VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec = Ver!ag^po:tamt 9020 Klagenturl = tihaja v Celovcu Erschelnung$ort Klagentuft Po$amezni Izvod 3 šilinge E me$ečno naročnina 12 šilingov = ceioietna naročnina 120 šilingov = P. b. b. rimmmtumtnnmmtumuummmtmntnttnmtummHttnmrr LETNIK XXXIV. CELOVEC, PETEK, 1. JUNIJ 1979 ŠTEV. 22 (1919) V teku so priprave za šesti vrh neuvrščenih pri Aicvcncih Prejžnji reden je biia na obisku pri koroških Slovencih delegacija iz Makedonije, ki sta jo vodita republiški sekretar SR Makedonije za mednarodno sodelovanje Tomislav Simonovski in sekretar za ekonomske odnose s tujino Tahir Kadriu. V petek zvečer so se gostje iz Makedonije ustavili v go:tiSču Janeza Wutteja-Luca v Veselah pri Sentprimožu, kjer so se srečali z občinskimi odborniki iz Podjune ter prosvetaši SPD .Danica". V so-boto dopoidne so zi ogledali nekaj zanimivozti južne KoroSke in Ce-iovta, popoidne pa zo ze v gostišču Gabriel v Lešah pri Šentjakobu zeztaii z predztavniki ozrednjih organizacij koroSkih Siovencev in ob-činzkimi odborniki iz Roža, navzoč pa je bii tudi predzednik Zveze koroSkih partizanov Karei PruSnik-GaSper. Znano je, da zo v Makedoniji že vza teta z posebnim zanimanjem zpremijaii boj koroSkih Siovencev in gradiSčanzkih Hrvatov za uresni-čenje pravic, zagotovijenih v čienu 7 avztrijzke državne pogodbe. Tudi tokrat zo ze predztavniki SR Makedonije živo zanimati za naS položaj, z katerim zo jih podrobno zeznaniii predztavniki ozrednjih organizacij ter občinzki mandatarji. ZSO pa je goztom ob tej priiožnozti izročita tudi zpominzko dariio. Predztavniki SR Makedonije zo pred zvojim obizkom na KoroSkem v Ljubijani z predztavniki SR Slovenije obravnavati vpraSanja odnozov obeh repubiik z zozednjimi državami z pozebnim ozirom na vlogo, ki jo v teh odnozih igrajo manjšine. Spričo dejztva — zo poudariti na zkupn) žeji — da Jugoziavija nima nikakršnih ozemeijzkih pretenzij do katerekoii zvoje zozede, je tako za tederacijo kot za jugoziovanzke repubiike in pokrajine, naj gre za Makedonijo, Siovenijo ati katero drugo, težko zprejeti dejztvo, da nekatere zozede pojmujejo obztoj manjšin kot breme, ki moti odnoze med zozednjimi državami. Kot pomembno pa zo v tej zvezi nagiaziii, da zo na kongrezih ZK in tudi predzednik Tito ozebno zeio odtočno razbiiniii Spekuiacije o raziičnih pogiedih na odnoze z zozedi in z tem tudi na manjSinzko probiema-tiko med tederacijo in repubiikami, z katerimi operirajo včazih v zo-zednjih državah. Občani za svoje pravice Več kot sto držav zajema danes gibanje neuvrščenih in tai blokov-sko nevezana večina sveta se trenutno pripravlja za svoj šesti vrh, ki bo letos jeseni v Havani na Kubi. V teku je živahna mednarodna dejavnost mnogih neuvrščenih držav: vrstijo se medsebojna posvetovat nja vodilnih predstavnikov neuvrščenih držav, kjer skušajo! zgladiti še zadnja nesoglasja ter zbližati različne poglede na posamezna vprašanja, ki zadevajo današnji svet in bodo zato na dnevnem redu havanskega vrha. Posebno aktivnost razvija) v tem okviru zlasti Jugoslavija! in še posebej njen predsednik Tito, saj je znano, da' se je gibanje neuvrščenih .rodilo" prav v Beogradu — predsednik Tito velja za enega njegovih tvorcev, Jugoslavija pa za enega najbolj prizadevnih in doslednih zastopnikov politike neuvrščenosti. Prihodnji teden bodo priprave za vrh neuvrščenih dosegle nekak višek s srečanjem koordinacijskega biroja, ki se bo sestal v Colcmbu. V glavnem metu Sri Lanke (bivšega Cejlona) se bodo! na ministrski ravni zbrali predstavniki 25 držav članic koordinacijskega biroja, pridružili pa se jim bodo tudi šeti diplomacij mnogih drugih držav članic gibanja! ter seveda opazovalci in gostje. Osnovna naloga srečanja v Colombu je krepiti enotnost neuvrščenih in v uradnih krogih sri-lanške prestolnice poudarjajo, da dnevni red zasedanja temelji na odločitvah, sprejetih na ministrski konferenci neuvrščenih, ki je lani potekala v Beogradu, ter da na splošno! izraža prizadevanja) za čimbolj uspešne priprave na' šesti vrh. Prizadevanja, da bi ohranili enotnost znotraj gibanja; neuvrščenih, so povsem razumljiva, kajti osnovni procesi, ki so danes značilni za mednarodne odnose oziroma! ki opredeljujejo svetovni politični položaj, niso naklonjeni neuvrščenosti. Še več, lahko bi zapisali, da Nov predsednik predsedstva SRS Ker je bi) dosedanji predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher izvotjen za čla-na predsedstva SFRJ, so bite potrebne nadomestne votitve za predsedstvo SRS. Delegati občinskih skupščin so g)asova)i za prediagana kandidata ter izvoiiti Viktorja Avbtja za predsednika predsedstva SRS in Staneta Markiča za člana predsedstva SRS. Izvolitev je bila razglašena prejšnji teden na skupni seji vseh treh zborov republiške skupščine, kjer sta novi predsednik Avbelj in novi član Markič tudi podpisala slovesni izjavi. Predsedstvo SR Slovenije sestavljajo zdaj predsednik Viktor Avbelj ter člani Tone Bole, Marijan Brecelj, Anica Kuhar, Stane Markič, Vida Tomšič in Josip Vidmar, po svojem položaju pa sto člana predsedstva tudi predsednik CK ZKS France Popit in predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič. pofekcjo prev v nasprotju s temeljnimi težnjami neuvrščenih dežel. Kljub bližnjemu podpisu sporazuma o omejitvi strateške oborožitve — SALT 2 — med obema velesilama Ameriko in Sovjetsko zvezo namreč v ničemer ni popustil njun boj za tiste ključne točke, ki imajo globalen pomen v svetu, kot si ga zamišljata, to je v svetu interesnih ster. Boj za prevlado pa ne poteka samo med njima, saj je v svetovni politični areni vse bolj čutiti tudi Kitajsko!, ki s svojo< zunanjo politiko marsikje ruši .dogovorjeno stabilnost" obeh sil, ki sta doslej imeli — ali si jemali — primat na širjenje svojih interesov. Tej blokovski miselnosti pa je tuja in nevarna prav neuvrščenost, ki si vse bolj utira pot dejavnika miru, enakopravnosti in demokratičnega reševanja mednarodnih zapletov in sporov. Zato je to gibanje blokovskim silam .trn v peti" in torej niti ne presenečajo! nevarni poizkusi, dat se enotnost neuvrščenih omaja ali celo podredi blokovskim interesom, kar bi nujno privedlo do oslabitve in zmanjšanja njihove mednarodne vloge in njihovega pomena kot samostojnega dejavnika v mednarodnih odnosih. Vendar pa so dosedanje pripra^ ve za šesti vrh neuvrščenih ponovno pokazale, da se je gibanje potrdilo kot neodvisen, enoten in samostojen dejavnik v svetovni politiki in da namerava tako tudi ostati. Torej je pričakovati, da! bodo prihodnji teden v Colombu in zlasti jeseni v Havani znova manifestirali enotnost in moč gibanja neuvrščenosti, ki je in hoče ostati merodajen dejavnik v krepitvi vseh tistih elementov v mednarodnih odnosih, ki vodijo k miru, varnosti in splošnemu človeškemu napredku. V torek 29. 5. popoldne se je zbralo v Rožu med Svetno vasjo in Šentjanžem več kmetov in njihovih svojcev, ki so protestirali proti novi 16 ha veliki gramozni jami, ki jo hoče napraviti na najširšem delu Roža Helmut Ratz iz Kožentavre. Kmetje so se zbrali ob drugi uri, saj je bil napovedan ogled zemljišča tam kjer naj bi nastala nova jama. Ogled je zahteval župan Baurecht, ko je po volitvah podjetnik Ratz pri občini ponovno zaprosil prenamembo zemljišča iz obdelovalne zemlje v gramozno jamo. Zemljišče sta si ogledala dipl. inž. Turek in dipl. inž. Steiger od deželnih oblasti, ki bosta približno v 14 dneh oddala pismeno svoje strokovno mnenje. Nato pa naj bi v tej zadevi odločal občinski svet občine Bistrica v Rožu. Pri ogledu je bil navzoč tudi župan Othmar Baurecht, ki je izjavil, da bodo vprašali za mnenje prebivalstvo, če se v občinskem svetu ne bodo zedinili. Zaradi te izjave so ga navzoči kmetje trdo prijeli in mu očitali, da je pred volitvami obljubil, da je on sam proti gramozni jami in da bodo na vsak način najprej vprašali prebivalstvo za njegovo mnenje. Na obeh straneh poti so postavili kmetje iz Šentjanža in Svetne vasi protestne table. Na levi strani M protestirali v slovenščini proti onesnaževanju najlepšega dela Roža, ki naj bi ga naprej uporabljali za kmetijske namene. Drugi so opozarjali na to, da je Ratz že v Goričah brez uradnega dovoljenja odprl gramozno jamo. Na desni strani pa so v nemščini opozarjali, da je treba zaščititi lepo okolje in da deželne oblasti ne smejo podpirati špekulacije z zemljišči. Kmetje namreč obtožujejo odgovorne uradnike, da so pri zložitvah zemljišč pred nekaj leti dajali prednost gospodu Ratzu. Zelo pa Ratzu zamerijo tudi, da je najprej zatrjeval, da bo zemljišče uporabljal za kmetijske namene. ""ttmtmttttummimnmmtmummtmttnmnHttttm...mttumtmttnmmnmHtuoumnmnmn...........tttt VABILO HA otvoritev naše nove poslovne hiše v Pliberku V ČETRTEK, DNE 14. JUNIJA 1979 S PRIČETKOM OB 14.00 URI POPOLDNE SPORED: Pozdravi Nastop zbora SPD .Edinost", Pliberk Deklamacija Govor Igrajo „Fontje iz Podjune" Nastop mešanega zbora ..Podjuna" Deklamacije Blagoslovitev Posojilnica Pliberk tmmmum...mn....tunt..um...ututu.umnnumnunuutunuumumunu...ntuumtt.uutunm ..Simbol miru in prijateijstva" Z mogočno zaključno prireditvijo v Beogradu pod naslovom .Generacija samoupravljalcev" se je končalo v petek 25. maja proslavljanje letošnjega Dneva mladosti in hkrati 87. rojstnega dneva predsednika SFRJ maršala Tita. Izročili so mu štafetno palico, ki jo je prej nosilo na tisoče deklet in fantov od Triglava do Vardarja — s pozdravi in čestitkami milijonov občanov, pripadnikov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Zaključna prireditev na stadionu JLA je bila izraz mladosti, zanosa, veselja do življenja; bila pa je predvsem tudi izraz vsestranske privrženosti mladega rodu predsedniku Titu in samoupravni socialistični družbi, skupnosti, ki je mlademu rodu omogočila, da živi in ustvarja v miru. V pestrem sporedu, ki ga je spremljalo okoli 50.000 ljudi, je sodelovalo več kot 10.000 pionirjev, mladincev in pripadnikov vojske iz vseh delov Jugoslavije. Del sporeda je bil posvečen mednarodnemu letu otroka ter je potekal pod geslom ,Za vse otroke na svetu". Prireditev je bila zaključena z ognjemetom, ki je celotno prizorišče spremenil v velik šopek mladosti — darilo predsedniku Titu za 87. rojstni dan. Predsedniku Titu so čestitali tudi vodilni predstavniki zveznih in republiških forumov ter družbenopolitičnih organizacij. Pri tem so poudarili, da so pod Titovim vodstvom vodili boj za osvoboditev države izpod okupatorja. Po vojni pa so zgradili državo in družbo, katerih ugled in vloga v svetu daleč presega njuno geografsko velikost, število prebivalcev in materialno moč. Danes je sistem socialističnega samoupravljanja trdno jamstvo za srečen, neodvisen, samostojen in suveren razvoj vseh narodov in narodnosti samoupravne neuvrščene socialistične Jugoslavije, kajti zgradili so takšno družbeno skupnost, v kateri je večnacionalnost postala dejavnik moči, napredka, svobode in humanizma. Prav tako pa je bil predsednik Tito ob svojem rojstnem dnevu deležen številnih čestitk tudi s strani vodilnih državnikov iz vsega sveta. Kajti Titovo ime je postalo simbol miru in prijateljstva med narodi; poznajo in spoštujejo ga na vseh kontinentih kot sinonim dostojanstva svobodoljubnih narodov in sinonim miroljubne politike. Svet ga skupno z Nehrujem in Naserjem priznava za tvorca neuvrščenosti. Pozna ga kot velikega in zavzetega borca za mir, za bratstvo med narodi, za enakopravno sodelovanje, za bolj human jutrišnji svet. Zato so čestitke, ki so mu jih ob rojstnem dnevu poslali tuji državniki, izražale spoštovanje in priznanje; bile pa so tudi izraz zahvale za ogromni doprinos, ki ga je kot revolucionar, politik in državnik dal in ga še daje v boju za pravičnejši svet. Tako je Titovo delo že vtkano v zgodovino; hkrati pa je stalen vir in napotek delu mladi generaciji. Zato ni naključje, marveč je povsem logično, da je Titov praznik kot praznik revolucionarnih idej, razmišljanj in dejanj hkrati tudi praznik mladine — Dan mladosti. Že 30 tet radio Koper oddaja v stovenščini in itaiijanščini S stavnostno sejo pripravljalnega odbora pod pokroviteljstvom predsednika repubiiške konference SZDL Milje Ribičiča in siovesno akademijo so minuti teden prosiavijali 30-letntco obstoja radia Koper — Capcdistria, ki je začet detovati 25. maja 1949. Koprski radio, ki se je iz majhne postaje s 700-vatnim oddajnikom razvit v sodobno urejeno postajo s 180 rednimi sodetavci, skrbi v slovenščini in italijanščini za vsestransko obveščanje primorskega prebivatstva, posebno še itatijan-ske manjšine v Jugoslaviji, pa tudi stovenske manjšine v ttatiji. Z ome-njenimi prireditvami so prostaviti uspešno 30-tetno detovanje radijske postaje, ki je bita od začetka svojega detovanja gtasnik miru in miro-tjubnega sodetovanja ob meji. __________________________________________ Na slavnostni seji pripravljalnega odbora, ki jo je vodila predsednica zbora občin republiške konference Silva Jereb, je o 30-letnem delovanju radia Koper govoril direktor Miro Kocjan, ki je poudaril, da radio Koper množično poslušajo v slovenskem Primorju, nadalje pripadniki obeh narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji in Italiji, pa tudi precej poslušalcev v notranjosti sosednje republike Hrvaške. To sredstvo javnega obveščanja! — ki od konca 60-tih let naprej uresničuje tudi svoj lastni televizijski program — oddaja vsak dan okrog 17 ur tastnega programa v obeh jezikih, poleg tega pa prenaša še oddaje prvega programa radia Ljubljana. Radio Koper se je v vseh letih kakovostno izpopolnjeval, tako da danes lahko govorimo o modernem radiu, ki dnevno informira o vseh področjih od zunanje in notranje politike vse do kulture in športa. Kakor zvemo iz dvojezične brošure, ki je izšla ob priliki tega jubileja, znaša program radia Koper v slovenščini dnevno 3 ure in 15 minut, v italijanščini pa 13 ur, kar je več kot je v štirinajstih dneh slovenskih oddaj v avstrijskem radiu. Poleg poročil in dnevnika gre v eter v slovenščini tedensko še 10 oddaj; šport, šolsko in izvenšolsko življenje, mladinsko in kulturna problematika, samoupravljanje, gospodarstvo, pomorstvo in turizem in dve specializirani oddaji za zamejske Slovence. V italijanskem programu gre v eter tedensko poleg poročil in dnevnika še 25 oddaj — od tega dve o zunanji politiki, tri o notranji politiki in samoupravljanju, dve turistični oddaji, sedem kulturnih oddaj in rubrik, tri šolske oddaje, tri o področju izobraževanja, poleg tega pa so na sporedu še dve športni oddaji, radijska igra, kontaktna! oddaja „ Pogovor s poslušalci" in narečna oddaja o folklornih in drugih posebnostih italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Na slavnostni seji so se zastopniki radia Koper in zastopniki radia Jugoslavija dogovoriti o nadaljnjem sodelovanju, med drugim tudi, da bo radio Koper v prihodnje v celoti pripravljal program radia Jugoslavije v italijanščini. V zadnji točki seje pa so razdelili 40 posebnih priznanj radia Koper uglednim družbenopolitičnim delavcem Slovenije in drugih republik ter iz zamejstva. Med drugim je dobil priznanje tudi priznani politični delavec iz Tržaškega Boris Race. Kot zastopnik zamejske delegacije pa je dr. Karel Šiškovič izročil radiu Koper priznanje Slovenske kulturnc-gospodarske zveze za 30-letno delo v korist slovenske zamejske skupnosti. Gostje so ti ogledali novi 300-ki-lovatni oddajnik na! Belem Križu, ki je nov korak v modernizaciji radia Koper, ki je začet s 700-vat-nim oddajni kom. Zvečer je sledila v portoroškem avditoriju slavnostna akademija, katere sc se udeležili številni zastopniki republiških in občinskih fo- rumov ter predstavniki slovenskih zamejskih organizacij iz Italije. Celotno akademijo pa je prenašala Radijske oddaje za porabske Stovence V boju za enakopravno:! na vseh področjih so tudi Sioventi na Madžarskem zabeieiiii nov uspeh. Zadnjo nedeijo je namreč studio Gyor radia Budimpešta pripravi! prvo oddajo v sio-venščini, ki pomeni začetek enakopravnega uveijavijanja Sio-vencev tudi na tem področju. S slovenskimi oddajami se bo gyorski radio v začetku ogtašai sicer samo vsaka dva tedna po četrt ure, toda pozneje bodo te oddaje postaie pogostejše in tudi daijše. Radijske oddaje za siovensko narodnostno skupnost so namreč rezultat razvoja narodnostne poiitike na Madžarskem v zadnjih ietih in je ob nadaijnjem takšnem razvoju pričakovati še nadaijnje uspehe. Po besedah predstavnice po-rabskih Slovencev bodo radijske oddaje v materinščini pomembne tako za boijše informiranje, kakor tudi za kuiturno prosvetni in spiošni razvoj v Porabju. Poteg tega pa se bodo po tej poti še boij krepite tudi vezi med Zeiezno županijo, v kateri živijo Siovenci, ter Pomurjem oz. Stovenijo, saj bodo Siovenci v Porabju pri razvijanju svojih iastnih radijskih oddaj nujno navezani na pomoč matične domovine. direktno radijska in televizijska postaja Koper. Bogat kulturni pro-grom, ki sa ga napovedovali dosledno dvojezično, je zaokrožil politične pogovore, ki so jih pravtako v celoti prevedli v drug jezik. Osrednja točka akademije je bil govor novoizvoljenega predsednika skupščine delovne organizacije RTV Ljubtjaina Jožeta Smoleta. Najprej je čestital kolektivu k jubileju, nato pa! je očrtal težke razmere, pod katerimi je začelo delovati radijska postaja, ki je po svoji programski zasnovi utrjevalo bratstvo in enotnost med Slovenci, Hrvati in Italijani, zagotavljala pravice in svobodni razvoj italijanske narodnosti v Jugoslaviji in podpirala slovensko manjšino onstran meje. Radio Koper — Capodistria) je imel v boju za! formalno pravno združitev slovenske in hrvatske Istre z novo Jugoslavijo pomembno vlogo. Glede vloge radijske postaje v razvoju odnosov med državama pa je Jože Smole dejal, da je v vseh tridesetih letih svojega delovanja pomembno prispevala k premagovanju težav v odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Nadalje je povedat, da je koprska! radijska postaja! dosledno in uspešno tolmačila ustvarjanje vzdušja dobrega sosedstva in groditve mostu med obema držai-vamai. V italijanskem jeziku pa je nato spregovoril predsednik italijanske unije za Istro in Reko Mario Bonito. V svojem govoru je poudaril izredno vlogo televizije in radia za zaščito nacionalne istovetnosti, ki jo izvršuje poleg drugih institucij, kot je to npr. šola. Noto pa se je dotaknil utrjevanja prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Italijo in dejal: „To poslanstvo opravlja kolektiv radia Koper v dvojnem pomenu: s tem, da ohranja žive vezi med etnične skupino in matično deželo, njeno kulturo in jezikom po eni ter s tem, da seznanja v svojih oddajah veliko množico poslušalcev v sosednji deželi z jugoslovansko stvarnostjo na drugi strani." Pozdrav rojakov nz da! j ne Anternke ngroJfM poJ/JorrM jfdr?ofd, ?Mjt?fčja orga??iz%ci)% 5/o-vcncev z ZJrMŽe??//? JrŽ4v<:Z? dwer;^c, je prej Z:t*<2f^/?M o/?/?%;;:/<2 73-/ftwco svojega obstoje. O jtrMcjn srno poroč^/Z ir