?"1 -M T l a i i ; J ■ i - j i J M PoStnina plačana ▼ golovluL Leto XIIM štev. 67 a Upravo lštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teleton st 3122. 3123, 3124 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Račum pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 Došio V4-1931 .i. ki —-..... — <• —" »iOp LJubljana, sobota tL marca 1931 Cena 1 Din Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 312&. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova al 8 Telet St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu smodnišnica' Francoski listi o zatiranj« fngoslovenske narodne manjšine v Italiji — Opomin švicarskega lista Evropi Pariz, 20. marca M. Ob priliki včerajšnje katoliško-verske akcije v Jugoslaviji za versko svobodo Jugoslovenov v ItaKji objavljajo francoski hsta obširne članke, v katerih se bavijo s položajem jugoslovanske narodne manjšine pod Italijo. . .... .. »0 u o t i d i e n« objavlja daljši članek pod naslovom »Fašizem proti verski svobodi« in zaključuje: Sporazum med Mussolinijem in Vatikanom m zgrajen na solidnih temeljih, lateranska pogodba pa je bila sklenjena z različnimi nameni in cilji. Vedno bolj se kopičijo vzroki za »ločitev zakona« med Mussolinijem in Vatikanom, ki hočeta drug drugega nadkriHti v tolmačenju sklenjenih dogovorov. Pri vsem tem trpi največ jugoslovenska narodna manjšina, ki je izpostavljena najhujšemu preganjanju. Oropana je vseh pravic in fašizem vrši nasilje celo v cerkvi ter brani molitve v materinem jeziku. »L' E r e Nouvelie« se vprašuje, aia bo nova atmosfera, ki je zavladala po sklenitvi pomorskega sporazuma med Francijo in Italijo, vplivala na notranji položaj v Italiji. List meni. da bi bil že skrajni čas. da bi Italija prenehala preganjati jugoslc vensko narodno manjšino v Julijski Krajini. Fašizem se mora zavedati posledic, ki lahko nastanejo ne samo za Italijo, marveč za vso Evropo, če ne bo prenehal s krutim zatiranjem narodnih manjšin. Curih, 20. marca. M. Pod naslovom »Nevarnost v Julijski Krajini« objavlja »Neue Ziiricher Zeitung« dolg članek, v katerem se bavi z razmerami, v katerih živi jugoslovenska narodna manjšina v Italiji. List naglaša, da se je izkazalo. da smatra fašizem lateranski sporazum za pripomoček, ki naj sluzi popolnemu iztrebljenju slovenskega jezika in pripomore do odstranitve slovenske duhovščine, ki je zadnja opora zatirane manjšine Učiteljevo je fašizem že davno pregnal. Fašizem se ni ustavil niti pred cerkvenimi vrati, in fašistični agenti neovirano motijo slovensko bogoslužje. List citira nato celo vrsto znanih psovk, ki se jih poslužuje fašistični tisk kadar piše o Jugoslove-nih in opozarja na tc. da predstavlja Julijska Krajina najnevarnejšo smod-nišnico. kjer lahko vsak hip pride do eksploziie. ki je ne bo mogla preprečiti ne vlada tostran. ne vlada onstran meje. Fašizem se igra z ognjem. Evropa se mora zdramiti in preprečiti katastrofalen požar, ki lahko nastane iz tega. Nemški vojni proračun sprejet Socialni demokrati so se vzdržali glasovanja — Tudi krediti za vojne ladje odobreni — Minister Groner o razorožitvi sovalo proti dovolitvi. Državni zbor je nato odobril prej odložena poglavja v proračunu državnega prehranjevalnega ministra ter Berlin, 20. marca. s. V državnem zboru se je vršilo danes glasovanje o proračunu ministrstva državne brambe in o obroku za drugo nadomestno križarko Socijalno - demokratski govorniki so med drugim izvajali, da bi značila odklonitev socijalnib demokratov pri tem glasovanju samo zmagoslaven povratek fašistov v državni zbor. To iiado bo socijalno - demokratska frakcija prekrižala s tem, da se bo glasovanja vzdržala. Nato je bil komunistični predlog, naj se črta nadomestni gradbeni načrt, z 290 proti 62 komunističnim glasovom odklonjen. Četrti obrok za gradnjo križarke >At je bil dovoljen s 181 proti 71 glasovom, pri remer se je 108 poslancev glasovanja vzdržalo. Prvi gradbeni obrok za novo oklopno križarko vEk je bil dovoljen s 183 proti 72 glasovom, pri čemer se je 107 poslancev vzdržalo glasovanja. V obeh primerih je nekaj socijalnib demokratov s komunisti gla- pričel nato debato o proračunu finančnega ministrstva. Berlin. 20. marca AA. Državni obrambna minister dr. Groner je v razpravi o proračunu svojega resora povzel besedo o vprašanju razorožitve. Govornik je dejal, da hoče načrt razorožitve, kakor je bi3 predložen na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi, zaslepiti javnost o oboroževanju in nesorazmerju vojaških sil med evropskimi državami Inozemstvo si ne bi smelo delati iluzije o tem. kakšne so posle, dice takega reševanja razorožiivenesra vprašanja. O vesteh, ki krožijo v inozemstvu o tajnem oboroževanju Nemčije, je govornik dejal, da jim ne verjamejo niti oni, ki jih razširjajo. Vzrok italijanske letalske katastrofe nepojasnjen Trupel ponesrečenih letalcev, ki so padli v močvirje in se najbrž zadušili, še niso našli Rim. 20. marca. AA. Tragična smrt italijanskih letalcev Maddalene. Cecconija in I>a Monta, ki so z letalom padli v morje in vtonili, je napravila na italijansko javnost silen utis. Listi so izšli s črnim robom. Letalo je eksplodiralo v zraku v bližini Marina de Pisa. Trupel ponesrečencev še niso našli. Rešilno akcijo vodi letalski minister Balbo. Vzrok katastrofe še ni dognan. Listi poudarjajo v svojih poročilih velike zasluge letalca Maddalena, ki je pred tremi leti odkril rdeči šator, kjer so živeli Nobile in tovariši po katastrofi zrakoplova >Italiac. Tedaj si je Maddalena priboril svetovno slavo. Mussolini poudarja v brzojavki Balbu velike zasluge pokojnika za letalstvo ter omenja, da je bil eden najboljših italijanskih letalskih častnikov. Kim, 20. marca g. Vzroki letalske trage- dije pri Marini di Piza, katere žrtve so postali trije najboljši italijanski letalci Maddalena. Cecconi in Dalmonte, bodo ostali najbrž za vedno tajni. Maloštevilni očividci, nekateri ribiči vedo povedati le toliko, da so nenadoma slišali v zraku strašen pok, nekaj sekund pozneje ia so videli padati iz višine posamezne dele letala. Razen tega so videli padati neko telo s padalom. To je bil najbrž podpolkovnik Maddalena, ki je padel na močvirnata tla in se zadušil. Slišati je bilo nekaj smrtnih vzdihov, vendar ni bilo mogoče priskočiti na pomoč. Precej gotovo je tudi da sta se tudi oba ostala letalca, če nista bila mrtva že pri eksploziji, zadušila v močvirju, kjer so našli povsod razne dele razbitega letala. Oblastva so odredila vojaške oddelke, ki preiskujejo močvirje, da bodo našli trupla. Poplave pojenjavajo Nova Gradiška, 20. marca. č. Sava ne narašča več, pravtako ne Una, temveč sa« mo še reka Vrbas. Zelo nevaren je po« ložaij v Davoru. Od Jasenovca do Davo* ra je poplavljena zemlja v širina 8 — 10 km ter v daljavi 65 km. Tu je zalitih 10 vasi V novogradiškem srezu je poplavljen nih 25.000 juter zemlje, od katerih je po» sejanih s pšenico 700 juter. Brod na Savi. 20 marca. č. Višina Save je danes 802 cm nad normalo, t. j. 2 cm manj kakor včeraj. Sremska Mitrovica, 20. marca. č. Počas« ti o padanje Save in njenih pritokov daje težko prizadetemu prebivalstvu nado, da je glavna nevarnost poplave že minula. Vkljub temu pa je vse budno na straži za primer, da bi voda izpodjedla nasipe. Banska uprava v Sarajevu je poslala 10.000 Din. Rdeči križ pa 5000 Din za najnujnej* so pomoč prizadetemu prebivalstvu. Vče> raj je odnesla voda iz Mitrovice znatno količino lesa Okoli vasi Davor je ponla« vila voda 2500 juter zemlje, okoli vasri Pra« va pa 1800 juter, od teh 900 juter pose* janih s pšenico. Pilotska šola v Beogradu Beograd, 20. marca. č. Udruženje rezerv, nih a vi f» tikov je otvorilo pilotsko šolo ter objavilo pogoje poučevanja. Šolnina bo znašala za pouk pilotaže 12.000 Din ter se bo plačevala v obrokih po 3000 Din me« sečno Šola bo trajala normalno 4 mesece, po sposobnosti kandidatov pa eventuelno tudi manj. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let niti starejši od 35 let ter morajo biti popolnoma zdravi. Po dovršeni pilot« ski šobi bodo dobili diplome pilotov za turizem po zakonu o zrakoplovstvu. Kan« dadati morajo biti državljani Jugoslavije. Komunističen napad na nemško poslaništvo v Pragi Praga, 20. marca h. Sinoči so vrgli ne« znani storilci v poslopje nemškega posla« ništva v Pragi več kosov železa zavite v papir z napisi: »Doli z nemško fašistično vlado!« Atentatorji so razbili več šip na šestih oknih Nemškega poslanika ni bilo v poslopju, ker je trenutno v Berlinu. Nemška brezžična postaja je ta dogodek razširila po vsej Evropi, dasi je očividno da so ga zakrivili nemški komunisti Sli« čen atentat je bil izvršen skoraj istočasno tudi na poslopje konzulata v Libavi. kjer so napadalci tudi razbili nekaj šip Po stenah poslopja so zapustili razne komu« nistične napise. Praška policija je uvedla preiskavo, ki pa dosedaj še ni imela uspeha. Češkoslovaški zunanji minister Beneš se je pri nemškem poslaništvu ODravičil. Hud potres v Grčiji Atene. 20. marca. AA. V Severni Ma-cedonijf so zabeležili danes silen potres, ki je popolnoma porušil vasi Famu in Gumenica. Podrobnosti o katastrofi še nu Velik Dožar v Rimu GOSPODARSKA ZDRUŽITEV AVSTRIJE IN NEMČIJE Ob Curtiusovem obisku na Dunaju sklenjeni dogovor je zdaj izdelan v podrobnostih in bo prihodnje dni objavljen Berlin, 20. marca g Gospodarski dogovori med Berlinom in Danajem zaposlujejo od včeraj zelo živahno vse diplomatske in politične kroge. Že za jutri pričakujejo, da bo istočasno na Dunaju in v Berlinu objavljena pogodba, ki so jo dogovorili v načelu ob obisku zunanjega ministra dr. Curtiusa in nato v podrobnostih v obeh vladah. Po neuspelih carinskih razgovorih v Ženevi so se v Berlinu odločili, da bodo z dogovorom z Avstrijo prehiteli evropsko konferenco, ki se bo pričela dne 24. L m. v Parizu. Uradna mesta označujejo dunajski sporazum kot prvi korak za uresničenje Briandovega regionalnega evropskega sistema. Pri določitvi podrobnosti so v Berlinu in na Dunaju skrbno računali z določbami mirovnih pogodb, tako da v tem pogledu ne bo mogel nihče ugovarjati. V političnih krogih zatrjujejo, da bo- sta avstrijska in nemška vlada izdali v torek evropskim vladam poziv, naj se spričo gospodarskega položaja v Evropi pridružijo vseevropski carinski uniji. Poziv bo med drugim naglašal, da sta Nemčija in Avstrija pripravljeni ustvariti carinsko unijo, h kateri bi imele dostop vse evropske države. Dunaj, 20. marca 8. Podkancelar dr. Schober je danes poročal o svojih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom dr Curtiusom, o čemer pa je bil izdan le zelo skromen komunike. Berlinski >Vorwarts< izjavlja sedaj, da lahko potrdi vse vesti, po katerih so upravičene oade. da bo prišlo v skorajšnji bodočnosti do sjospodarske združitve med Avstrijo in Nemčijo. Pol do te združitve je sporazumno določena List pripominja. da je treba pri tem strogo ločiti vprašanje carinske unije in trgovsko-politični sistem pokrajinskih preferenč-nih pogodb Carinska unija bi ne pomenila za vladajoči sistem trgovskih pogodb nikakih nepremostljivih ovir. Zahteve naše lesne industrije Resolucija zastopnikov lesne industrije z ankete o lesni krizi Rim, 20. marca. g. V pretekli noči je pogorela velika stearinska tovarna De Bo« nia. Požar se je zaradi viharja zelo naglo širil in ie v kratkem zajel vsa tovarniška poslopja Stvarna škoda je zelo visoka Človeških žrtev ni bilo. Pri lokaliziranju nož ara ie bilo 8 gasilcev ranjenih Jutri v f,Jutru" nov roman! Beograd, 20. marca AA Predstavniki lesne Industrije, ki so prisostvovali anketo v ministrstvu za gozdove in rudnike 2 in 3 marca t L so danes izročili ministru za šume in rude resolucijo, v kateri so stavili svoje predloge za rešitev krize v gozdni in lesni industriji Resolucija navaja med drugimi : , . Anketa dne 2. in 3. marca t. 1. ie na osnovi referatov sprejela soglasno mnenje, da ie za izhod iz krize potrebno podvzeti med drugimi tele ukrepe: . . Z lesom naj se preskrbe one srednje žage, posebno one. ki predelujejo trdi les ker je baš ta del industride ostal najbolj zanemarjen. Vse licitacije hrasto vire. bukovme in druge trdega lesa se razpišejo v mesecih a\ gustu. septembru in oktobru. Pn hrastovih gozdovih fiaj se odredi izdelava tehničnih p.odtfktov, da se onemogoči izdelava gorivega lesa po kupcu gozda. Za časa trajanja krize naj se ustavi vsako delo državnih gozdnih uprav v lastni re-žiii da ne bi bilo konkurence državnth podjetij m podietH samoupravnih teles, ker to še boli zadene že itak težko stanje lesne industrije. . Naj se dovoli redukcija gozdnih taks na podlagi novoredigiranih pogodb, računajoč od dneva dospevanja in odplačevanje taxs za časa krize v 10 mesečnih obrokih. Vsote, plačane v fond za pogozdovanje, naj se uporabijo v prvi vrsti za ona zemljišča, za katera se plačajo, da ne bi padel (idij iz Kakršnihkoli vzrokov na industrijo Država naj naroča svoje potrebščine samo rednim potom, ki je predviden v zakonu, in sicer na lavnih ofertalmb licitacijah. Anketa je dognala, da danes veljavni visoki žeiezniški stransportni stroški, ki so neznatnejši del celokupnih stroškov lesne industrije, zaradi stalnega padanja izvoza in cen lesnih predmetov slabšaj0) položaj naše lesne industrije na tnozemsKih tržiščih. icer ne ustrezajo današnjim razmeram. Zato je nujno potrebno, da vlada izda tarifno-poHtične uspešne ukrepe, ki se lahko izvedbo samo v okviru naše avtonomne železniške tarife. Zato predlagamo, naj kraljevska vlada preštudira tele tarifne predloge: 1. Da se v izjemni tarifi št. 5. za dova-žanje hlodov na žage namesto tarife 22. vstavi št 23 lokalne tarife in ukinejo obstoječe omejitvene klavzule te tarife na daljavo 250 km. in da se ta tarifa razširi tudi na tovarne za predelovanje suhega lesa. Darketov. iermenic letev in sodov in impregmranega lesa. 2 Za izvoz jamskega lesa po T. 6 naj se namestu dosedanjih postavk 20 m 21 vzame postavka 24 lokalne tarife, v pristaniski tarifi pa nai se namestu postavk 28 in 29 odnosno 31 vzameta postavki 32 in 34. 3. Za izvoz železniških pragov (T. 6 in 7) naj' se uporabljata namesto postavk 21 m 23 postavki 24 in 25 lokalne tarife, v pristaniški tarifi pa namestu 29 in 30 postavka 32 odnosno 34 pristaniške tarife 4 a) Da se izvoz rezanega lesa po izjemni tarifi 8 vzame namesto postavke 29 voz-renska postavka 31, v pristaniškem prometu pa naj se uporablja postavka 40 pristaniške tarife Obenem naj se namesto izjemne tarife 2 vzame lokalna tarifa, namestu vozninske postavke 38 pa postavka lokalne tarife. „ . . . b) Da se omogoči plasman lesa za kurja-vo in domačega lesnega oglja, naj se povi-šaio tarife za koks ter ostale postavke ln odredbe za domača metalurgična podjetja. 5. Da se za izvoz lesnega oglja namesto vozarinske postavke 24 vzame postavka 25 in da se črta odredba, s katero se lesno oglije uvršča v spisek predmetov, ki jih železnica sme voziti v odprtih vagonih. Prav tako ttai se za jamski les (izvzemš' tarifo 7) uporabna namesto postavke 24 vozninska postavka 26 lokalne tarife, za izvoz na pristaniška tarifa z uporabo postavke 35. 7 a) Da se zniža zakonnina za železniška skladišča 'n v pristaniških postajah in da se obenem regulira vprašanje teh zakupnin na Sušaku. b) da se razširi luka na Sušaku z zgraditvijo iuke v Martinščici. c) Da se revidira višina lokalne tarife za skladišča v lukah in na rečnih postajah. Na prihodnja anketi naj se razpravlja m sklepa c teh prometnih potrebah: 1. Da se kaj ukrene proti pomanjkanju vagonov io za enakopravno -dostavo interesentom. 2 Da se uvede kreditiranje na tak način, da «e namesto deponiranja denarnih zneskov deponiTajo lahko tudi vrednostni pa-pirii ali garancijska pisma. 3. Da se oosveti pažnja tesni zvezi med paroplc »mirni družbami z Levanto s podelitvijo državne subvencije in da se uvedejo kombinirane železniško-pomorske tarife, ki bi veljale za naše izvozniške luke. Nadalje predlagajo, da se lesnim industrijam ori odmerjanju temeljnega ofcvka po čl. 86 in zakonu o neposrednem davku odmerja ta davek ne glede na to, na kak način te družbe prodajajo svoje proizvode. S pravilnikom naj se regulira vprašanje podružnic v smislu § 88 zakona o neposredni« davkih in da se ugotovi, da imajo samo protokolirane podružnice m tovarne pravico do tangentiranja. med tem ko gozdne naprave in skladišča ne pridejo v poštev kot podružnice ker jim manjka značaj samostojne gospodarske sposobnosti, sai so prehodnega značaja. . Banovinam naj se prepove odmerjanje taks na lesna industrijska podjetja kakor n pr. za sekanje gozdov, ker se tako obre-meniuieio druge gospodarske panoge. Komunalnim samoupravam m banovinam naj se priporoči, da pavSaKrajo samoupravne in banovinske doklade za vec .et naprej, da bi gozdne industrije mogle računati vnaprej s stalno doklado, do6im naj se ne dovoli draženje proizvodov samoupravnim oblastvom s kaldrmino ali mo-starino, ker gre za proizvode, ki posamič nimajo velike vrednosti. Davčni zaostanki do vštetega leta 1928 naj se odpišejo, ker so že všteti v zneskih, ki se dan«; ne morejo več prenesti m bi njih plačevanje privedlo do upropašcenja posameznih podjetij. Nadalje naj se revidirajo določbe o izrednem izkoriščanju cest in o višinah odškodnin v to svrho. Treba je Izdati navodila državnim organom o pravilnem tolmačenju zakonov, da ne pride do krivega tolmačenja glede višine in svrhe prispevkov in da se plačani prispevki pobirajo v resnica za popravila omenjenih cest Čimprej naj se uvede socialno zavarovanje v smeri znižanja previsokih tarif in razširi na ostale oblike zavarovanja, dokler traja kriza. Nova klasifikacija za nezgodno zavarovanje pomeni znatno zvišanje sedanjih bremen Zato se naj izvajanje odgodi, dokler traja kriza. Na podlagi vsega tega smatra anketa za važno, da se ti ukrepi izvedejo po kraljevski vladi po sistematičnem načrtu. V to svrho naj se 1) čimprej organizira v zmislu cl. 125 zakona o gozdni industriji gozdni svet, v katerem bi bilo treba zagotoviti zastopnikom industrije in lesnim trgovcem kot posestnikom gozdov primerno zastopstvo po važnosti te panoge gospodarstva; 2) da naša država z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, pobija ruski dumping in popolnoma prepove uvoz ruskih proi*-vodov; 3) da se v zakon e likvidaciji agrarne reforme v severnih krajih naie države ne vstavijo odredbe o gozdnih posestvih ln da se nujno revidira CL 186 zakona o gozdovih, ki bo jamčil nemoteno zasebno lastnino gozdov vseh lastnikov brez razlike, in da se črta prepoved odtnjdtve ln obremenitve; 4) da se doseže zgraditev lesenih hiš za koloniste in s tem povzdigne poraba lesa v državi; 5) da se revidira zakon o državnem računovodstvu v smeri uklnlenia tistih odredb, ki pTenrečnleJo notreboo elastičnost, slasti prt državnih nabavah. dočim bi lahko sistem preferenčnili ugodnosti izzval v Evropi trgovinsko-politično zmedo ter dosegel ravno nasprotno, kar naj bi bil namen srednjeevropske gospodarske združitve. »Neue Freie Presse« poroča baje iz avtentičnega vira, da bo že v prihodnjih dneh med Nemčijo in Avstrijo zaključena prva regionalna pogodba s pridržkom, da bodo nanjo pristale države, ki uživajo po sklenjenih pogodbah največje ugodnosti. Pristop bo prost vsem državam ter bo pogodba že v torek uradno objavljena. Berlin, 20 marca s. Po neuspehu ženevskih gospodarskih pogajanj, ki so obrezuspešila uveljavljenja carinske konvencije, prevladuje v tukajšnjih političnih krogih naziranje, da pred jesenjo ni misliti na obnovo pogajanj o carinski konvenciji Splošno se sklepa, da bo Anglija, ki je v glavnem zakrivila neuspeh konference, do tedaj iz-premenila svoje gospodarsko-politično stališče. Kancelar Miiller umrl Berlin, 20. marca. AA. Nocoj ob 22.50 je preminul bivši državni kancelar Hermanu Miiller-Franken. Pred dobrimi 10 dnevi je moral leči v boL niško postelj in 6e podvreči težki opera* cij:. Zdravniki so operacijo zaradi slabega zdravja bolnika nekaj časa odlagali, končno pa so se le odločili zanjo. Operacija je po« tekla ugpdno, ali bolnikovo stanje se je ta» ko poslabšalo, da so morali izvršiti trans* fuzijo krvi, ki pa bolniku n- mogla vrniti one telesne moči, da bi bil mogel prestati posledice operacije in bolezni. Bolnikov po= Ipžaj je postal davi brezupen in zdravnik: so že ves dan računali z bližnjo katastrofo. * Bivši kancelar Hermann Miiller je bil star 54 let. Rodil se je v Mannheimu. Tu je študiral gimnaizijo, kasneje pa v Dresdenu reai. gimnazijo. Po končanih srednješolskih študijah se je nameraval posvetiti trgov« skemu poklicu, a že s 17 leti je postal član socijalnodempkratske stranke in se nato popolnoma posvetil politiki in novinarstvu. L. 1906. je postal član načelstva stranke, po zlomu Nemčije pa L 1919. njen predsednik. V drugi nemški republikanski vladi leta 1919., ki jo je sestavil dr. Bauer, je bil Miiller zunanji minister. Kot tak je moral s pooblastilom velike weimar.ske skupščine ppdp sati versajsko mirovno pogodbo. L. 1920. je sestavil Miiller svoj prvi ka* binet. Podpirali so ga centrumaši, demo« krati in socijalni demokratu L. 1928. je bil drugič državni kancelar; zunanji min ster je bil pokojni Stresemann. Ker je ta obolel, ga je Miiller nadomestoval na velikem za« sedanju Društva narodov v Ženevi in zasto« pal nemšiko stališče v razorpžitvenem vpra« šanju. V marcu 1930. je Miiller podal ostavko zaradi nesoglasja, ki je nastalo v kabinetu o vprašanju brezposelnosti. Sledil mu je kabinet sedanjega državnega kance« larja dr. Briminga. Bolezen, ki je pokoj« nrku sedaj utrgala nit življenja, je že sta« rejšega izvora; že leta 1929. se je moral prvič podvreči težki operaciji, ki pa mu ni mpgla vrniti trajr.ega zdravja. Z Mullerjem je izgub-la nemška socijalna demokracija svojega najvplivnejšega vodi« telja, Nemčija enega svojih najtreznejših in najboljših politikov in državnikov, Evropa pa moža, ki je res iskreno in vneto deloval na prijateljstvu med narodi in na utrditvi trajnega miru. Diplomatska imenovanja Beograd, 20. marca AA Z ukazom Nj. Vel kralja je bij imenovan za stalnega delegata pri Društvu narodov v Ženevi dr. Fliia Šumenkovič, izredni poslanik in opol-nomočeni minister v Bernu. Za tajnika pri poslaništvu v Bukarešti je imenovan Nikola Nadič. tajnik zunanjega ministrstva. Nadalje sta imenovana dr. Milan Milojevic izredni poslanik v Bruslju za izrednega poslanika v Bernu in Petar Pešič. izredni poslanik na razpoloženju za izrednega poslanika v Bruslju. Volitve rudarskih zaupnikov Beograd, 20. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je na osnovi člena 3-, točke 12. zakona o vrhovni državni upravi sklenit da se vršijo volitve v vseh rudarskih in topilniških podjetjih, ki so pod nadzorstvom ministrstva za šume in rude. Volitve se vršijo med osebami, zaposlenimi v teh podjetjih oo navodilih za ^volitve za rudarske nameščence - zaupnike v toku marca in aprila t L V kolikor ne pride do sporazuma med rudarji in nameščenci na eni in delodajalci na drugi strani, se vršijo volitve po odd. 8 do 11 omenjenih navodiL Mandati poverjenikov in njihovih namestnikov, katerih rok poteče decembra 1930, prenehajo veljati. Od tega sklepa so izvzeta rudarska podjetja, ki delujejo na zadružni osnovi po zakonu iz leta 1896 i Jutri v »Jutru" nov roman Ženevski Siasko Ljubljana, 19. marca Po vesteh iz Ženeve se je ponovni poizkus uveljavljenja mednarodne trgovinske konvencije izjalovil. Niso še znane vse podrobuosti, ki so dovedle do neuspeha, vendar se je treba bati, da je s tem doživela tudi ideja gospodarske Panevrope težak udarec, saj so mednarodno trgovinsko konvencijo vedno označevali kot prvi praktični korak na poti k gospodarski združitvi evropskih držav. Akcija za evropsko carinsko premirje, ki je pred dobrim letom dobila s konferenco v Ženevi konkretne oblike, je po prvotnih velikih pričakovanjih, upih in nadah prinesla že precej razočaranja. Že z napovednjo akcije in sklicanjem prve konference v februarju lanskega leta so inicijatorji ideje dosegli baš nasprotno, kar so si želeli. Sklicanje te konference je namreč v številnih državah dalo pobudo za novo protekcionistično gibanje Zlasti nekatere srednjeevropske države so smatrale za potrebno v naglici povišati številne zaščitne carine, da se zavarujejo še preden pride do eventualnega carinskega premirja Po pettedenskih zamotanih in težavnih pogaianjih je ta konferenca lani baš ob teui času (24 marca) sklenila skromno trgovinske konvencijo za stabilizacijo trgovinskih pogodb Prvotni načrt konvencije, izdelek od ekonomskega komiteja Društva narodov, je določal, da se države obvežejo, da za dobo 2 do 3 let ne bodo zvišale carin Kakor ie bilo pričakovati, so se takoj pokazale nepremostljive težave. Pridržki, ki so jih stavile razne države glede posameznih carin, ki naj bi bile izvzete iz prepovedi povišanja, so povzročili, da je ta konvencija propadla že pred njenim rojstvom. V tej situaciji je bil pozdravljen odrešilni predlog, da se sklene konvencija za delno stabilizacijo evropskih, večinoma kratkoročnih trgovinskih pogodb Sklenjena je bila tako zvana »trgovinska konvencija«, ki določa, da so za dobo njene veljavnosti neodpovedliive obstoječe trgovinske pogodbe. Ta temeljna obveza, ki seveda ne izključuje povišanja carin, naj bi ustvarila podlago za nova meddržavna pogajanja v mirnejši atmosferi. Povišanja v pogodbah vezanih carin naj bi bila mogoča le s pristankom druge pogodbene države brez nevarnosti za nadaljnjo veljavnost pogodbe. Države, ki še vodijo politiko več ali manj svobodne trgovine, pa se v konvenciji obvežejo, da ne bodo uvajale nobenih novih zaščitnih carin. To konvencijo je lani podpisalo 26 držav. Navzlic temu, da je bil rok za ratifikacijo ponovno podaljšan in da se je z vprašanjem uveljavljenja bavila že druga carinska konferenci v lanskem novembru; je do pričetka sedanje tretje konference izvršila ratifikacijo od strani Francije, Nemčije in Češkoslovaške še vedno v parlamentarnem postopanju. Da se situacija razčisti in po možnosti pospeši ratifikacija in uveljavljenje trgovinske konvencije, se je pred tednom dni sestala v Ženevi že tretja farmska konferenca Že naprej je bilo jasno, da tudi ta konferenca ne bo rodila prida sadov, vendar pa so mnogi upali, da bo storila vsaj korak naprej. Zlasti konferenčni predsednik Colijn je storil vse, da doseže kompromis in pridobi one države ki so konvencijo že ratificirale, vsaj za kratko poskusno uveljavljenje konvencije. Kakor znano, so ostala ta prizadevanja brez uspeha. Kaj bo sledilo temu ženevskemu fia-sku, še ni prav ja^no Colijn je že v svojem otvoritvenem govoru slikal posledice neuspeha v sila temni luči. češ. da bo izbruhnil nov val protekcioni-stičnih carinskih povi«kov in da bo prišlo do novih odpovedi trgovinskih pogodb z vsemi usodnimi konsekven-cami za mednarodno trgovino. Taka nevarnost res obstoja, vendar ne toliko v okviru Srednje Evrope kakor na Zapadu Rastoče število angleških ekonomistov opušča pod vplivom obstoječih razme- tradicionalne ideje svobodne trgovine Temu se tudi ni čuditi Države, ki v svoji trgovinski politiki še vzdržujejo princip svobodne trgovine (Anglija. Nizozemska. Danska. Norveška) zastopajo stališče, da ne morejo dalje nuditi drugim državam ugodnosti svoje liberalne carinske politike, ko vidijo, da se i dneva v dan dvigajo carinske bariere. ki vedno bolj ovirajo njihov izvoz Ce ne bo prišlo do carinskega pomirjenja, je treba pričakovati, da bodo tudi te države pristopile k protekcionistični politiki. Neuspeh v Ženevi je vsekakor znamenje. da z dosedanjimi sredstvi ni mogoče priti do carinskega pomirjenja. Upajmo, da bo Evropa našla nova pota za gospodarsko zbližanje in za preprečenje še hujšega carinskega protek-cionizma, ki zelo kvarno vpliva tudi na mednarodno politično situacijo. proračun Skuoni izdatki občine in njenih podjetij znašajo 134 milijonov - Proračun je bil v osemurni razpravi sprejet z vsemi proti enemu glasu 96 stanovanjskih hiš Ljubljana, 20. marca. Ljubljanski občinski svet je na današnji redni uvni seji razpravljal o občinskem proračunu za leto 1931. Občnski svetniki so bili zbrani polnoštevilno. Pred prehodom na dnevni red je župan dr. Puc precital zahvalo polkovnika Švabiča za podelitev častnega meščmstva in izročitev častne di* p',ome. Včerajšnjih molitev, odrejenih po jurtoslovenskem ep skopatu, se je udeležilo tudi mestno načelstvo z velikim številom občinskih svetn-kov. Župan se je v imenu občinskega sveta zahvahi nadškofu Bauer* ju in jugoslovenskemu episkopatu za to ple* menito gestp, ki je tako globoko odjeknila v srcih vseh nas. Nadalje je župan omenjal potresno kata. strofo v Južn- Srbiji, ki je izzvala globoko sočutje tudi v naših krajih, m sporočil da je izrazil sožalje mestne občine bmu var* darske banovine Zupan je prejel nujni predlog obč. svet. Ivana Tavčarja, naj mestna občina ljubljanska dovoli za pp* tresne žrtve 25.000 Din. ki naj se izroče ba* nu vardarske banovine. Ker gre pr tem za manifestačni izraz sočutja z našimi ro* jaki ob Vardarju, je odredil župan proti običaju, da se ta predlog postavi takoj na dnevni red. Po kratki utemeljitvi predla* gatelja obč. svet. Tavčarja je bil predlog soglasno sprejet. Gospodarski položaj ljubljanske občine Župm je nato takoj prešel na dnevn' red: poročilo finančnega odseka o občin* skem proračunu za 1. 1931. Načelnik finanč* nega odseka je uvedel razpravo s skoro poldrugournim, temeljnim in p:eglednim ekspozeiem. v katerem je izvajal: Proračun redne občinske uprave izkazu* je potrebščin 50,590.868 Din, pokritja 49,494.199 Din in primanjkljaja 1,096.669 Din. Primanjkljaj bo pokrit z višjimi do« hodki iz občinskih davščin. Proračun izrednih gradbenih del izkazu* je potrebščin 46,445.702 Din, v kar je vštet tudi kalderminski fond v znesku 23,820.374 Din. Proračuni vseh mestnih podjetij (klavni« ce, vodovoda, elektrarne, plinarne pogreb* nega zavoda, zastavljalnice in priprege) izkazujejo potrebščin 31,050 294 Din. K te* mu prideta še proračuna obligacijskega in gradbenega posodila in meščanske imovine Celokupna potrebščina vseh občinskih proračunov za l. 1931 znaša 134,504.232 Din. Županstvo je z letošnjim letom izvedlo reforme magistratne uprave ki se je že v prvih mesecih dobro obnesla. Notranja administracija je poenostavljen na, reševanje aktov je ekspeditivnejše in odgovornost za uradovanie točnejša. Na preureditvi mestne uprave se dela še na* prej in bo ena prvih nalog, da se tudi sta* tuti mestnih podjetij urede tako. da bo gospodarsko vod3tvo prožneiše. Pripravljena je tudi nova službena prag* mattka za mestne uslužbence, ki bo že na eni orihodnjih sej uveljavljena. V povoji,; dobi je mestna občina zgra* dila iz svojih sredstev za 62 milijonov dinarjev. Vseh mestnih poslopij in objektov je 177 in stanuje v njih 1062 strank s 5216 družinskimi člani. Vsak enajsti prebivalec ljubljanskega me* sta stanuje v mestni hiši. Pomanjkanje stanovanj je v Ljubljani še vedno precej veliko in primanjkuje silno zlasti malih stanovanj za zmerno najemnino Mestna občina je podpirala tudi privatno inicija» tivo za zgradbo stanovanjskih hiš z garancijami za stavbne kredite in z odstopom mestnega sveta Skupno je doslej občina garantirala za stanovanjske najemnine 22,910.000 Din. Za ceste, mostove, kanale in javne nasade je za redno vzdrževanje določen v proračunu znesek 9,816.312 Din. Glavna dela pa bo izvršila občina iz in» vesticijskih posojil, ki so izkazana v iz red* nem proračunu V 1. 1931 se bosta zgra» dila zbiralna kanala za Šiško na Vilharje* vi cesti in Pokopališki ulici in za Rožno dolino po Glinški ulici. Tlakovanje cest se bo izvedlo predvsem v okviru kalder* minskega fonda ki ima v načrtu tlakova* nje Vilharjeve. Smartinske ^asarvkove. Resljeve, Celovške Gosnosvetske Blei* weisove in severnega dela Dunajske ceste Letos se bodo zgradili železobetonski most pred Trnovsko cerkvijo železobetonski propust čez Volarjev jarek, železobeton* ske brvi čez Ljubljanico v Ribji ulici, čez Ljubljanico na Poljanah in čez Grubarjev prekop v podaljšku Streliške ulice. Za regulacijska dela Liubljanice je določen v prvi etapi gradbenih del šest« milijonski program, h kateremu prispeva mestna občina 2 milijona, država 2 mili« jona. ostalo pa banovina in barjansk' in* reresenti Nadaljni prrgram za regulacijo Ljubljanice je že izdelan ter je tudi za prihodnji proračun zagotovljena državna subvencija v zneski 2 milijonov dinarjev. Če se upošteva io potrebščine občinskega proračuna iz poglavja socrlnega m zdr«v* stvenega skrbstva, dobimo vsoto 5.700.000 dinarjev, ki jih izda mestna občina za socialno skrbstvo na leto. Če se prišteje še 1.300.000 Din, k* jih odplačuje mestn-> občina za obrestova* nje mestnih hiš. kar te za onnljenje stano. vanjske bede gotove znatnega socia'nega pomena, izda občina na leto deiansfco 7 milijonov dinarjev za socialnosskrbstvene namene a'i 103 Din na vsakega ljubljanske* ga prebivalca. Izdatki za šolstvo znašajo v proračunu 4.115.049 Din. Občina vzdržuje 11 osnovnih šol, 4 meščanske šole. 2 otroška vrtca, 2 otrošk zavetišči, 5 obrt* nih nadaljevalnih šol in popolno žensko re* alno gimnazijo. Če se prištejejo zasebne šp* le, šteje osnovno šolstvo v Ljubljani 4070 otrok, ženska realna gimnazija pa ima 800 dijakinj. Za občino postija vedno hujše breme ženska realna gimnazija, katere pro* »■ačun znaša letos že 1.516 935 Din. Uvede« na je zato akc j i, da prevzame ta zavod država. — Znatno se je povečala potrebščina prenesenega delokroga, ki znaša 2,066.263 Din. Povišek je ni6tal predvsem zato. ker se je moral zvišati pri. spevek za državno poliejo, k' znaša 1 mi» lijon 479.658 Din. Občina mora tudi nositr. stroSke za vzdrževanje undne hiše sre* skega načelstva ljubljanske okolice z zne* skom 50.000 Din Donos vseh občinskih davščin, "taks in doklad na državne davke je pro« računan z vsoto 36,124.620 Din Nobena davščina ni na novo uvedena ali višje od* merjena kakor lani, trogarinska tarifa &e je celo znatno znižala. Znižanih je bilo 42 tro* šarinskih postavk za povprečno 60 odst. Znižane so zlesti postavke za poljedelske pridelke, kj so povprečno obdavčen komaj z 1.6 odst.", tako da trošarina ne more kvar* no vpliviti na cene življenskih potrebščin. Proračun v. izkazuje davščine e kuluku, ker je donos kuluka neznan in ker se noče vezati proračun z davščino, ki jo odklanja* mo in je ne potrebujemo. Mestna občina daje za ceste, kanale m mostove 11.646.712 dinarjev, razen tega pa bo Ljubljana pla* čala še najmanj 2,800.000 Din za okrajni cestni odbor, kar je dovoli d«marnih žrtev za ljubljanske ceste. Zato odklanja vs k nov davek v tem pogledu in posebno kuluk. k: je neenakomerno razdeljen na občane in ki najtežje zadene gospodarsko šibke sloje Vsa mestna podjetja so aktivna. Njihcve potrebšč ne znašlo za l. 1931. okroglo 31,tOO.WJO Din. Mestna občina ima od mestnih podjetij naslednje dohodke: priznavalnine plačajo elektrarna, vodovod in Kiavnica 4,760.385 Din. k amortizacijskemu fondu za zgradbo malih stanovanjska hiš prispeva vodovod 1,115.000 l>,n, od čistega dobička pa prispevajo elektrarna, klavn.ca, vodovod in pogrebni zavod 437.620 Din. torej skupno 6,313.005 Din. Med mestna podjetja spada dejansko tud. Ma-loželezniška družba; od nje ima obč.na dohodek od davščine na vozne listke v znesku 200.000 Dn poleg izkupička za električni tok Mestna elektrarna razpolaga sedaj s bOUU ks. Njeno omrežje znaša 194 km; lani je bilo priklopl(jenih 1821 ovrh i: nzumen tov. Električna javna razsvetljava šteje v mestu 117 velikih in 975 o bičaj n h -irnic. Nujno je postala potrebna zgradba nove plinarne, ki bi veljala okrog 10 miMjonov dinarjev. Občinski svet je že sklenil zanjo nakup sveta v Mostah in sedaj se že podrobno študirajo novi načrti. Plinarna oskrbuje velik del plinske cestne razsvetljave brezplačno ter izda v to svrho okroglo 20u tisoč d narjev na leto. Mestna vodarna razpolaga s štirimi črpalkami, ki lahko črpajo 27O.000 hI vode na dan. Največja poraba vode je znašala lan: 189.000 hI na dan. Skupno so porabili lani 516 milijonov hI vode. Vodovodno omrežje je merilo 114 km. letos pa bo treba položiti okroglo 8 km novih cevi. kar bo veljalo milijon Dm. Vodovodna naklada ostan« nespremenjena. Klavnica amortizira z lahkoto investiran« glavnico, poleg tega pa prispeva k spiošiii mestni upravi vsako leto še precejšen znesek Položaj pogrebnega zavoda se je znatno zboljšal, ker je dobil po odločitvi upravnih oblasti izključni monopo-l v mestu, in je pričakovati. da se bo čisti donos pogrebov zvišal na okroglo 130.000 Din. Mestna pristava razoobea z inventarjem, vrednim nad 3 milijone d narjev. Zastavljalnica, ki je samostojno podjetje, nai bi nudila kratkoročne m-'e kredite socialno š-"bkeiš;m občanom. Zaradi visokih upravnih stroškov žal ne more dajati cenenega krpata in znpšajo obre«t: nrib'!žno 20 odstotkov na leto. Občina bo znižala naiemnino za uradne prostore za r na leto in tako omogočila znižanje obrestne mere. v„ . ,. , Mo koncu svojega poročila je obe. svetnik Tavčar poudarjal, da pomeni doba sedanje obeske uprave me1n'k v razvolti I lubllane. ker se od potresne dobe še ni razv;jala v n?HpT" te*r,nit kakor zadnja tri leta. To je oredvcem t* sluga složne^ dela v "bonskem «vetu. To vr**Ptmn delo ie rodilo nanredfk v vsem nbčmskem sr^snodar. stvu ter ustvarita vrednote, ki bodo trajna nr'ča tega dela. Proračunska razprava Stvarni ekspoze g Tavčarja ie bil sprejet in nagrajen s splošnim odobravanjem, na* kar je župan otvoril debato o predloženem proračunu. Prvi govornik je bil obč svet. Frelih, ki je govoril o gospodarski krizi, zaradi ka. tere skrbe vse oblasti, da omeie kolikor moeoče svoje stroške. S tega stališča je predloženi proračun mnogo prevelik Obrt. nik, ki ima 10000 Din dohodkov na leto. bo plačal vseh davščin 2592 Din ali 26 od. stotkov. trgovec s 30.000 Din dohodkov pa 8750 Din ili 29 odst. Hišm posestnik bo plačal v naiugodneišem primeru 35 odst lahko pa tudi 40 odst. Proračun je bil tud' prekasno predložen Ako so Sa pravočasno rešili lahko v Zagrebu. Mariboru in Celju, bi ga tudi v Ljubljani lahko Govornik ie dalie predlagal, naj se črta postavka 500.000 Din za prevedbo uradni, kov po novi službeni pragmatiki in nai se z uvel j avl i en jem nove pragmatike počaka, dokler ne bo izdala dT?ava tudi pragmatike za svoje nameščence Občinski nameščenci nai se izenačijo z državnimi. Ako ho^el Tivoli ne donaš* dob.čka, naj 6e proda. Kopališča na Ljubljanici, v Mednem m na Taboru naj bi se oddala privatnikom in za* to črtali izdatki Upr:vljala naj bi st ta« ko, da bi d^ašala tudi dohodke. (Obč. svet. Bevc: Čudni nazori!) Ženska realna gimnazija naj se prepusti državi, k r se bo lahko doseglo morda že sredi leta in se naj za to črta polovko izdatkov zan'0 Črta naj 6e pri proračunski rezervi 200.000 dinarjev, pri izdatkih za tujski promet pa cela postavka. Na ta način bi se no mnenju govornika prihranili 4 milijoni din rjev. Ker se med dohodke »lahko vstavi še donos kuluka v višini 3 milijone dinarjev, bi se lahko do* ki da na direktne davke znižala za 20 do 25 odstotkov. Popolnoma odveč je, da se tramvaj gradi do St. Vida, ker bo 6 tem samo omogočeno, da bodo ljudje denar r.o sili ven iz Ljubi i me. Obč. svet inž. Zupančič je v svojem govoru poudarjal, da je treba motriti občinski proračun z upoštevanjem dejstva, da Ljubljana zelo hitro rase Na. stali so popolnoma novi mestn deli. Pri proračunu so se upoštevale razne želje, vse pa se niso mogle, ker je vedno težje najti nova sredstva za kritje. Razen tega je tre* ba upoštevati splošno gospodarsko krizo, ki tudi naši državi ni prizanesla. Gotovo pa so si vsi edini, da je v izredno težkih časih treba izredno dobro gospo. diriti in štediti. Upoštevati je tudi treba, da je b lo občini od države naloženo novo breme nad 1.200.000 Din izdatkov za držav, no policijo. Obč. svet. dr. Ravnibar je v uvodu grajal, da proračun ni bil pra« vilno na vpogled davkoplačevalcem V teh. ničnem oziru ima proračun mnogo predno. sti napr m prejšnjim. Hvalevredna so po* jasnils. k' so mu priložena Odobravati ie tudi, da so vse investicije izkazane v iz* rednem prometu, ker se na ta način ne obremenjuje samo sedanja, temveč tudi bo* doče generacije. Potreben pa bi bil v tem o/iru program za daljšo lobo. Kar se tiče enotne 60 odst. doklade na državne davke, bi se moralf> vsaj naglasiti, da je bilo stal šče občinskega sveta o po* trebi diferencir nja te doklade popolnoma pravilno in bi se ne smela vreči puška ta* koj v koruzo če je zavzelo finančno mini* strstvo drugo stališče. Mestni gospodarski urad oskrbuje 229 poslopij, med temi 177 stanovanjsk h hiš. To je velik kap,tal, či* gar rentabilnost pa je silno majhna Hotel Tivoli naj občina napravi rentabilen, ali pa na ga proda Lahko bi se prodale tudi razne st r^vanjske hiše, dobljeni izkupiček pa uporab.l za nadaljnjo stanovanjsko akcijo. Glede na 6 »»dst. oblgaciisko posojilo je poudarjal dr Ravniha- kot razveseljivo dejstvo, da se finančni program tega poso* jila izvršuje v redu m da se ie stanovanj* sk*> poslopje na Poljanski cesti zgradilo pod ceno preračunane vsote. Post vko za izvedbo nove službene pragmatike smatra za nujno potr?bno. ker bo nova službena pra gospodarstvo pod strogo kontro« lo ^anskt uprave in finančnega ministra: če hodo občinski svetniki glasovali za pro* r^čun, bodo glasovali le M resnične potre, be ljubi j nskega mesta Obč. svet. dr Fettich je poudarjal, da so sklepne besede g. prede govornika dokument, da se je začelo v ob* činskem svetu stvarno delati. V takem po* Ipžaju so potem vse stvarne kritike dobro« došle. Nato je govorn k zavračal izv iania obč. svet. Freliha. o katerih meni. da so bila premalo resna in bolj humoristične narave Govoriti se mora pač o precejšnji elastičnosti, ^ko je govornik predlagal, naj se občinski proračun, ki je plod mnogome* sečnega dela, sedaj kar s kratko potezo skrč za celih 7 milijonov. Tramvajska proga Vič—St Vid je že do. grajena od pošte do Zg. SišVc, proga pošta —Vič pride sedaj v delo. Če ne bo poseb. nih ovir, pride tudi proga do Št. Vida naj. kasneje meseca novembra v obrat. Ženska realna gimnazija znači za mestno občino breme 1.700 000 Din V prejšnjih nac onalno težavnih časih je gimnazija iz. vršila veliko nacionalno kulturno nalogo in vzgojila prvi nirodni žensKi rod. Ne mo. re se strinjati z željami, ki hočejo, da bi se mestna ženska realna gimnazija ukin la. Da je potrebna, dokazuje, da^se je letos na tej gimnaziji in na Poljanski realni gimnaziji vpisa'o nič manj nego 1263 de* klet, od katerih študira na žensk- realni gimnaziji več nego polovica. To je najbolj* ši dokaz, da je taka gimnazija zelo potreb* n9, saj ima Zagreb dve ženski gimnaziji, Beograd tri. Pač pa bi bilo potrebno, da država in banovina prevzameta ta u2ni za« vod Zato predlaga resolucijo, ki poziva mestno načelstvo, da skupno s kuratorijem ženske realne gimnazije ukrene vse potreb« ne korake, da se podržavi ta zavod, če mo* goče že z začetkom šolskega leta 1931=32. Nadaljna debata Obč* sret. Rupnik je tudi obširno polemiziral z izvajanji obč. svet. Freliha. Pravi, da so ga kar frapirali predlogi g. Freliha, usmerjeni na črtan ie ni? inanj nego 7 iniliionov iz proračuna. Ti predlogi bi bili direktno katastrofalni, če bi se izvedli. Nadalje jemlje govornik v zaščito uredništvo mestne uprave nanram očitkom g. Freliha in zaključuje z izjavo, da bo glasoval za proračun. OR svet. Lunder zagovarja interese prebivalstva v Šiški, ki se čuti zapostavljeno pri izgradnji cest in potov in pri kanalizaciji. Želi, da bi se bolj oziralo na želje Šiške. Obč. svet Uratnik se bavi s postavkami kritja, dočim so vsi dosedanji govorniki polagali glavno važnost na izdatke. Zagovarja diferenciacijo občinskih doklad. ki je žal odpadla, sicer ne po krivdi občinske uprave in priporoča, naj se nadaljuje stremljenje, da bi se zopet dosegla diferenci jaci ja. Kritizira nadalje, da Je uporaba donosa kuluka v proračunu zelo nejasno izražena. Predpis na: določno pove. da se donos kuluka porabi za sorazmerno znižanje gostaščine kanalščine in vodarine. Kako bo glasoval govornik o proračunu, je odvisno od tega. kako stališče bo zavzel občinski svet v tem vprašanju. Obč. svet Lovša zagovarja potrebščine mestnega okraja Trnovo: prizna, da se je marsikaj storilo za ta okraj, želj pa nai se upoštevajo še druge upravičene želje. Obč svet. Musar oredlaga naj se zniža trošarina na prašiče nad 60 kg žive teže od 15 na Din od glave, nai se pa zato zviša trošarina na uvoz masti od 50 par na 1 D'n za kg. da se s tem >^ščiti domača mast. ki je boljša od uvožene. Podžupan prof Tare je začetkom svojega govora polemiziral z obč svet Frelihom. v svojem nadaljnjem izvajanju pa je razložil najprej načrte novega tujskoorometnega odseka in nato je kot nače!nik gradbenega odseka podal tud