Siovenci ne pobegnejo. Domobranec Franc Grabner, doma iz Maribora, piše svojemu prijatelju Francu Krajnc na Meljskem vrhu: Zivo se spominjam 28. junija lanskega leta, 6ogar obletnico obhajamo v tako žalostnem položahi. Res je, da smo vsi slutili, da bo sledilo vlsled hudega zločina, ki je zahteval kot žrtev našega prestolonaslednika, Se mnogo, a da se bo toliko krvi prelilo, ni nihče sanjal. Danea, diie 28. junija, se je služila sv. maša za v^se padle vojake, ki so se borili in žrtvovali syoje mlado življenje za <ioniovino in cesarja. Bili smo vsi do srca ginjeni, ko nam je gospod vojni kurat Jožel Pintlaf o sedanjem žalostnom stajiju go- voril. Nato pravi: Naj se vsak pri sv. maši spominja svojih padlih tovarišev in naj moli zanje, katere sedaj krije črna gališka zemlja! Da reCem: Spomiujal sem se jih, kajti skoraj sem edini jm našem polku, ki sem še pri polnem zdravju, Skoraj bo minulo leto, kar sem tukaj na bojišču. Oh, kjajko srfino si želim še enkrat /videti milo slovensko domovino. 0, kako srečen, da, presrečen bo tisti dan. ico bodo stopile moiiie noge na slovensko zemljo. Naznanim Ti tudi, da smo Rusom zadnjič dali ,,feist" po piskrih. Hoteli so nas dne 20. junijat ujeti, n, naše strojne pnške so .jim prepevale našo eesarsko himno, ki jih je ta*ko iznenadila, da so nam kiar pete pokazali. Ceravno so žalostni časi, pa vendiar mi slovenski fantje ne izgubirao korajže in si vefikrat zapojemo Kakjšno slovensko pesem, naj<\re6krat pa to: «Le naj ropoče in bobni, iz tisoč topov naj gromi, naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegnemo!" — Te pozdravlja Tvoj prijatelj Franc Grabner.