takoj dozdevalo, da stvar ni istinita, toda ker sem znal, da je dr. Tavčar sam član finančnega odseka, nisem se udal ugovarjati. Zmota je nemogoča v takem slučaji; vsak odbornik mora poznati svojega sekcij-skega načelnika, kajti ta podpisuje vabila, on razdeli poročila, on predseduje odseKovim sejam. Jasno je tedaj kakor beli dan, da se je dr. Tavčar posluževal zvijače, ki je povsem nedostojna, odvetnika nevredna, da je vedoma neresnico govoril pred sodnijo, daje vedoma zapeljal sodnika v pravno zmoto. Uže iz tega razloga je razsodba prve instance ničeva, in od prosvetljenega visokega sodišča se trdno nadejam, da jo bode razveljavilo ter mene obtožbe oprostilo."
Odgovor dr. Tavčarjev bil je kratek in dokaj slaboten, sam je baje spoznal, da jo njegova pravda izgubljena, pobral je šilo in kopita, predno se je razsodba naznanila, in tako se je obravnava končala z kompletno zmago „Ljublj. Lista".
Ničmanj nego šestkrat vslod troh tožeb v jednom letu stal jo g. prof. Šuklje kot zatoženec pred sodnijo, vseh šestkrat se je zagovarjal sam, vseh šestkrat bil jo njegov protivnik, glaso-viti „Slovanov“ jurisconsultus dr. Tavčar — in kaj jo bil konečni izid? Niti jedna pravda se ni obnesla, v vseh slučajih propali so tožitelji ter so bili obsojeni v troško. Dr. Tavčar ima očividno smolo v pravdnih zadevah, želimo mu več lavorik na po-litičnom polji!
— (Gosp. prof. Šuklje) odpotoval je včeraj popoludne s svojo obiteljo na svoje častno novo mesto na Dunaj. Mnogo njegovih prijateljev in somišljenikov prišlo je na kolodvor, da stisnejo šo jedonpot svojemu iskronomu prijatelju roko pri odhodu na tuje.
— (Ljubljansko mestno zdravništvo.) V slednji tajni seji mestnega odbora se je sklenilo, da se zdravljenje mestnih revežev izroči mestnima zdravnikoma gg. dr. Ambrožiču in dr. 111-n e r j u. Ta dva zdravnika imela bosta oskrbovati vsak jedon del mesta; g. dr. Ambrožič oskrboval bode na desnem bregu Ljubljanice stanujoče reveže , one na levem bregu pa gospod dr. Illner. Opravljala pa bosta šo na dalje svojo dozdanje posle, samo pri vojaških vizitacijah bodo mestu g. dr. Ambrožiča posredoval g. mestni fizik Kowa t s c h. Mestni fizik g. dr. Kowatsch se torej ne bode voč bavil z ozdravljanjem mestnih revežev.
nosti res ni manjkalo, a bila je deška nadarjenost, ki se more razvijati s fizičnimi močmi V drugačnih razmerah bi bil svoje študije lehko dokončal ter postal svoji domovini koristua moč, a kakeršne so bile sedaj, trudil se je, svest si visoke misli, ki jo je imela mati o njem, zastonj, ter je izgubljeval čas z brezvspešnim tveganjem.
Videl sera na svetu mnogo in prepričan sem, da me ne spravi kmalu katera stvar v začudenje, a razumeti ne morem nikakor, kako more postati največja vztrajnost, neumorno delo, železna volja za dečka izvir trpljenja. Žalostno je to izreči — in če bi mogle le besede ohladiti bolečino in trpkost, dejal bi s Hamletom: »Med nebom in zemljo so stvari, o kateri se naši šolski modrosti niti ne sanj a. “
Z Mihajlom sem delal, kakor da bi bila moja bodočnost zavisna od dobrih in slabih redov, ki jih je dobival. Saj sva imela oba jedni in isti smoter, jaz in moje ljubo dete, smoter, z dobrimi redi, privabiti na njene ustnice smehljaj.
(Dalje prihodnjič.)
—' (Slovensko gledališče.) Včeraj zvečer predstavljala se je v tukajšnjem gledališči burka z petjem: „Danes bomo tiči“, katero je po Nestroyjevi: Einen Jux will er sich machen, poslovenil Ivan Železnikar. Igralo se je sploh povoljno; dobro izvršili so svoje uloge gospodje Gorazd, Slavko, Petrič, Danila in Šturm mlajši in gospodičine Vrtnikova, Zvonarjeva, Zora in Vrbančeva. Omeniti moramo vender še, da bi bil zdaj uže čas, da se na odru govori vsaj nekoliko očiščena slovenščina; odurno je slišati, kako se „lehrfantje" „bigecajo" in mnogo jednakih izrazov; če je uže igra tako „ klasično" poslovenjena, naj se pa vsaj prej opili, predno se spravi na oder. Gledališče bilo jo precej dobro obiskano, le po ložah je vladala običajna praznota.
— (Ljubljanska čitalnica) priredila je svojim članom v soboto zvečer zopet plesno zabavo. Udeležba je bila zeld mnogobrojna, plesalo je nad 40 parov kadriljo. Zelo odlična družba zabavala se je prav živahno pozno v jutro.
— (Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi dnč 4. febr. t. 1. v svojih prostorih maske-rado. Pri plesu bode sviral goslarski kvartet pod osebnim vodstvom kapelnika g. J. Lichtla. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina za ude in maske 50 kr., za gosto 70 kr., rodbine plačajo 1 gld. 50 kr. — P. n. občinstvo se prosi, da pride kolikor možno maskirano. Ustopnice za maske dobivajo se v pro-dajalnici gosp. A. Sušnika. Vsaka maska brez ustopnice legitimovati se mora dvema odbornikoma.
— (Nesreče.) Z Semiča se nam poroča: Dne 20. t. m. podal se je 191etni Matija Malnerič iz Kašče v svoj vinograd hot6 z ročnimi senami prepeljati nekoliko vinskih trt. Naložil jih je kakih 200, a ko hoče navzdol, spodrsne mu, da pade, seni butnejo vanj, in sicer s tako silo, da je mrtev obležal na mestu. — Iz Št. Ruperta pa se nam piše, da je isti dan v gozdu Žabjeku sekalo več oseb drva. Podrli so precej debel hrast, kateremu se je pri padanji ena veja odlomila in za nekoliko časa v neki bukvi obtičala, potem porušila se ter pala Antonu Sukeku iz Vrha s tako močjo na glavo, da ga je ubila.
— (Iz Vipave), se nam poroča:	Dne 19. t. m. zadela je vrlega župana g. J. Vrtovca v Gočah nad Vipavo grozna nesreča. Podal se je omonjonega dne na semenj v Sežano. Domov vračajočemu ponudi se prilika, da prisede na voz nekega drugega Vipavca. Voznik pa, najbrže nekoliko vinjen, poganjal je konja v brzem diru. V prehudem teku pa se voz ob ovinku prevrne in župan Vrtovee odletel je tako nesrečno z voza, da je dobil hudo poškodbo, vsled katere je tudi v nekaterih urah umrl.
— (Iz Kopra) se poroča: Dne 22. t. m. bila je pri tukajšnji sodniji proti bivšemu županu in deželnemu poslancu dr. Gambiniju in drugovom obravnava zaradi dne 19. novembra 1. 1. izvršenega napada na dijake (kakor ste o svojem času poročali v dopisu od tukaj). Obsodba je tako-le izpala: Dr. Gambini je obsojen v 30 gld. globo ali 6 dnij zapora, Basseggio 25 gld. globe ali 5 dnij zapora in Derin v Sdnevni zapor.
— (Dvajset oseb je plaz zasul.) Iz Celovca se poroča, da se je v noči od 14. na 15. dan t. m. na Ljubelj i utrgal velik plaz snega ter zasul dvajset kmetov, kateri so šli na somenj v Celovec. Plaz zasul je tudi njihove vozove in konje. Pričel se je takoj odkidati sneg, a zastonj je ves trud, kajti do zdaj ni se še moglo zaslediti, kje so pokopani nesrečneži. Odkidavanjo snega pa je še posebno zaviral na novo padajoči sneg.
— (Grozen prizor) vršil se je v petek ob 8. uri zvečer na graškem kolodvoru. Okolo 8. ure stalo je na tovorniškem tiru več tovornih vozov, katere je bilo treba premikati in skopčevati. To delo je imel izvrševati vselej zeld spretni in zanesljivi skopčevalec Janez Zupančič. Ta pot pa se je ponesrečil;.takoj pri prvem skopčevanji prišel je mod puhavce dveh železniških vozov; pu-havci stisnili so mu telo, da je iz njega pogledal drob, palo je na tir, čez truplo tekli so vozovi ter mu zmečkali roke in noge. To zgodilo se je v komaj pol minuti; prizor je bil vender strašan in vsaka pomoč nemožna. Janez Zupančič je bil še le 28 let star, oženjen in oča dvema otrokoma.
— (Iz Trojane) se nam poroča, da je tam promet vsled snega zelo oviran, kajti sneg leži na cesti, katera drži od kranjske meje do Vranskega uže 14 dnij v celini; marsikateri voznik, kateri je hotel od kranjske moje voziti na dalje, moral se je vrniti, ker ne more na celo gaziti tri črevlje debel, trd sneg.
— (Dolenjsko pevsko društvo i n N (i-rodna čitalnica v Rudolfovem) priredita Vodnikovo slavnost v prostorih »Narodnega doma" v nedeljo 1. februvarija 1885, točno ob polu osmih zvečer z naslednjim sporedu: 1.) pl. Zajc: „Poputnica“, moški zbor. 2.) P. S. Vilhar: „Pod oknom", mešani zbor s sopran-solom. 3.) Mehul: Trio za gosli, cello in klavir iz opere „Joseph“. 4.) Dr. B. Ipavec: „Domovini“, moški zbor z dvospevom. 5.) A. Foerster: .,Kitica slovenskih narodnih pesnij", mešani zbor. Iz posebne prijaznosti sodelujejo gospodičina A. Pajničeva, in gospoda Dom. Eizzoli in Venceslav Tuček. Ples (s kotiljo-nom), pri katerem svira oddelek moščansko glasbe. Vstopnine plačajo gg. članovi pojedinci 30 kr., družine 50 kr.; nečlanovi pojedinci 50 kr., družine 1 gld. Zvunanji izvršujoči društveniki, kateri žele sodelovati, vabijo se, da se udeležd skupnega poskusa v čotrtek 29. januvarija t. 1. ob 6. uri zvečer, ali pa vsaj onega v nedeljo, 1. februvarija t. 1., ob dveh popoludne.
Tujci.
Dn6 24. j anuvarija.
Pri Maliči: Dr. Neustadtel, advokat; Schickel, fabrikant, in Sinek, Lowy, Oppenheim. trg. popotniki, z Dunaja. — Raunicher, c. kr. sod. pristav, z rodbino, i z Postojine.
Pri Slonn: Beck, trgovec, z Dunaja. — Baydel, trgovec, iz Oppelna. — Kramer, c. kr. nadlajtenant, iz Trsta. — Lavrenčič, trgovec, iz Hrenovic.
Pri Južnem kolodvoru: Lisec, gozd. tehnik, iz Gradca. —- Wertzer, trgovec, iz Samobora. — Gril, abs. jurist, iz Postojine.
Umrli so:
Dne 23. januvarija. Uršula Velkaverh, delavčeva soproga, 411., Florijanske ulice št. 16, skrvavenje.
Dn6 25. januvarija. Anton Strehar, mesarjev sin, 6 dni, Sv. Petra cesta št. 58, čeljustni krč.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/*
Pariz, 26. januvarija. Konečni izid volitev .senata: 67 republikancev, 20 konserva-ticev. Republikanci so pridobili 22 sedežev.
Malta, 26. januvarija. Italijanska okiop-nica »Principe Arnadeo" se je v zatočišči Port Saida razbila.
London, 25. januvarija. V Saiut-Louisu umrli ste dve osebi za kolero.
London, 25. januvarija. Reuterjevo poročilo iz Hongkonga z dnž 25. t. m. pravi: Po vročem boji pri Kelungu bil je francosk napad odbit; 75 mrtvih iu ranjenih.
London, 25. januvarija. Včeraj popoludne izvršila se je razstrelba v londonskem Towerji. Nantančnejšib poročil še ni. Dva razstrelbi sta se izvršili v nekaterih minutah v parlamentnem poslopji, jedna v podzemski cerkvici v Westminsterhallu, druga v pred-dvorani. Domneva se, da se je to zgodilo z dinamitom. Škoda je velika. Vsa stekla pri oknih so popokala; dva policista sta v notranjem poškodovana.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 26. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih..................83'35
»	»	»	»	srebru...................84' —
Zlata renta.....................................106‘50
5% avstr, renta.................................98'55
Delnice n&rodne banke........................... 869' —
Kreditne delnice................................ 304’25
London 10 lir sterling.............................123-65
20 frankovec.................................... 9'77
Cekini c. kr.................................... 5'80
100 drž. mark...................................60'35
Uradni glasnik
z dn6 24. januvarija.
Eks. javne dražbe: V Črnomlji zemljišče Matije Šuteja z Kovačjega Grada (930 gld. 50 kr.) dn6 20. febr.; — zemljišče Andr. Lošketa iz Hriba (320 gld.) dnfe 20. febr. — V Metliki zemljišča bratov in sester Koron iz Metlike (580 gld.) dne 28. febr. — V Kranji zemljišče Jan. Stoparja iz Kranja (2520 gld. 70 kr.) dne 20. febr. — V Metliki zemljišče Amalije Stu-parjeve (1160 gld.) dn6 18. febr. — V Ložu (reasu-miranje) zemljišča Fr. Vilarjeve, omož. Skerbec iz Pu-doba (450 gld., 340 gld. in 1760 gld.) dne 11. febr. —
V Kočevji zemljišče Marije Eisenzopf iz Oneka (760 gld.) dnč 11. febr. — V Crnomlji zemljišče Jan. Schafferja z Doblič. Vrba (220 gld.) dne 20. febr. —
V IC r a n j i zemljišča Uršule Rakove iz Bistrice (1360 gld. in 820 gld.) dn6 23. febr. — V Ložu zemljišče Andr. Paternosta z Hudega Vrha (389 gld.) dne 7. febr. —-
V Višnji Gori pol. zemljišča Jos. Novaka iz Višenj (244 gld.) dnč 10. febr.
	[ Dan ;|	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	j 24. jan. |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-24 740'78 742-18	— 6-8 — 0-6 — 2-6	szpd. sl. svzh. sl. »	sneg »	0 70 sneg
	d	7. zjutraj	742-12	— 4-0	bzv.	obl.	
	• i—t	2. pop.	741-58	— 1-4	jzp. sl.		0'00
	iO	9. zvečer	742-02	- 30	vzh. sl.	»	
	OJ						
Srečke
z dne 24. januvarija. Dunaj:	8	37	38	11
Gradec: 57 17 24 23
3.
2.
Tržne cene.
V Ljubljani, 24. januvarija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 18 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3'/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Zahvala.
Vsim obiskovalcem društvenega plesnega venčka 18. t. m. in vsim blagim dariteljem dobitk za srečkanje se zahvaljuje najiskrenejše
Škofjeloška prostovoljna požarna bramba.
Piccolijeva esenca za želodec
od G. Piccolija, lekarja v Ljubljani,
kakor je razvidno iz pismenih zahval in zdravniških svedočeb, koje so bile izvoditelju te esence vposlane, ozdralja želodečne in podtrebušne bolezni, grižo v črevesu, krče, želodečno in premen-Ijivo mrzlico, zabasanje telesa, zlato žilo, zlatenico, trganje po glavi i. t. d. in je najboljše sredstvo za glistova deca.
Stokleničica 10 kr. V škatuljah po 12 ste-kleničic vpošilja izvoditelj to esenco proti povzetji zneska 1 gold. 36 kr. Pri večjem nakupu dovoljuje se primeren rabat.	(104)	15—8
V našem založništvu je izišel na svitlo
dragi, pomnoženi natis:
Poezije S. Gregorčičeve.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Frane Stajer
c. kr. notar
in
zagovornik v kazenskih stvareh
odpre	(12)	2—2
v torek dne 27. januvarija 1885
svojo pisarno
v Metliki
v graščini viteza dr. J. Sawinschegga.
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
v 3L.j-u.Toljani
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednlk slovensko-nemski. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjsk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnili pjesmah. 90 kr.
Janežič A,, Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., n. Zvazek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič -Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Tlieil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatisclier Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšii Ivan, Dragoljubci, 30 kr. n. »	»	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči. 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr.
Kosec, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag: J- R-i dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Slomšek A. M., Zbrani spisi. 3 knjige. 3 gld. 40 kr.
Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J,, Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo moro in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapiol in Obutem mačku (8° velike) po 26 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Prltlikovcu (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata, in zalagata Itr. v. Kleinmayr &. ^od. Hamborg v Ljubljani.