Leto IV., štev. (39 PoSfnSa fuiv¥a]!rav"i. V Lfublfanf, petek dne f5. funlja 1923 Posamezna ttev. stane 1 OW Isftaf* J trmj. Stane mesečno 12-30 Dis n inozemstvo 25-— . neobvezna Oglasi po tarifa Uredništvo; Mik!oš»č«va cesta st. 16/1 Telefon St72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnistvot Ljubljana, Preieraora ul. št. 64. Telet it 96. Podružnice: Maribor. Barvarska nL L TeL it. 22. Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 14. junija. Službeno klerikalno glasilo iz bolgarske flesreče deli nauke. Pravi, da Je v tem inemento »Beogradu., naj državo razdeli po želji gg. Radida, Spaha in Korošca. Ako se to ne zgodi, zna prit! po mnenju »Slovenca, tudi pri nas kaj sličnega. Nam se zdi, da je »Slovenec, šel na prav opasno pot, ko primerja bolgarske revolucionarje s seboi. TI revolucionarji so germanofili, ki Jočejo po Ferdinandu, kakor Jočejo gotovi ljudje za Franoom Jožefom. Med njimi je odpuščena sokia-teska, vojni krivci, ki so gnali Bolgare dvakrat v zavratnl umor Srbov. Ljudje so, ki so se v vojni kompromitirali. Ali ni sorodstvo in podobnost med Radidev-d In klerikalci ter sofijskimi revolucljo-narci čudovita? Radid Je bruhal ogenj ln žveplo na Stambolijskega in sklepati po •»Slovencu, se tudi tu hoče kovati kapital iz upora soldateske, ki z madžarskim in laškim denarjem skuša spraviti na krmilo vojne krivce in sovražnike Srbstva. Nauk iz nezgode Stambolijskega je kratek: po zlomu Bolgarske ni po-medel, kakor bi bilo prav in na mestu. Razun Ferdinanda Je imel odsloviti tudi Borisa in vse njegove trabante in izločiti iz armade in državnih služb vse dvomljive elemente. Popustljivost se mu je osvetila. Bolgarska revolucija vsebuje pa za cašp notranje razmere še mnogo več naukov. Stambolijski se da, v kolikor se tiče njegovega notranjepolitičnega delovanja ter zemlioradniškega programa v teoriji in praksi, v marsičem primerjati z voditelji radidevske in klerikalne politike pri nas. Demagogija med kmetskim ljudstvom, zvezana s terorjem, so glavna politična sredstva pri vseh treh skupinah. Doprine-sen je nov dokaz, da je v nacijonalni državi diktatura zemljoradnikov brez meščanske vojne nemogoča stvar, kakor je nemogoča diktatura komunistov. Pri nas tem manj, ker so s stremljenji po radičevski in klerikalni diktaturi zvezana tudi protinarodna in proti državna stremljenja. Jugoslavija je pa razventega še v srečnem položaju, da se lahko zanaša na vzorno disciplinirano ln narodno sveetno vojsko. Klerikalci in njihovi radidevaki zavezniki store prav, ako baš glede na bolgarske dogodke čim preje revidirajo svoje stališče, ki ga zavzemajo na pram državi in na'odu. Izpregledajo naj, da se zaman bore proti edinstvu in njegovemu najjačjemu zaščitniku monarhiji in vojski Potrebno je to predvsem radi tega, ker je škoda ra energijo in čas, da se z brezplodno in brezvestno demagogijo zavajajo široke plasti naroda v brezupno borbo. Ako bi pri nas radičevstvo in klerikalizem uspela — kar je sicer izključeno — bi pomenilo to smrtno oslabljenje Jugoslavije ter njeno razdelitev na sosede. Kranjska bi v tem slučaju postala plen Italije, Štajerska Avstrije, Prekmurje pa Madžarske. Blagostanje, baS kmetskega ljudstva pri nas, bi se izpremenilo v bedo, bogastvo v siromaštvo. To so skrajne kon«ekvence radičsv-ske in klerikalne politike. Nepoučeno ljudstvo jih žal ne vidi in dvomimo celo, da se jih zavedajo vodilni faktorji te nesrečne politike; saj sami in vsaj nekateri opetovano poudarjajo, da so prijatelji naše mlade države, kateri žele le srečnejšo bodočnost Bolgarska katastrofa ne more ostati brez nauka in posledic, ki morajo Dujno slediti iz njega Ako imajo Klerikalci le trohico rodoljubja v sebi in le malo politične pameti, morajo sedaj kreniti na boljšo pot To ni potrebno toliko radi interesa celokupne države, kakor radi on'h državljanov, katere so vzeli klerikalci v političen zakup. Intervencija Male antante v Sofiii MINISTRSKI SVET POD KRALJEVIM PREDSEDSTVOM. - OSTRA Šefa narodne skupščine PODROBNA RAZPRAVA O NAKNADNIH KREDITIH. — OSTRA KRITIKA RADIKALSKEGA GOSPODARSTVA. NOTA MALE ANTANTE. — NAŠE ZAHTEVE. Beograd, 14. junija, rp. Tekom noči in današnjega dneva je vlada prejela odgovore iz Prage in Bukarešte. Naše zaveznice so ▼ polnem obsegu odobrile načrt postopanja Jugoslavije napram Bolgariji, o katerem so bili obveščeni danes tudi kabineti Velike antante. Popoldne ob 4. se je na dvoru sestal ministrski svet pod predsedstvom kra. Ija, da stori definitivne sklepe. Seja je trajala 3 are, do 7. zvečer. Predvsem je minister Ninčič podal podrobno poročilo o položaju na Bol. garskem. Tekom današnjega dne so do> spela avtentična poročila, da se je situ. acija za Stambolijskega znatno poslab: šala in da je računati z neuspehom nje. gove akcije. Potrjuje se vest da je po« stal Stambolijski žrtev izdajstva. Izdali so ga baš njegovi najbližji zaupniki. Ka« rakterističen primer v tem oziru je slu. čaj gen. Davidova, delegata in zaupnika Stambolijskega na konferenci ▼ Nišo, ki je bil na splošno presenečenje imenovan sa šefa generalnega štaba. Navzlic opetovanlm izjavam nove bolgarske vlade se ▼ Bolgariji vršijo do° godki. ki pomenijo kršenje bolgarskih Jutri dopoldne ob 10. izvrši naš soflj ski poslanik Rakid pri vladi g. Cankova iz reparacijskega fonda za splošne po« trebe, mesto da bi ga dala oškodovanim krajem. Vsled dobre naše zunanje poli' tike bomo morali sedaj prevzeti šc del turških dolgov. Kritizira zunanjega mi« nistra radi trošenja dispozicijskega fon< Beograd. 14. junija, r. Na današnji se* ii skupščine je predložil zemljoradnik Lazič načrt zakona o likvidaciji agrar« nih odnošaicv v Dalmaciji ter predlagal, demaršo. Nota, U jo tzroil Mgarstemu d\*c P™S|asi nujnim. Minister agrarne ministrskemu predsednika le ustavljena Krst* -M,,et,d je odgovoril, da je v zelo resnem tonu. Uvodoma ugotavlja,? vada sama P«P™ila tozadevni za. da m izraza vladi nezaupnico. Večm, kršitve neulVyske mirovne pogodbe s konstt predlog, ki_Se mnogo »ddealnej. sprejme odstavek v predloženem iznos strani nove bolgarske vlade. Nota zahte-» rešuje t0 vprašanje. Posl. Lazič za« lrf.S19.j41.81 Din. hteva glasovanje o nujnosti ter zaht*» Preide se na razpravo 2. oddelka: m;- va ugotovitev kvoruma. Pri pozivanju se nistrstvo pravde. Demokrat Pera Mai« je oglasilo 162 poslancev, nakar je bil kovič kritizira številne premestitve soo predlog posl. Laziča odbit nikov. Z večino .glasov je sprejet tudi Na to se je pričela specijalna razpra« ta oddelek v višini 20342.941.95 Din. va zakona o izrednih in naknadnih kre» Pri 3. oddelku: ministrstvo prosvet* va 1. da Bolgarija takoj odpnsti vse vojake, ki so bili proti določbam mirovne pogodbe pozvani pod orožje ln katerih število presega kontingent 30 000. 2. da se takoj odpustijo iz službe vsi bivši aktivni in rezervni oficirji, ki so bili zadnje dni pozvani pod orožje; 3. da se razženejo komitaške čete, ki se zbiralo ob naši grartlci; 4. Bolgarija mora dati jamstva za integralno izvršitev neuillyskc pogodbe; 5. Sofijska vlada se opozarja na posledice, ki bi zadele Bolgarijo v siačaju kršenja mirovne pogodbe. Izročitvi naše note bodo prisostvovali poslaniki Češkoslovaške, Romunije ln Grške ter tako posvedočili popolno solidarnost z Jugoslavijo. REVOLUCIJA IN ITALIJA. Rim, 14. junija, s. Dogodki v Bolga« mirovnih obvez ter najobčutnejše tan« dj. in tamoSnji zapletljaji so seveda girajo interese naše države na ohranitvi miru in reda. Zunanji minister je opozo« ril posebno na mobilizacijo vojske in na koncentracijo komitaškib čet ob naših mejah. Naša država ne more preko teh dogodkov. Minister Ninčič je nato poročal o spo« razumu, ki je bil glede nadaljnjih ukre« vzbudili tudi v Italiji veliko zanimanje. V palači Chigi se izjavlja, da je ltali« janski poslanik v Sofiji odpotoval v Rim da informira Mussolinija o položaju. Baje se vrši tudi diplomatska izmenja, va misli med Rimom in Parizom, ali bi bilo oportuno zasledovati dogodke v Bolgariji popolnoma ravnodušno. Danes pov dosežen z zaveznicami Male antan. je imej Cont4rini ^ razgovor z Mus« te in Grške. Naša vlada bo nastopila v s0?inijem Q ložaju n, Balkanu. Sofiji kot mandator Male antante in , Grške. Ako bi bllj diplomatski koraki TAJNA BOLGARSKA MOBILIZA-brezuspešni je naSa vlada že danes po« CIJA. demokrat Svetozar Gjorgjevič kritizi; prosvetno delo ministra Trifunoviča. ki v razpravljanem predlogu ne zahteva zadostnih kreditov za narodno p ros v-to. Zato ne bo glasoval za predložen-: kredite. Prihodnja seja jutri ob 8 ditih. Pri prvem odstavku o vrhovni dr« žavni upravi govori posL Lazič (zemljo« radnik) proti izdatkom za 2 ministra brez portfelja. Dem. posl. Sečerov kri« tizira finančnega ministra, ki se ne briga za državne dolgove, da bi se čim prej uredili. Naglaša, da so državni dolgovi dosegli 300 milijard. Vlada trofi kredit Angleško-francoska reparacifska pogajanja RAZPRAVA O USODI PORUHRJA. — POSVETOVANJA ANGLEŠKE VLADE. Pariz, 14. junija, j. »Tempe, javlja iz nemških predlogov po konferenci stro Londona: Angleški ministrski svet se je kovnjakov. ako bodo pooblastila stro-davi najprej bavil z besedilom angleške- kovnjakor in njihov akcijski program ga odgovora Rusiji ter nate nadaljeval j natančno določena, komisija sestavljen^ obleščena, da ▼ Imenu Male antante in na njene stroške Izvrši potrebne na. daljnje korake, ki bi imeli značaj lnter. vencije. Končno je minister predložO besedilo note, ki jo jutri dopoldne ob 10. izroči naš poslanik Rakič sofijski vladL Vršila se je diskusija, v kateri je bil Sofija, 14. junija, r. Dne 9. t. m. je vlada izdala nalogo, da se mobilizirajo vsi rezervni častniki. Na protest medzavezniške kontrolne vojne komisije je vlada to naredbo zopet preklicala. Medtem pa je le drugi dan zopet izdala tajno povelje, da se imajo vsi rezervni častniki staviti vladi na odobren tekst naše note In vsi morebit. j razpolago v civilni obleki. Oni so po-no potrebni nadaljnji koraki . slani sedaj v notranjost države, kjer Takoj po seji min. sveta so bile po« so odrejeni v razne vasi. da tam revol- .-, . . i . « , • . i ~ i „ slane poslaniku Rakiču obširne brzojav.: tirajo prebivalstvo proti Stamboiij-jllt Jouraa P°mcare ne odidanja brez-; je na železnicah v Pfalzu povzročal sa ............ pogojno ajetema tehničnega proučevanja i botazo. razpravo o nemški spomenici. V političnih krogih ae meni, da si vodilni politiki prizadevajo sprariti v sklad angleško stališče s prvim pogojem Francije j in Belgije, z ustavitvijo nemškega pasivnega odpora, preden se sploh pričnejo kakšna pogajanja. London, 14. junija, s. Vlada je poslala v Pariz spomenico, v kateri zahteva gotova pojasnila glede stališča Francije. V gotovih oficielnih krogih se go-rori, da je Izrazila željo, da bi se Bald-win eeatal s Poincareiem. Kakor doznavajo listi, vsebuje angleška spomenica na francosko vlado vprašanje, kako obliko hoče Francija dati v bodočnosti zasedbi ruhrskega ozemlja. FRANCOSKI POGOJI ZA KOMISIJO STROKOVNJAKOV. Pariz, 14. junija, j. Kakor poroča »Pe- v sporazumu vseh zaveznikov in Nemčija izključena iz nje. AMERIKA KOT ARBITER? London, 14. junija, s. «Central News» javlja iz Washingtona, da je tjakaj do spela brzojavka, po kateri je angleška vlada Izdelala načrt, da bi Zedinjene države prevzele mesto razsodnika v repa-racijskem vprašanja. DOGODKI V PORUHRJU. Dortmand, 14. junija, a. Na prelaz:/ proge Berne-Baukau je bil sinoči oko!. 11. ure ustreljen francoski vojak, ki jt stal na straži Podrobnosti manjkajo. Francozi so v tukajšnji podružnici Državne banke zaplenili približno 50 milijard mark. Francosko vojno sodišče v Mainzu *> inženjerja Geresa obsodilo na smrt. ke1 ne instrukclje in tekst naše note. i skemu. Siatnbolijski vjef? SOFIJSKI LISTI JAVLJAJO ARETACIJO BIVŠEGA MIN. PREDSED-NIKA. — STAMBOLIJSKI ŽRTEV IZDAJSTVA. - NASPROTUJOČE SI VESTI. - KRVAVE BORBE. Sofija, 14. junija, p. Vladine čete so Demokratska interpelacija v Bolgariji stopiti, nakar bo bržčas na njegovo m£-sto izvoljen vodja vstašev, ki je seda; guverner province Ci-LL London, 14. junija, s. Reuterjev urad MADŽARSKA IN SOSEDJE. Budimpešta, 14. Junija, s. Na današnji seji narodne skupščine Je zunanji minister Daruvary pri razpravi o zakonskem načrtu glede Inartikulacije z avstrijsko republiko sklenjene pogodbe o razsodiščih, povdariU da obravnava narodna skupščina s sprejetjem tega zakonskega načrta prizadevanje madžarske vlade, vzpostaviti s sosednimi državami dobre odnošaje. Do tega cilja vodita dva pota: 1. stopni razglas: Bratje zemljedeld in delavci! Oni, ki so upropastill Bolgarijo, so zopet pre« vzeli oblast ter hočejo da dokončajo svoje zločinsko delo. Oni hočejo da da« nosti narodne in politične kroge v naši državi. Konstatirati moram, da Je vlada ostavila parlament in narod popolnoma neobveščen o dogodkih, kakor dosedaj tudi ni povedala nič o svojih namerah in delu, da se v tej nejasni situaciji zaščitijo Interesi naše kraljevine. Čast mi je prositi vas g. minister, da izvolite odgovoriti: 1. Kakšne so točne in pozitivne informacije, ki jih ima vlada o prevratu v BolgarijL 2. Kakšno stališče zavzema vlada glede teh dogodkov. 3. Kakšno politično zaščito je podvzela viada v tej situaciji in kakšne politične korake misli podvzeti ali Je podvzela za zaščito naših Interesentov.. Posl. Pribl-čevid zahteva takogšen odgovor v javni seji parlamenta. Prevrat na Kitajskem VOJAŠKA REVOLUCIJA PROTI PREDSEDNIKU REPUBLIKE. — PREDSEDNIK UJET. Peking, 14. junija. L Predsednik kitajske republike Li-Yuang-Hung je včeraj IJe eksploatirajo in davijo kmete. Brat« popoldne zapustil s svojo rodbino Pe- z dobro voljo z obeh strani, pa se Je1 jo poročila, da se vrše srditi boji med posrečilo odstraniti ta nasprotstva. Pred- seljaki in vladnimi četami Posebno vro« lagani zakonski načrt zasleduje edini cilj. či boji so bili okoli seia Gornje Oraho« namreč razširiti prijateljske in dobre od- , vice. Na obeh straneh so bile obilne žrt= nošaje z Avstrijo. Z ozirom na to pripo- 1' e, -anjencev ie bilo preko tisoč. Mini=' reča naj zbornica sprejme ta načrt I sfer nravde je proglasi! so vseh oboro« je! Ne dajte se, oborožujte se ter na« stopite proti tiranom. Jaz sem z vami. Boril se bom do poslednje kaplje krvi Niso me ujeli ln me ne bodo ujelL Oni ki se ne morejo boriti naj ostanejo do« ma in naj ne dajo nobene hran« zllkov« cem. Ti naj nmrejo od gladu. 12. junija 192j. V Stromlštn, okraj Z«, gora. StambolijskL Ta proglas Stambolijskega se z never« jetno naglico širi od seia do seia. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. king ter 6e umaknili v Tienstsin. Ministri, ki so ostali v preetolici, razprav, ljajo o tem, kako bi se rešila težavna situacija, ki se je raz rila iz dejstva, da predsednik nI odobraval politike, ki jo ie vodila vlada. Vlada je bila že pred dnevi podala svojo ostavko. Z druge j Dunaj 0.0078. strani pa je naletel predsednik na moč- DUNAJ. Beograd 774—776, no opozicijo v vojaških krogih, ki ima največ pristašev v provinci Ci-Li. Ker je bil predsednik brez zaslombe niki federalističnega bloka. Predsedo vali so Radič, dr. Korošec in dr. Spa ho. Izdali so komunikč, v katerem t>« izjavlja, da je predsedništvo hrvatskf ga narodnega zastopstva, SLS in JMO z ozirom na važne notranje in zunanj dogodke razpravljalo o glavnih načt lih in taktičnih vprašanj, ki se naj ji! drži blok v bližnjih dneh. MEDNARODNA DONAVSKA KOMISIJA. Beograd, 13. junija, r. Dne 15. t. m. se prične v Bratislavi novo zasedanj' mednarodne donavske komisije, ki bon? daljevala pogajanja o internacionalizaci-Donave od Ulma do njenega izliva v Cr no morje. Našo vlado bosta zastopal, fregami kapetan NVllian in načelnik ge neralne direkcije vod Maksimov. Inozemske borze 14. junija. 'TRST. Beograd 23.40—23.70, Pariz 137 do 137.50, London 99.50—99.75, Newyor 21.55—21.65, Curih 386-389, Berlin 0.02" do 0.022. Dunaj 0.030—0.032, dinar 23.60—23.70, dolarji 21.50—21.60, carin ski franki (20) 81—81.75. CURIH. Berlin 0.0053, Newyork 557.5' London 2571, Pariz 35.35, Milan 25.8C Budimpešta 0.08, Bukarešta 2.85, Beo tjrad 6.05. Sofija 6.80, Varšava 0.0075 Berlii: 0.62—0.68, Budimpešta 8.90—9, Milan 3286—3294. Newvork 70.985—71.135, Praga 2124-2130, Sofija 879—881, Cu< se je umaknil v Tiene-tsin. nakar je vo-: rih 12.740—12.770. dolarji 70.650—70.95!'. jaštvo prešlo v očitni upor proti njemu. ■ levi 858—862. lire 3252,50—5267.59, tli--i Gotovo je, da bo mora! predsednik od-1 narji 765—769. Iz predzgodovine bolgarske revolucije Iz Sofije javljajo, da je pozval Stambolijski 8. t. m. kralja Borisa, da bi ga obiskal v Slavovici. Kralj se je pozivu odzval. Pri sestanku mu je stambolijski izjavil, da zahteva interes države, da takoj po svojem po-vratku v Sofijo abdicira. Ko se je kralj vrnil v svoj sofijski dvorec, je obvestil zarotnike po polkovniku Vol-kovu o sporočilu Stambolijskega. To je napotilo zarotnike, da so izvršili prevrat še isto noč. »Politika* poroča, da je kralj Boris "skal pri svojem očetu sveta, ko je videl, da mu Stambolijski žuga. Sestanek z očetom je imel kralj Boris v nekem mestu ob Donavi. Ferdinand mu je svetoval, naj se približa ljudem starega režima, ki so edini zmožni udej-stviti vse težnje bolgarskega naroda. Za ta sestanek je vedelo samo nekoliko ljudi in zdi se, da Stambolijski o njem ni imel niti pojma. Drugi moment, ki je igral usodno nlogo, je sestanek opozicijonalcev in mak^donstvujuščih, ki se je vršil v ;aaju pri Sv. Vraču in kjer so bili navzoči Todor Aleksandrom in člani oficirske lige. Na tem sestanku je bilo prečitano poročilo generala Protogero-va, ki je bil v Budimpešti in na Dunaju, kjer si je zagotovil podporo mo-narhistov, in od takrat se začenja smotrena akcija za zrušenje Stambo-ijskijevega režima. Državljanska vojna h. Beograd, 14. junija. Dan za dnem prihajajo nova poročila o neposrednih vzrokih revolucije. Eden najglavnejših je bil sklep Zem-vjodelskega Saveza, da naj se Bolgarska proglasi za republiko. Prvi predsednik naj bi bil Stambolijski. Proglasitev republike se je imela izvršiti 15. t. m. V vodstvu Zemljodelskega Saveza pa se je našel izdajalec, mestni načelnik v Sofiji kapetan Šiklunov, ki je bil istočasno tudi član opozicijo-nalnega »Črnega bloka*, kateremu je idkril tajnost o nameravani izpre-membi v državni obliki. Iznenadeni in preplašeni so zato nasprotniki Stam-Polijskega že zdavnaj započete priprave za revolucijo dokončali z mrzlično naglico, hotee iztrgati Stambolijskemu oblast iz rok, preiino bi mogel svoje namere uresničiti. Istočasno so tudi kralja pridobili zase, naglašujoč, da je prevrat njegovim lastnim interesom neobhodno potreben O namerah opozicije je bila vlada Stambolijskega do- bro informirana, ni pa imela več časa, da jih prepreči. Stambolijski je medtem odšel v svoj rojstni kraj, kamor mu je minister notranjih del Stojanov pošiljal natančna poročila o pripravah opozicije ter mu tudi ponudil čete v obrambo. Stambolijski je odklonil pomoč, zahteval pa je takojšnje energične protiukrepe v Sofiji. Odločilen dan pa je bil 8. junij, ko je povabil Stambolijski kralja v Sla-vovico na razgovor, kjer mu je kratko izjavil, da je v interesu Bolgarske, da odstopi. Kralj je o tem razge voru takoj poročal revolucionarnemu odboru v Sofiji, ki je nato še isto noč izvršil prevrat, ki je vrgel v Bolgarijo krvavo bakljo meščaLske vojne. h. Sofija, 14. junija. Bivši ministrski predsednik Gešov. ki je bil z ostalimi bivšimi ministri do prevrata v ječi v Šumenu, bo poslan v posebni misiji v Pariz in London. Po brzojavih iz Dabrova, so tamkaj komunisti poskušali postati gospodarji situacije, vojska pa jih je razgnala. Vlada bo smatrala vsako tako akcijo kot razbojniški čin ter bo po tem tudi nastopala napram povzročiteljem. Borbe v bližini Sla^ovice, ki so se vršile predvčerajšnjim in v katerih imajo po vesteh iz vladinih virov, čete Stambolijskega preko 2000 mrtvih in mnogo ranjencev, so končale neodločno. Dosedaj je prispelo preko 200 ranjenih vojakov v Sofijo. Vsled blokade, ki jo je proglasil Stambolijski nad Sofijo in drugimi mesti, ki so se pridružila revoluciji, kmetje že tri dni ne pošiljajo v mesta nikakih živil, tako da postaja pomanjkanje vsak dan občutnejše. SpekuSsciJa z levom z. Praga, 14. junija. Vsled meščanske vojue v Bolgariji so praški finančni krogi pričakovali velik padec leva v Curihu. Medtem pa je lev v Curihu že dva dni notiral višje od dinarja Mnogo se ugiba, katere bančne grupe drže lev na tej višini v času, ko bi moral po zakonih, ki vladajo na denarnih trgih, padati. Eni menijo, da so bolgarski kapitalisti informirali švicarske bančne kroge, da zuači sedanji prevrat ojačanje kapitalizma v Sofiji in da morda radi tega Curih notira lev tako visoko. Verjetnejše pa je, da gotovi politični faktorji, ki jim je mnogo na. uspehu prevrata v Bolgariji, z energičnimi intervencijami držijo lev na umetni višini. , Javnosti! . . Državni nameščenci, železničarji in upokojenci si hočejo z odločno akcijo svoj beraški gmotni položaj izboljšati. Za izvedbo te namere pa so potrebna sredstva, zlasti zato, ker so padle ie prve žrtve. Pokrajinski akcijski odbor v Ljubljani je razposlal pred kratkim tr» govskim slojem in denarnim zavodom oklice s položnicami Računajoč na na« klonjenost teh krogov naši stvari, apeli« ramo nanje, da našo akcijo podpro s primernimi prispevki. Ne prosimo zase, dasi bl naša revščina končno tudi to opravičevala; a še je v nas ponosa, ki nam to zabranjuje. Potrebujemo le sred« stev za korake, ki jih hočemo izvesti, da TOm velikanska množica fludt. Vlalč je imel dveurno zamudo. Na kolodvoru sta bila tudi komandant IV. armile general Tucakovič ter komandant mesta polkovnik Nikolajevlč. Ko Je vlak dospel na kolodvor Je živahno vzklikanje občinstva pozdravilo naše zmagovite športnike, ki so izstopili polni cvetja, ki so ga dobili na potovanju. Vinek in Perška sta nosila kraljevi pokal. Moštvo Je najprej pozdravil tajnik ZNP. dr. Suklje. Govorili so še komandant armije ter zastopnika atletskega saveza in Haška. Zadnji je Izročil kapetanu moštva Dubravčiču krasen venec. V imenu moštva se je zahvalil predsednik JNP. dr. Petanjek. Vojaška godba Je intonirala našo m rumunsko nas bo država plačala tako, da b^rno j ^"S"* IX SZŽL" mogli živeti. — Pokrajinski akcijski od« bor, Ljubljana Prosveta Ljubljanska drama, Petek, 15.: 2 X 2 = 5. D. Sobota, 16.: 2 X 2 = 5. B. Nedelja, 17.: »Kar hočete*. Izv. Ponedeljek, 18.: 2 X 2 = 5. C. Torek, 19.: 2 X 2 = 5. E. Liublianska opera. n» 8MW ni mogel izhajati. Obeojeo g bil na 18 mesecev težke ječe. UMOR ZARADI DED5CINR V adventu leta 1921 se je poročil Iv*i Havli v Selovcu z Ivano Račnikovo. Zakon je postal usodepoln za mirno Hav.' lijevo hišo. Mlada zakonca sta hotela za vsako ceno dobiti posestvo svojega tasta Andreja, kar pa se ni »godilo. Ivan Havli se je polagoma udal pijači in je živel pod vplivom svoje zapravi ji re in razuzdane žene Ivanke. Ta je bila oni zlobni duh, ki je vedno hujskal mola proti očetu, da ga prisili k izročitvi posestva. Toda oče Andrej je raje zbežaJ pred mladima Dne 29. januarja 1922 se je vrnil zopet domov, čez nekaj dni so ga našli obešenega na skednju. Ker J« bilo javljeno, da se je ADdrej Havli n, mestu do City bara, kjer Je bil Igralcem prirejen banket. Množica je igralce nosila na ramenih. Sprejem Je bil sijajen . radi družinskih razmer sam obesil, in dostojen zmage, ki so jo dosegli naši stvar ni dalje preiskovala Toda čez 10 sportnikL mesecev je žena umrlega izpovedala, kev Rekordna zmaga koroške nogomet- jo je mučila vest. kaj se je zgodilo v j ne reprezentance. Prošlo nedeljo ie no- usodepolni noči. Ob 11. uri ponoči je ta-] gometna reprezentanca Koroške prema- krat slišala besede svojega moža: »T. • gala reprezentanco Solnograške s 13 : 1! boš mene zadavil!* Sledil je kratek ro-! Lani je Solnograd na domačih tleh pre- pot, nakar sta se Ivan in Ivanka Havli ; magal Koroško s 3 : 2, revanžna tekma odstranila iz hiše, kamor sta se vrnila, j v Celovcu pa je lani prinesla zmago do-: iele čez pol ure. Naslednje jutro je na-mačlnom s 3 : 1. svojega moža mrtveca, vendar pa Petek, 15.: »Lulza*. Začetek ob pot 8. E. Avstrija : Švedska. V sredo' se je nj zadeve javila orožnikom, ker se je Sobota, 16.: »Zrinjskl*. Začetek ob pol 8. i vrši,a v Helsingborgu revanžna tekma ba]a> da bi se tudi njej pripetilo kaj ta-A. i avsirijsko in švedsko reprezentanco., ke?a- ivan in Ivanka Havli sta po smr- Nedelja, 17.: »Oorenjski slavček*. Vlogo Zmagali so Avstrijci s 4 Franja poje g. Banovec. Začetek ob 8. Izv. Ponedeljek, 18.: »Lulza*. Začetek ob poi i 8. D. Mariborsko gledališče. Petek, 15.: »Prava ljubezen*. A. Premi- : iera. 2 (3 : 1). Porota Ljubljana, 14. junija. VELIKE TATINSKE DRUŽBE. Ljubljanska porota je danes razprav- ,, ___,, . . , , | ljala o samih tatrinah. Kot prva sta se Mestrovlčeva razstava v Ljubljani! «gorarjala Martil, Vovk in Alojzij Oma se otvon, čim dospejo za razstavo dola. j hen 0ba ^^ tovari^ gta čene umetnine, kar se bo zgodilo tekom j meseca marca leta 1922 ri tvrdki Ma. , . prihodnjega tedna. Prve pos.ljke dospe- ukradla perila m drugega bla man-> VJ Jf. f P , ' »»"pni vrednosti 147.704 KObto. KS.^.E "JSSt | ti očeta Andreja Havlija dobila posestvo ; nakar sta pričela pijančevati in pre. j 2nala iz hiše ubogo mater, odnosno ta, j ščo. Zakonca Havli sta stala že pri pomla. danski poroti pred sodnikom. Takratna razprava pa je bila preložena, ker je zagovornik trdil, da je Havli duševno bolan in torej ni odgovoren za svoje dejanje. K današnji razpravi sta bila poklicana tudi sodna zdravnika, ki sto konstatirala, da je Havli sicer duševno vejte stvan. Vsled tažkoč m nevarnost, i ženl Alojz 0mahen M kwt gkladi^. pn transportu žal ne bo mogoče spravi. nik v fluibi oWa^ice a slf>venijo v ti v Ljubljano vseh skulptur, ki so raz- LjubljanL oblačilnih pa ima svoje skla- i stavljene sedaj v zagrebškem »Proljet- ■ T h;s, trg0vsketvrdke L C. Ma- i nem salonu* zbirka pa bo vendar taka,; uk0( ^ ge lahko nemoteno hodi ; ve deu! Meštrofiče-: iz enegs gkJadiš6a v dmg0 Ukradeno | VeS"!ppi'i-r ' \v»;n„„,«„», blago sta obdolženca večinoma razpro-i ^ ,„,uuu« —- dunajske SSJ' in ^adaSf *! dala" 0bd<>lžfni ** 0mahen P"**""- »Gospoevetoki Zvon* je n. ciki vprašanje krivde soglasno zanikali, nakar je sodni dvor oba obtoienc* oprostil. Obfave X Tombola «Gosposvetskega Zvona* + Seja načelstva .JDS v Ljubljani v sredo, 20. t m. ob 15. uri v tajništvu. + Stari strokovnjaki se že javlja- io! Avstrija je imela kakor znano nekaj • stov. — Društvo se nahaja v tako skraj« no opasnem položaju kot nobeno dru« go, upajmo pa, da ga gibčna sila pod« jetnosti, globoka požrtvovalna udanost do sokolske stvari in dobrotna naklo« njenost sokolsko čutečega občinstva ohrani in očuva! •(Ljubljanski Sokol« opozarja svoje priznava in dodaja, da je gotovo še več svoji zadnji odborovi seji soglasno ugt* pokradel, da pa se ne more na vse spo- dil prošnji Sokola I in je zaradi sokoL minjatL K tatvini pa ga je napeljal Mar- ske prireditve preložil svojo tombolo tin Vovk in je taktično povzročitelj in na nedeljo dne 24. junija. Svesti smo si, vodja vseh teh tatvin. Ker so porotni- da bo ta naš sklep naletel v javnosti 0». ki potrdili krivdo obeh je bil Martin Vovk obsojen na 1 in pol leta težke ječe, Alojzij Omahen pa na l leto težke ječe. Pred porotnike so nato stopili štirje pravi zločinski tipi Ivan Meserko, Alojzij Meserko, Anton Remar in Ernest Deč man. Prvi trije obdolženci so bili dani brezprimerno predrzne tatinske družbe, ki se je celo lansko poletje in jeseD potepala po Sloveniji in izvršila celo vrsto vlomov in tatvin. Tatinska družba se je klatila najraje v kakem hribovju, daleč stran od orožn'kov ter tam ob belem dnevu, ko so bili kmetje na polju kradla nemoteno po njihovih domovih. Vsi obtoženci so imeli v svoji družbi tudi razne vlačugarice. ki so jim pro. dajale ukradene stvari. Denar, ki so ga dobili za ukradeno blago so večinoma zapravili po raznih gostilnah. Skoro nobena vas ni bila varna pred njimi. Cela Gorenjska in Dolenjska pozna predobro nečedno druhal. Vrednost ukradene, ga blaga je ogromna in znaša nad 70.000 kron. Vse kar jim je prišlo pod roke je bilo dobro. Vsi obdolženci skoro vsa inkriminirana dejanja priznavajo. Zaslišanih je bilo njiogo prič, ki so izpovedale obtežilno za obtožence. Zelo zanimiva pa je bila konfrontacija z bivšimi priležnicami, ki jib je že prej zadela za- članstvo na javno telovadbo bratskega društva »Sokola I. v nedeljo dne 17 t j ^^ŽeiT n^Ttop m. na Taboru ,n mu priporoča udeležbo. ma karakterizira Jza povJm pokvarjene Odbor. Sokolsko društvo v Kočevju ima v nedeljo 17. L m. ob 14. uri telovaden nastop v lepem vremenu pred osnovno šo!o, v slabem pa v skladišču veletržca g. Antona Kajfeža pri kolodvoru. Pri« dite! Sokolsko društvo v Murski Soboti ima dne 8. julija 1923. svoj 3. društveni nastop, združen z veliko vrtno veselico v parku grofa Szaparv. Prijatelji Sokola in Sokoli prihitite k nam, da skupno manifestiramo za sokolsko idejo. V spomin za pokojnim poslanikom br. Kalino je nabralo uradništvo češke« ga konzulata v Zagrebu 2065 Din in jih poslalo gospej Kalinovi v Pragi. Ta je odstopila vsoto sokolski župi Jeronvmo« vi za Kalinov fond, ki ima namen pod« pirati revne dijake iz ponemčenih mest v šumavi. Šport Slaibena objava LNP. Prvenstvena tekma Svoboda, Ljubljana : Slavija se vrši v nedeljo 17. t. m. ob 16. url na igrišču S. K. Ilirije. Blagalno vodi S. K. Svoboda. Službujoč odbornik g. Kepec. Tajnik. Seja upravnega odbora LLP. dne 15. t. m. ob po! 9. v pisarni Športne zveze. Sijajen sprejem naše nogometne reprezentance v Zagrebu. V sredo so dospeli naši nogometaši, ki so v nedeljo izvojevali zmago nad rumunsko reprezentanco, v Zagreb. Kdor pozna zanimanje Zagreba za šport temu ie bilo jasno, da bo Zagreb priredil našim nogometašem sijajen sprejem. Ze dolgo pred prihodom vlaka se ie zbrala pred kolodvo- lenske. Značilno pa je to, da so obtožence le obremenile in celo izdale tajnosti njih intimnega življenja Njih nastop je vzbudil v sodni dvorani obilo smeha. Državno pravdništvo je tožilo Erne-sta Dečmana, da je bil tudi član te tatinske družbe, vendar pa njegove krivde ni moglo dokazatL Sodni dvor je po končanem zasliševanju stavil porotnikom 7 vprašanj glede krivde obtožencev. Ker so ti vsa vprašanja soglasno potrdili, vprašanje glede krivde Dečmana pa z 8 glasovi, kritiko, ker je vsaka preložitev nepopularna. Vendar pa ni mogel iti odbor preko prošnje Sokola I, kateri svoje javne telovadbe, prirejene v velikem obsegu, ni mogel brez velike škode preložiti na poznejši čas. Tudi je odbor uvaževai požrtvovalno delo Sokolstva za Koroške in zatrdilo, da »e bo Sokolstvo z agitacijo za tombolo oddolžilo »Gosp. Zvonu*. Prosimo nam naklonjeno občinstvo, da vpoftteva navedene razloge in da nam ostane naklonjeno tudi za naprej — saj je rse naše delo namenjeno Koroški Tombola se bo torej vršila nepre-klicno v nedeljo dne 24. junija ob 4. uri popoldne na Kongresnem trgu. — Odbor »Gosp. Zvona*. X Češka obec v LjubljanL V nedeB -1.20^ hod. rano objezd na Golici, veče* nazpet. Toboto krdsnčho vvletu sučas-nete se co možni nejvice — hostč vi. tinl Agitujte a prihlaste se do sobot* u p. Škopka, Mestni trg 8. Večer schw ka u Mraku. X Udruženje vojnih Invalidov v Tr iiču se tem potom vsemu p. n. občinstvu iz srca. zahvaljuje za darovane prispevke in darila. Zahvaljujemo se posebno tukajšnjemu delavskemu konsumne. mu društvu za podelitev dvorane, baronu Bornu za brezplačno razsvetljavo, tvrdki Treo za darovani les in vsem, ki so po svojih močeh pripomogli do lepega uspeha naše veselice. X Kaj bo dne 24. junija v Trnovem? 2abe so se »spuntale* in nameravajo odriniti iz vse bližnje okolice Hribarjevega gaja! Zakaj in kako to prirede, priobčimo v prihodnjih dneh. X Gori. gori! Vsi oni. ki imajo srca do svojega trpečega bližnjika. naj pa svojih močeh podpirajo gasilsko organizacijo, ki nudi brezplačno prvo pomoč v nesreči. Prihodnje dni bodo pobirali člani ljubljanskega prost. gas. in rež. društva' prostovoljne prispevke. Naj n« bo nikogar, ki ne bi v nabiralno poi? je senat obsodi! Ivana Meeerka na 5, j vp;saj mairga denarnega prispevka & Alojzija Meserka na 8, Antona Remarja darila za 8rečolov, ki ga priredi društ^j na 4 in Ernesta Dečmana na 1 leto tež. , na svojj vrtni veselici dne 15. julija ke ječe. Razen tega morajo obsojenci j združeno z veliko gas. vajo. Obenem va-zasebnim udeležencem poravnati Škodo, j bim0 ^ može ^ mladeniče, da pnsto- .. ! pijo kot redni člani k tej prepotrebm, Maribor, 14. junija. : £lovekol]ubni organizaciji Zlasti naša NEZVESTI POŠTNI SEL. inteligenca naj bi se nekolik" zan.- Poštni sel Ludvik Both v Dobrovniku mala za to humanitarno je imel nalog, da dostavlja v sosedne j X Pozor gasilci! Vsi udeleto^i pro-vasi vso pošto. IzplačevaJ je osebno tu-! slave dne 17. juni.vi 19"- . di denarne nakaznice in čeke do tisoč Trbovlje, imajo na zeleznm poleno Din. Žalostna usoda državnih nameščen, vožnjo. . cev je tudi njega zavedla v zmoto. Da X Eksperimentalni večer ur. tvgetui si izboljša svej gmotni položaj, si je z . de Gyn. Znameniti toraria pethopjo-raznimi nedovoljenimi Manipulacijami log dr. Evgen de Grn prirej v ^ prilastil zaupanega mu blaga v vrednosti hotela »Union* v Vojvodini. Prihodnjo nedeljo se vrši v mestni posvetovalnici v Subotici ustanovni občini zbor tamkajšnje podružnice »Ja-iranske straže*. V kratkem se usta nove še nadaljnje podružnice v Vojvodini. * Nov! občinski svet na Sušakn, prvi po vojni, je imel v torek svojo prvo sejo in je za župana soglasno izvolil dr. Jurja Kučiča. Pozdravne brzojavke so bile poslane kraljevskemu paru, vladi, narodni skupščini in zagrebškemu namestniku. V obsežnem delovnem programu, ki ga je nato razvil župan, se poudarja, da bo novi občinski svet posvetil pažnjo vsestranski regulaciji mestne uprave, zvezi ju-goslovenskih mest, emigracijskemu pokretu in tujskemu prometu. Novemu občinskemu svetu co delo tem bolj olajšano, ker je bil izvoljen brez pro-tikandidatue liste, torej nima nobene opozicije. * Proslavo dveletnlce osvoboienja je proslavljal zadnje dneve Kastav, naša predstraža na Jadranu. Zvečer so priredili veličastno razsvetljavo, drugi dan pa slavnost, katere so se udeležili zastopniki oblasti, šolski otroci in mnogobrojno občinstvo. * Obletnica ustanovitve mesta Kar-lovac. Dne 13. junija 1579 so bili postavljeni temelji nekdanji trdnjavi Karlovcu, in sicer na 900 turških glavah, ki so jih Turki izgubili pri svojem napadu leta 1578. na Dubovac v neposredni bližini današnjega Karlov-ca. V zadnjih desetletjih je Karlovac z železnicami od ZagTeba na Reko in preko Petrinja, Gline in Virginmosta do Capraga ter preko Bubnjarcev in Novega mesta v Ljubljano utrdil svoj trgovski položaj, z izgradnjo električne centrale na Ozlju je pa postal središče močnih industrijskih podjetij. * Prva muslimanka maturantka. Hčerka načelnika v ministrstvu notranjih poslov gdč. Nedžida Hadžič je na pravila te dni v Beogradu gimnazijsko maturo. Ona je prva maslimanka iz Bosne, ki je končala gimnazijo in maturirala. * Z ljubljanske univerze. Za dekana filozofske fakultete ljubljanske univerze je bil za prihodnja študijsko leto izvoljen redni profesor zoologije gospod dr. Jovan H a d ž i, za dekana teološke fakultete pa gospod dr. Fran L u k m a n, redni profesor historične dogmatike. * Odlikovanje škofov. Z redom sv. Save II. razreda so odlikovani: dja-kovski škof dr. Akšamovič, senjski dr. Marušič, križevski dr. Nyarady, zagrebški dr. Premuš in zagrebški škof-koadjutor dr. Lang. * Nagrada za spis o naših mestih. Književni odbor zapuščine drja. Lj. Radivojeviča v Beogradu, kateremu predseduje dr. J. Cvijič, je razpisal nagrado za poljuden spis o naših mestih. Do 1. junija letos ni nihče vložil takega dela, zato se je rok za vlaganje rokopisa podaljšal do 1. junija 1924. Spis mora obsegati okoli deset tiskovnih pol. Honorar znaša 7500 dinarjev. Rokopisi naj se pošljejo Književnemu odbom, Beograd. Kraljice Natalije ulica 100. * Poučni izlet poljskih geografov v Jugoslavijo. Dne 20. junija odideta P^fesor geografije na varšavski univerzi dr. Stanislav Lencevicz in prof. geologije dr. Jan Lewinski na znanstveni izlet v Jugoslavijo, ž njima pa odide tudi 20 slušateljev in slušateljic geografije, potujejo v' Beograd, Nego-tin, Zaječar, Niš, Kragujevac. Užice, Višegrad, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Bakar, Zagreb. V Zagreb prispejo okc-li 10. julija. Pred odhodom bo držal izletnikom v avli varšavske uni-' verze prof. Ilešig splošno informativno predavanje o nameravanem potovanju. * Novi poštni vagoni. Drusra skupina poštnih vagonov, ki so te dni pri-gpdi iz Nemčije, se bo porabila v področju beograjske železniške direkcije ter se bo porazdelila osebnim in brzim vlakom na progah Beograd - Gjevgje-lija in Beograd - Carigrad. Nova skupina poštnih vagonov, ki prispe tekom poletja, se dodeli zagrebški direkciji državnih železnic, da jih porazdeli vlakom v njenem področju. * Sola za rezervne častnike. Vojno ministrstvo hoče ustanoviti v Nišu šolo za rezervne častnike, v kateri naj bi se šolali enoletni prostovoljci. * Prošnje za potne liste v Ameriko. Minister za socijalno politiko je odredil, naj izseljenišk, odsek pri ministrstvu za socijalno politiko takoj orične s svojim poslovanjem ter je s tem kompetenca za izdavanje izseljeniških potnih listov za Ameriko prešla na omenjeni odsek. Vse nerešene ali nanovo prihajajoče prošnje za izseljeni-ške potne liste se izroče izseljeniške-mu odseku ministrstva za socijalno politiko. * Zakaj Je nastopilo hladno vreme. Dočim prihajajo iz Amerike vesti o naravnost tropični vročini, ki je tamkaj zavladala zlasti v vzhodnih delih Zedinjenih držav, se je pojavil v Evropi val mraza z dežjem, a v mnogih krajih tudi z obilno točo. Neki strokovnjak londonske meteorološke postaje je te dni izjavil, da se z vso gotovostjo lahko trdi. da ta nenavaden mraz sicer ne bo dolgo trajal, da se pa letos ni treba bati suše in vročine, kakršna vlada sedaj v Ameriki. Vzrok temu pojavu je, da je bilo letos v polarnih krajih že v zgodnji pomladi topleje nego druga leta, ter da je bilo tamkaj v zadnjem času tako gorico, kakor že dolgo ne. Ta vročina je povzročila, da so se v onih krajih odlomili ogromni kosi ledu, ki plovejo proti jugu. Te grmade ledu plavajo po celem severnem delu Atlantskega oceana ter so znatno ohladile njegovo temperaturo. Ohladil se je vsled tega tudi zrak, ki je prinesel mraz celi Evropi. * Upravnik mariborskega gledališča g. dr. Brenčič je včeraj odpotoval v Beo« grad, da izposluje za bodočo sezono pri« merno državno podporo za mariborsko narodno gledališče. * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v Vel. Laščah asistent Juž. žel. g. Ivan Hočevar. Pogreb bo v soboto po priho« du jutranjega dolenjskega vlaka v Vel. Laščah in so vabljeni vsi njegovi sta« novski tovariši, prijatelji in znanci. — Dne 9. t. m. je umrl v Kamniku za rrrtvoudom, g. Julij Zentner, gozdarski mojster meščanske korporacije v Kam« niku. Pokojnik je bil neustrašen napred« njak in naročnik našega lista od pričet« ka njegovega izhajanja. * Avtomatična telefonska centrala v Mariboru. V Mariboru ge je vršila an« keta telefonskih naročnikov, na kateri se je razpravljalo predvsem o avtoma« tični telefonski centrali, katero ima do« biti Maribor iz nemških reparacij. Za to centralo se poteguje tudi Sarajevo. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj ukrene vse potrebno, da dobi Maribor omenjeno centralo. Razpravljalo se je tudi o drugih zadevah, ki se tičejo tele« fonskih naprav. Tozadevna resolucija zahteva med drugim, da se uvedejo avtomatični števci govorov, da se upo« stavi še ena zveza z Ljubljano, ker do« sedanja edina proga več ne zadošča. V resoluciji se priporoča tudi ustanovitev telefonskih central pri Sv. Trojici v Slo« venskih Goricah, v Pcsnici, Hočah in v Fali. * Epidemija v Celju. Tudi v Celju se je pojavila škrlatica, zlasti pa se širijo ošpice. Ker je bolezen razširjena naj« bolj med učenkami samostanske šo!e, ki prihajajo iz okolice, je vodstvo par raz« redov zaprlo, Zdravstvena oblast je od> redila vse potrebno, da se epidemija čimprej zatre. * Gospodarske zadeve celjske mestne občine. V ponedeljek, dne 18. t. m., ko« misionira mešana komisija zastopnikov vojaške oblasti in mestne občine, da preceni vse objekte, katere ima sedaj v najemu vojaški erar. Ministrstvo za vojno in mornarico je v principu za od« kup teh objektov ter je dalo v to svrho poveljstvo Dravske divizije v Ljubljani posebna navodila. Kapucinski most čez Savinjo je že v tako slabem stanju, da ga večja povodenj lahko že pri prvi Dri« liki odnese. Mestna občina ima ves ma terijal za popravilo že pripravljen, tudi okrajni zastop je prispeval primeren znesek. Le okoliška občina, ki je na mo« stu najbolj interesirana, odlaša s skle« pom o potrebni podpori. Varnostnim organom se priporoča, naj most pri večji povodnji iz javnih ozirov zapro, da bo končno okoliško prebivalstvo sa> mo zahtevalo, da se most čimprej po« pravi. * Kdo je morilec in kdo umorjenP Pi> šejo nam: Včeraj sem čital v ljubljan« skem dnevniku, da sta stala te dni pred tržaškim porotnim sodiščem komunista Berce in Rinarich, osumljena, da sta ubila fašistu Ivančiča. Toda dne 3. t m. so našli, glasom istega poročila, na vrtu neke tržaške vile ubitega fašista Creno in 4. t. m. v jarku ob cesti v Katinaro pri Trstu komunista Berceta. Nesrečne« mu Bercetu so bili «popo!noma odrezani spolni organi, njegovo telo pa je bilo na brutalen, bestijalen način razmesarjeno in je imelo 27 globokih ran». Seveda je Berce umrI. Zato ne razumem, kako je mogel mrtvi in »popolnoma« razmesar« jen' Berce te dni stati v Trstu pred po« rotniki zaradi umora nekega Ivančiča. /do<5m je bfl umorjen Crena. Zgoraj se govori tudi o nekem komunistu Rinari chu, a dotično poročilo govori tudi obč. svetn. komunistu Ribariču, ki so ga odvedli fašisti, ki pa je srečno ušel in se vrnil, dasi baje ranjen, zopet Trst. Morda nista Rinarich in Ribarič identična? In če sta, zakaj se pišeta vedno drugače? Ali je v tem kakšna skrivnost? Potem p«, kdo je bil umor« jen, kdo je morilec, kdo je stal pred poroto? In končno: kdo poroči tako zmedeno? * Z dežele nam pišejo: Znano je, da »o do skupščinskih volitev bile cene v splošnem stalne in deloma polagoma ce« lo padale. Kljub temu se je neprestano govorilo o neznosni draginji. Po volit« vah so te cene dvignile povprečno za 50 odst., vendar pa se o draginji ne sli ši več nit! besede. Ako pa slučajno pri« de pogovor o draginji, tedaj ge slišijo odgovori: »Saj ne more biti drugače, ker smo še vedno pod SrbL» To je naj novejša taktika klerikalnih ln komuni stičnih agitatorjev. Čudimo se le lju dem, kako morejo nasedati takim huj. skarijam. * Cenejši kruh v Beogadu. Beograj ska mestna občina je bklenila znižati ceno kruhu, k! ga prodi j« v lastni re« žljI. Od 15. t. m. naprej stane 1 kg be« lega kruha 6 Din (doseJij 6.50 Din) in 1 kg črnega kruha 5 Din (dosedaj 5.50 dinarjev). * Kdo dela draginjo? Iz krogov tržnih kupovalcev se nam poroča: Na ljubljan« skem trgu se dnevno lahko opažajo za« nimivi prizori. Kaka stran ca po velikem trudu izbije prodajalki pretirano ceno kakega blaga. Ko pa hoče ravno plačati, se vrinejo v kupčijo drug! In ponujajo kar sam! od sebe višj! znesek, k! ga prodajalka seveda z veseljem vtjkne žep in se potem smoje vsem skupaj. Al! bi ne mogli morda oblastni organi te nepotrebne dražiloe tržnega blaga po« učit!, da njihovo postopanje n! v Inter, esu pobijanja draginje, ki je ie tako neznosna. * Povodenj !n suša. Dočim fe Sava v dolnjem toku, zlasti pa Donava pri Beo« gradu radi velikih nalivov jako narasla ter povzročila poplave, je v okolici NI ša strahovita suša. 2e tretji mesec tam kaj ni pala nI kapljica dežja tako, da so vsi posevki kakor požgani. * O aretiranih tihotapcih zlata v Ma« riboru smo že poročalL Tam je bito re» čeno, da je gotov del zlata bil iz Za, greba. Zagrebška policija je poslala Maribor enega detektiva in ta je pri aretiranih tihotapcih našel soznam pro' dajalcev zlatih nakitov in dentrja, katerega se vidi, da del zlata resnično prihaja iz Zagreba. Zagrebški policija zadevo dalje preiskuje. * Smrt pod tramvajem. V Zagrebu «e je predvčerajšnjim dogodila težka ne« sreča, ki je zahtevala človeško žrtev, Enajstletni dijak Rudolf Gamberl je ho« tel, idoč iz šole, prekoračiti ulico, po kateri sc je v istem trenutku pripeljal tramvaj. Električni voz je zgrabfl de« čka in ga popolnoma razmesariL Ostal je na mestu mrtev. Ponesrečeni deček je bil sirota brez očeta in matere. * Nesreča. V sredo zviče. so se vo« jaku Blagoje Jovanoviču na Trgu Svo« bode v Mariboru splašill konji. Zaleteli so se v drevo. Vojak je pid;' pod voz in je dobil pri tem težko poškodbo na glavi. Rešilni oddelek ga je prepeljal vojaško bolnišnico. * V Savinjo je skočil dne 11. t. m. pri bivšem Pallosovem kopališču v Celju 66 let stari Zupančič Josip iz Pleterjev, pristojen v Celje. Rešitelja je celo pro« sil, naj ga pusti umreti, da bo rešen ne« ozdravljive boleznL Prepeljan je bil javno bolnico. Istega dne je rešil g. Tine Jurman iz valov Savinje čevljarskega vajcnca Antona Orešnika, ki se je izka« zal svojemu rešitelju bolj hvaležnega. Tudi Voglajna je zahtevala ta dan svo jo žrtev. Pri Majdičevem mlinu se je vrgel iz samomorilnih namenov v dero čo vodo vojak H. Zimer. Dasiravno so mu metali vrv, je odklonil vsako pomoč ter Izginil v valovih. * Samomor hišnega posestnika. V Račjem pri Mariboru se je obesil te dni hišni posestnik in mesar Josip Veleč za« radi nesrečne špekulacije in denarne zadrege. V družbi z nekim kompanjo« nom je nameraval na Pragerskem otvo« riti obrt, kar se mu pa ni posrečilo. Za, radi neuspeha je šel 55 let stari mož prostovoljno v smrt. Zapušča družino šesterih oseb. * Elektrifikacija Celja in okolice. Pogajanja med zastopniki celjskega me» sta in falsko elektrarno radi dobave električnega toka so bila dalj časa na mrtvi točki, ker je stavila družba za Ce, lje in tudi tovarno \Vesten ter cinka r« no nesprejemljive pogoje. V ponedeljek so se pogajanja obnovila. Falska elek« trarna je dala po svojem inženjerju važ» na pojasnila, ki omogočajo nadaljnja pogajanja. Skoraj istočasno pa je došlo važno poročilo, da namerava država po« staviti v Velenju večjo elektrarno ter porabiti stroje, ki jih dobi iz reparacij. Električni tok bo po primeroma nizki ceni, ker se bo porabljal prah in vsi od« padki od premog«. Za mesto Celje je ta projekt velike važnosti, ker v tem slučaju ni vezano samo na Falo. * Kar je res, je re«! Testenine »Peka« tete», kakršne se izdelujejo v zadnjem času, so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. Gospodinje, zahtevaj« te jih pri trgovcih! * «Ito»«pasta za zobe beli zobe, daje jim blišč in odstranjuje neugoden duh iz ust. Dobiva se povsod« Gospodarstvo DOBAVA. D0Sava mesa. Pri komand! mesta v Mariboru 25. t m. ob 11. dop. ofertalna llcitadla glede dobave mesa za gar-nlzljo Maribor za čas od 1. julija do 30. septembra 1923. Fh-edmetnl oglas je v trgovski In obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled. Zabrana Izvoza svilenih zapredkov. V svrho boljSega razvoja svilarstva v naši državi namerava finančno ministrstvo v najkrajšem času zabranlt! izvoz svilenih zapredkov. = Industrijalci za predelavo meia pri finančnem ministru. V sredo so posetili zastopniki Imenovane industrije finančnega ministra in prosili zaščite pred inozemsko konkurenco. Minister je izjavil, da se bodo njihove želje upoštevale pri izdelavi občne carinske tarife. — Tuj kapital pri Zagrebačkl bankL Zagrebačka banka povišuje delniško glavnico od 12.5 na 22.5 milijona Din. Kakor javljajo, bodo pri povišanju sode. lovali Inozemska skupina pod vodstvom velike belgijske trgovske firme De Som-zec, Deutsche Bodenbank na Dunaju ter neki češki bančni konzorcij. — Znižane cene slanini In teletini v Zagrebu. Na zagrebškem trgu so se zni. žale cene salu, slanini in teletini za 1 do 2 Din pri kg. =■ Znižana uvozna carina v Italiji Te dni se je vršila važna seja italijanskega ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo v prvi vrsti o vprašanju pobijanja draginje. Ministrski »vet je sklenil da odpravi ali pa znatno zniža uvozne carine na najnujnejše življenske potrebščine. Popolnoma odpravljene bodo siedeče carine: na meso v ledu (do-Bedaj 64 lir na q), gnjati ln drugo predelano meso (dosedaj 200 lir na q), losos v zabojih (168 lir), mast (60 lir), slanina (100 lir), polenovka in slanik 20 lir). Znižana bo u rožna carina na nastopno blago: iivo govedo od 820 na 120 lir, tun v zabojih od 210 na 80 lir, tun v drugih posodah od 180 na 60 Ur. Vlada pa ie pripravljena podvzeti še nadaljnje ukrepe proti draginji, ako bi se izkazalo, da te olajšave ne bi primerno vplivale na cene v prid konsu-mentom. «= Banka «Bohemla». Iz Prage poročajo: Dne 15. junija se vrši skupščina malih delničarjev propadle banke »Bohe-mia*. Predložila se bo resolucija, v kateri se zahteva, naj se banka po možnosti sanira. = Češkoslovaška trgovinska bilanca za leto 1922. Vrednost uvoza je znašala 12„695,515.701 Kč a izvoza je znašala I8,"o86,348.590 KS. Aktivum znaša torej 5„S90,832.889 Kč. Glavni izvozni predmeti so bili sladkor, le«, premog, steklo in tekstilije, to je 60 odst. vsega izvoza, dočim so bili glavni uvozni predmeti žito, mlevekl produkti ter sirovine: bombaž in volna. — Fakturiranje v madžarskih zlatih kronah. Glede na nizko stanje madžarske krone in kolebajočih tečaje r so skle nile madžarske tvornice vijakov izstavljati fakture v zlatih krOmah. Njim bodo sledili najbrž še drugi To nezaupanje v lastno valuto ima lahko slabe posledice za stanje madžarske krone. Dolar enak 100.000 markom. V sredo je v prostem prometu v Berlinu dosegel tečaj dolarja blizu 100.000 mark. Nemška valuta je sedaj najslabša v Ev. ropi razen sovjetskega rublja. — Poljsko zlato posojilo. Iz Varšave poročajo, da bo poljski finančni minister dr. Grabski predložil sejmu zakonski načrt glede emisije 100 milijonov norih na poljske zlate goldinarje se glasečih zakladnic, ki bi se obrestovale po 3.66 odstotkov. = Obtok bankovcev v Franciji se je po izkazu dne 7. junija pomnožil za 204,142.000 na 36,,945,122.000 frankov. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., ponudba 440; baška, 75 — 76 kg, — 3 odst., 1.5 vagona 430: baška, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., 1.5 vagona 432.5 — 437.5; baška, 78 kg. čista, 3 vagone 435. Ječmen: baški, 64 — 65 kg. 2 vagona 285. Oves: baški, povpraševanje 290. Turščica: baška, 24 vagonov 256.75 — 258.75; baška zdrava. 3 vagone 258.25 — 260; baška bela, 1 vagon 267.5; baška okrogla, 3 vagone 265 — 270; baška, pariteta Beograd, 2 vagona 270. banatska, okrogla, povpraševanje 255; baška za julij, duplikat kasa, 4 vagone 265; baška, 50odst. delektna, 1 vagon 167.5. Moka: baška «0», 4 vagone 650; «00», 1 vagon 655; «2», 1 vagon 600; »5», 1 vagon 550i «6», 2 vagona 475 — 478.5; «7». 1 vagon 400 — 410. Otrobi: baški (v papirnatih •rečah) 1 vagon 130. Tendenca prijaznejša. Zagrebški žitni trg (14- t tn.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (76 — 77 kg) 400 — 420, turščica žolta 260 — 270, rž (71 — 72 kg) 355 — 365, ječmen za pivo 290 — 305, za krmo 235 — 240, oves 293 — 300, fižol 450 — 600. moka »0» 650 — 675, »2» 625 — 650, «4» 600 — 625, za krmo 190 — 205, rie na 450 — 475, otrobi drobni 140 — 155. debeli 200 — 210. Tendenca m ima. SomborskI žitni trg (13. t m.) Koe zum povprašuje po blagu. Pšenica se plača po 430 — 435, turščica 260 — 265. oves 285 — 300 Din. Cene moki so poskočile. iMarlborskl živinski sejem. (12. t. m.) Dogon 271 giav; od tega 90 volov. 177 krav. 3 teleta in 1 bik. Radi neugodnega vremena slab obisk. Cene za kg žive teže v Din: voli debeli 14 — 15, pol-debeli 12.25 — 13.75, plemenski 9.25 — 12, biki za klanje 12, krave: klavne 13.5 — 14.5, plemenske 12 — 12.50, za klobase 8.25 — 11, molzne in breje 10 — 13.50, mlada živina 10 — 13.25. Cene Iz vozni živini so bile deloma nespremenjene, deloma so nekoliko oslabele. Cene živini za domačo porabo so nekoliko narasle. Zagrebški tedenski sejem (13. t. m.) Dogon priličen. Promet sreden. Cene za kg žive teže: voli I. 13.25 — 15, II. 1? — 13.75, bosanska živina 8.75 — 12, krave domače I. 13 — 13.75, teleta I. 15.50 — 16.50, II. 15 — 16, svinje pitane 22.5C — 25, II. 20 — 21, III. 20 — 20.50. Konji so bili po 4 — 20 tisoč Din. Seno staro 112.50 — 150, novo 112.50 — 125, detelja 125 — 150, slama 100 — 150 za 10C kilogramov. Dunajski živinski trg (14. t. m.l Goveda: Dogon 694; od tega 250 domačih, 34 madžarskih, 222 lugoslovensklh in 138 rumunskih. Notirajo v tisočih Ka: voli 14 — 19 (21), biki in krave 14 — IS. mršava živina 8 — 14 za kg žive teže. Slabša kakovost v ceni nazadovala. — Svinle: Dovoz 731 komadov, od teh 119 Iz Danske. Promet miren, cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo v tisočih Ka: debele 23 — 27, mesnate 24.5 — 28. Dunajska lesna borza (13. t. m.) Ponudbe precejšnje, večjih kupčijskih zaključkov pa ni bilo. Nekatere ponudbe: listnati rezan materilal: javor 20 — 50 mm, 850.000 Ka z nižjeavstrijske posta je, slavonska bukev, nepariena L 1,400 000 Ka, domača jelša od 20 mm naprej 1,100.000 Ka z Dunaja; les za kurjava trd, suh, polena 2,800.000 Ka z Marcheg-ga; trdo oglje 1050 Ka z nižjeavstrljskf postaje za kg; listnati oblikovci: bukev 25 cm naprej, 280.000 Ka z nižjeavstr. postaje, lipa od 25 cm naprej 460.000 Ka z Dunaja; igličasti oblikovci: mesečen, hlodi. 4 — 10 m, 18 cm naprel 220JD01 Ka s štajerske postaje. Domače borze 14. junija. ZAGREB. V efektih je bila tendenc« dalje prilično čvrsta pri večjem prome tu. Med drugim je večje povpraševanje dvignilo tečaj Slavenske na 108. Na de-viznem tržišču je bila včeraj popoldne velika čvrstoča. Danes zjutraj je tako i v početku poslovanja vse oslabelo, a nz sami borzi doseženi tečaji so nižji nego včerajšnji borzni tečaji. Slaba tendenca je trajala do konca borznega sestanka Pri minimalnih kupnih nalogih se je na bralo toliko deviznega blaga, da ni mo glo biti plasirano. Tendenca je torej izrazito slaba, kar bo bržčas zopet po-voljno uplivalo na tečaj dinarja. Noti rale so devize: Dunaj 0.127—0.1285, Berlin 0.09—0.0915, Budimpešta 1.17 in po! do 1.22 in pol, Bukarešta 46.25—46.75. Milan 422—425, London 420—423, Nev-vork 90.5—91, Pariz 577.5—582.5, Prag.-. 271—273, Curih 1625—1637.5, Varšava 0.11—0.1115; valute: dolar 89—90, avstr krone 0.126—0.127, češkoslovaške kronr 267—268, nemške marke 0.091, len 4f> lire 417—419, sovereigne 420; efekti: Ljubljanska kreditna banka 230—240 Praštediona 1010—1015, Slavenska ban« ka 107—110, Trboveljska družba 1275 dr 1325. BEOGRAD. Dovolj blaga. Povpraševanje krito. Na koncu sestanka vse de vize slabe. Praga se je dajala v početkv po 274, a na koncu po 272. Podoba je. da je V Zagrebu dovolj blaga in da so devize tam cenejše. Dinar je v Curihu popustil na 6.15, dočim je Sofija 6.55 Berlin je padal in bil ponujan po borz-po 0.08. Notlrale so devize: London 422 do 432, Pariz 580—584, Newyork 90> do 91, Ženeva 1638—1641, Solun povpra sevanje 240, Milan 4215—432.5, Praga 270.5—272.5, Berlin 0.088-0.089, Dun« 0.128—0.125. Bukarešta 46.5—47.5, Sofijp povpraševanje 98, Budimpešta 1.20—1.25 Tisk Delniške tiskarne, d d. v LJubllanl Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra.. Odgovorni urednik Pr. Brožovid Vremensko IJubljans. 14 junija 1923 poročilo Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine ! mm Ljubljana , 7. 760-2 10-2 neT. zapad oblačno i Ljubljana . 14. ?57-S 20*0 jug. TZh. reč obl. —- Ljubljana . 21. 760 4 13-7 brezvetra dož — Zagreb . , 7. 755-0 13*0 zapad več jasno — ! Beograd , 7. — — — „ — 1'unaj . . 7. 757*4 12-0 zapad det 2-0 ; ?raga . . 7. 765-4 11*0 jug. za p. „ 90 loomost. . 7- 759-9 10-0 brezvetra oblačno 1-0 i V Ljubljani barometer oeetan,, temp»r nizka. Snioee »ih»j» oh 4-06 rabaja ob 19-65 Edmond Abeat: Notarjev nos Gospod Bernier mn je prišil levo roko na notarjev obraz in moža sta bila mesec dni privezana drug na drugega Siamska brata, zaradi katerih je nekdaj tria radovednost vso Evropo, bi bila šla laie narazen. Pa ta dva sta bila brata, bila sta se vajena že od mladega in sta bila tudi enako vzgojena. Če bi bil eden vodar in drugi notar, morda bi bilo njuno prijateljstvo »anj bratsko. Romagnž se n? nič pritoževal, dasi se mu je zdel položaj popolnoma nov, Po suženjsko aH, da se bolje izrazim, po krščansko je ustregel vsaki želji moža, ki je kupil njegovo kožo. Vstajal je, sedal, legal spat, se obračal na desno in na levo, kakor je prijela gospoda muha. Magnetna igla se ne pokorava bolj severnemu polu. kakor se je Romagnč gospodu L' Ambertu. Ta junaška pohlevnost je segala notarju do srca, vendar pa z njim ni bil beg v6 kako ljubezniv. Tri dni je čutil do svoje žrtve za njeno vdanost nekaj hvaležnosti, kmalu nato mržnjo, potem gnus. Mlad, čvrst in zdrav človek se ne more nikoli privaditi, da bi hil čist-o na miru. Kaj šele, če se ne sme pre-mekniti od nižjega, nesnažnega in ne-vzgojenega bitja! Pa zdaj je že bilo, kar je bilo. Ali živeti brez nosu, ali pa prenašati Auvergnčana z vsemi posledicami vred, jesti z njim, spati z njim, opravljati poleg njega, in Se celo v najbolj nekomodnem položaju, vsa življenjska dejanja. Romagne je bil vrl in imeniten fant, samo smrčal je kakor medved. 2ivel je za svojo rodbino, ljubil je bližnjega; le urnil se ni nikoli v svojem življenju, zakaj bal se je, da bi ne porabil kaj blaga brez potrebe. Njegovo čuvatvo vanje in mišljenje je bilo zelo rahločutno; najnavadnejše oblike, ki nam jih priporoča civilizacija, se ga pa niso prijele. Ubogi gospod L* Ambert in ubogi Romagnž! To go bile noči, to so bili dnevi! In brce, ki jih je gospod L' Ambert dajal, Romagn6 pa prejemal! Tega Se povedati ni treba, da ni Romagnč nič tožil, ko jih je dobival. Bal se je, da bi napačna kretnja ne uničila poskusa gospoda Ber-niera. Notarja so močno obiskovali. Prihajali so prijatelj? družbe in se kratkočasili z Auvergnčanom. Navadili so ga na smotke, na vino in na žganje. Revček se je vdal novemu uživanju z naivnostjo rdečekožca. Opili so ga, napasli, vodili po vseh klinih, ki ločijo človeka od živine. Vzgajali so ga nanovo. Lepi gospodje so se pri tem dobro imeli. Ali ni bilo zanje nekaj prijetnega in no/ega, ko so pri-dili Auvergnčana? Neki dan so ga vprašali, kako namerava uporabiti sto zlatnikov, ki mu jih bo dal gospod L' Ambert, ko jih odsluži. — Naložim jih po pet do što, je odvrnil, in imel bom šlo frankov obresti. 1 <— Pa potem? mu je rekel lep mlll-, ion ar dvajset petih let. Ali bo5 zato i kaj bogatejši, kaj bolj srečen? Po Sest soldov obresti na dan boš imel. Če se poročiš, in to je neizogibno, zakaj ti si že iz takega lesa, iz kakršnega se delajo tepci, bož imel najmanj dvanajst otrok. — VSe mogoče. — In zapustiš jim po civilnem zakoniku, ki je čedna iznajdba Cesarstva, vsakemu po dva vinarja, ki jih bo lahko na dali zajedel. Z dva tisoč franki bi pa le lahko živel ves mesec, kakor bogataš, spoznaval iir-ljensko veselje in se povzpel nad sebi enake! Otepal se j« vseh pogubnih skušnjav kakor vsaka, poštena duša. Pa pritiskali so kar naprej in naprej ut njegovo široko črepino, odprli pot slabim mislim in možgani so bili načeti. Tudi dame so prihaiale. Gospod L' Ambert jih je poznal mnogo, ii vseh slojev. Romagn6 je videl zelo različne prizore in slišal hinavske prisege ljubezni in zvestobe. Gospod L' Ambert ni vpričo njega samo čisto mirno debelo iagal, še v zabavo mu je bilo, ko mu je včasih pri pogovorih pokazal vso hinavščino, ki je, naj jo tako imenujem, igra vsega elegantnega življenja. Kaj šele kupčijski svet! Romagnž nI imel o njem pojma in je mislil, da ga je odkril kakor Krištof Kolumb Ameriko. Klientov notarjeve pisarne ni njegova navzočnost nič več motila: 'govcrIH so pred njim kakor pred kopo ostrig. Videl je družinske očete, kl so iskali sredstev, kako bi na korist me-trese ali kakega dobrega dela zakonito odrll svoje sinove; mlade ljudi, ki so se nameravali poročiti in so ugibali, kako bi s pogodbo ukradli doto svoji ženi; upnike, ki so hoteli po deset od sto na prvo hipoteko: izpo-sojevalce, ki so zastavljali prazen nič! Bister ni bil nič ln njegova inteligenca ni bila dosti večja od inteligence kodrastih psov: upirala se je pa včasih njegova vest. Neki dan je mislil, da stori prav, ko je rekel gospodu L' Ambertu: — Važ pa ne špoStniem. A notarjeva mržnja do njega se je izpremenila v odkrito sovraštvo. V zadnjem tednu njnne prisiljene prisrčnosti se je vrst:l vihar za viharjem. Nazadnje je pa gospod Bernier ugotovil, da se je zaplata navzlic tolikemu prerekanju prijela. Ločili so sovražnika in upodobili notarjev nos ▼ koži, ki ni bila več Romagnčtova. In lepi milijonar iz Verneuilske ulice je vrgel pred svojega sužnja dva bankovca po tisoč frankov in mu rekel: — Na, malopridnež! Denar ni vse skupaj nič. porabil sem pa zaradi tebe za sto tisoč srebrnjakov potrpežljivosti. Pojdi, izgubi se za zmerom in glej, da ne slišim nikdar nič več o tebi! Romagnč se je ponosno zahvalil, iz-pil steklenico pri služabn;kih, dva kozarčka s Singuetoin in se zazibal proti prejšnjemu bivališču. V, Z višav v nižavo. Gospod L' .Ambert se je vrcfl me3 svet z uspehom, lahko bi rekli s slavo. Njegovi priči sta se izka:.;Ji ieio pravični, ko sta povedaii, da se je l -ril kakor lev. Stari notarji so se zaradi njegovega pognma kar pomladi1:. — Ehe, ali vidite, kakšni smo. -dar nam je kakšne reči zadosti. Kdor je notar, je prav tako lahko tudi m-žak! Gospoda L' Amberta je pač varala bojna sreča; pa je že tepo, če jč človek na tak način premagan: Vaterloo je to. Se smo tiči. š«. pa naj reče kar če kdo! Tako je besedoval ugledni gospod Clopineauj častiti gospod Labriquc. trebušasti gospod Bontous in vsi nestorji notariata. Kar je bilo mlajših gospodov, so govorili skoraj prav t? -ko, samo da jim je ljubosumnost narekovala nekatere izpremembe: — Mi gospodu L' Ambertu prizna mo, kar je prav. Gotovo nam dela čast. čeprav nas je nekoliko komoro mitiral , . . Vsakdo izmed nas bi b:! pokazal toliko poguma, samo nekoliko manj nerodnosti . . . Tak dosje janstvenik. kakor je vsak izmed nas. bi se ne bil smel dati razžaliti. Ne razumemo tega, kako more kak nota-kdaj reči, da ni prav ravnal. Iz vzrokov, ki se ne smejo povedati, bi se n-bil smel biti ... Če bi bil jar družin ski oče, bi svoje zadeve že rajši za upal pametnemu človeku, kakor v* avanturistu itd., itd. CelšsKa srednješolska mladina ®ri Stritarju v Rogaški Slatini Državua realna gimnazija v Celju je priredila v sredo 13. t. m. pod vodstvom g. ravnatelja Jeršinovica ter večine učiteljskega zbora skupen izlet v Rogaško Slatino z namenom ,da se pokloni mladina velikemu geniju slovenskega naroda Stritarju, ki po trudapolnih letih v tujini uživa sedaj v biseru svoje ljubljene domovine prezasluženi pokoj. Solnčni žarki so ves dan zvesto spremljali vesela lica izletnikov ter so bili viden odsev lepega razpoloženja radostnih duš. Lega zdravilišča, vzorno urejen park ter lične stavbe so vzbujale obče občudovanje ter živahne vzklike vidnega presenečenja. Po zaslugi g. ravnatelja dr. Stera je raz kazalo osobje zdravilišča mladim radovednežem povsod z največjo pozornostjo razne naprave ter se kosalo v tem, kako bi olepšalo kratko bivanje mladine v tem prekrasnem in prijetnem kraju. Okoli enajstih je obvestil g. ravnatelj dr. Šter pesnika Stritarja, da se mu želi pokloniti učiteljski zbor in dijaki državne realne gimnazije v Celju. Radi hladnega vremena jih je pesnik pričakal v pritlični sobi pri oknu. V svečanostnem razpoloženju so korakaie dolge vrste vedrih obrazov mimo osivelega starčka, ki Je z vidno radostjo odzdravljal z roko mladini — krepkejšl opori in srečnejšim potomcem svojega ujedinjenega naroda. Kratke, a markantne pozdravne besede ravnatelja zavoda so izvabile glasno odmevajoče »živiJo»-klfce, nakar j a zapel dijaški zbor pod vodstvom g. učitelja Preglja pesmi »Zadoni nam za-doni» in »Na planine!*. Vidno ginjen se je zahvaljeval pesnik Stritar za prisrčne ovacije, njegovo okno pa se je trenutkoma napolnilo z raznobarvnimi cvetlicami in dišečimi jagodami. Poslednje le sprejel s prav posebnim veseljem. Na cesti pred Stritarjevim domom se je nabralo med poklonitvijo mnogo občinstva, ki je ginjeno sledilo pretresljivemu prizoru. Po poklonitvl je povabil Stritar ravnatelja Jeršinovica k sebi in mu je naročil, da izrazi toplo zahvalo profesorskemu zboru in vsem dijakom zavoda. Njegova gospa soproga pa je opetovano povdarjala, kako iskreno se veselita in kako ginljiv je bil nastop dijakov. Veliko pozornost in ljubezen do dijakov je pokazal restavrater zdraviliškega doma gosp. Martinovič, ki je pogostil pri tej priliki brezplačno sto dijakov ra tako sploh omogočil dijaški izlet v Rogaško Slatino. V restavraciji «Pri pošti* in «Pri solncu* so pa kosili ostali po znižanih cenah. Popoldanski izlet k Sv. Trojici, ki je tmdil krasen razgled po pestrih krajih rogaške okolice, je zaključil prijetno bivanje v Rogaški Slatini. Osobje južne železnice je z veliko prijaznostjo pripravilo posebne vosove od Grobelnega do Slatine. Nazaj pa je vozil celo posebni vlak pod osebnim vodstvom obratnega vodje gosp. inšpektorja Kitaka. Izlet ostane trajno zapisan v srcih mladi- | ne. Duh velikega pesnika naj jo čuva, j njegova, kulturnemu delu posvečena lju-! bežen do rodne grude naj jI postane j vzor! «S>eS«B3B»aES»BMBB8»MBM I ■ 5' B B | t=s Gradbeno podjetje =» g i Ing. Dukič i drug j iščeta se dva pisalni stroji m elektromonterja »tane|s c državnfm davkom iia lutarate vretf rfo SO buadl O!« 6*—, natra mdadttla beseda 80 par *»4. — Pltii aa »edno napral (lahke tudi * rr.ar-.iahi. Na »praiaala odgovarja oprava >«, (ko te rprataej« prileten« »trnka n odgovor ter aianlpeleoUaka prlatolblna <1 Dt«>. IŠČE SE 2491 nemeblovana soba za takoj. po možnosti s separatnim vhodom. Stanarina postranska stvar. — Ponudbe pod »Takoj 2491» na upravo »Jutra*. DRŽAVNI UPOKOJENEC išče službe kot pisar, nočni čuvaj, vratar, sluga ali skladiščnik. Cenjene ponudbe pod »Vesten 2468» na upravo »Jutra*. 2468 TRGOVSKI POMOČNIK za trgovino mešanejra blaga za malo mesto Slovenije se sprejme takoj. Prednost imajo hrvaščine zmožni Naslov pove uprar va »Jutra*. 2497 GOSPOD, 2474 zmožen angleškega, nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru, želi službo v pisarni ali za tolmača. Naslov: Safar. trg 91, Novo mesto. UČENKA 2510 se sprejme v trgovino na deželi. Pondbe pod »Gorenjsko* na upr. »Jutra*.: FOTOGRAFSKI ATELJE v prometnem kraju blizu Zagreba se proda zaradi prevzema drugega večjega posla. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Iv. Vezjak*. 2515 DVA FOTOGRAFSKA APARATA, dobro ohraniena, format 6X9 m 6X12 z objektivom, »dvojni Ana«stigmat», ako mogoče s compur-za-j piralom. Aparati z drugimi objektivi niso izvzeti. Vse cenj. ponudbe z na. vedbo najnižje cene je poslati na upravo »Jutra* pod »Fotoaparat*. 2518 zanesljiva iu popoluo samostojna delavca, vešča vseh popravil električnih Btrojev in transformatorjev, se čez 3"2 let 6tara. Pismena ali nstna pojasnila daje Obratno ravnateljstvo Južne železiiloe, oddelek VI 5, LJubljana. Mehanična delavnica (popravljidnica) LJUBLJANA lilnhriiovi ulica DA L. BARAGA. Agiine 1053 1051; vsem 8 SUHE GOBE 2418 kupuje po najvišjih dnevnih oenah tvrdka SIRC-RANT, Kranj. 8413 OBRATOVODJA, popolnoma samostojen, vešč tudi vseh popravil, se sprejme na večjo žago s polnojarmenikom na Gorenjskem. Istotam se sprejmejo štirji Žagarji za samice. Refiektira se le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči. vešče vseh popravila. Ponudbe pod »Žaga* na upravo «Jutra». 2362 STROJESKOBELNIK (Hobelmaschine). urezalni stroj {Fržlssmaflchine) s transmisijo se poceni proda. Vprašati: Franjo špes, Maribor. Tržaška oesta. 2494 Naznanjam em cenj. trgovcem, da sem izstopil:za Ljubljano, Maribor in Celja 1. junijem 1923. iz tvrdke Josip išče velika domeča zavarovalna Rajžter & Cozep. in nisem več od ; družba. Velika provizija, event stalna tega dne obvezan za tvrdko. j plača. Prijave pod ..Agilen akvi- Karel Pečovrelk. Šoštanj, dne 1. junija 1923. ziter' na npravo »Jutra". Haročajte „JUY?38"2 NAFTALIN. SIROVI zoper mole in mrčesa, kilogram 8 Din. Katran Iz lesa, kg S Din, prodaja F. Čvek, Kamnik. 2461 PISALNO MIZO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* pod »Pisalna miza*. 2488 LEPA ENONADSTROPNA HISA 2454 e« proda v Višnji gori St. 50. obstoječa iz klavnice, mesnice, ledenice, gostilniških prostorov in sob za tujce. Poleg tega nekaj njiv in travnikov z gospodarskim poslopjem. Cena 150.000 Din. Več se j poizve pri Antonu Logarju v Višnji gori. LEPA SPALNA OPRAVA iz trdoga lesa, polit irana, se po ugodni ceni proda. Jože Stare, Bled. 2514' DVA INTELIGENTNA GOLOBČKA 2489 (črni i plavi) iščeta dve golobičici. mladi i srčkani, v svrho preganjanja dolgočasja v njihovem golob-njaku. Dopiše ca upravo »Jutra* pod »Golobček*. RABIM DELAVCA za cementne cevi in druge, cementne izdelke, nastop1 takoj. Dragotin Korbar. betonska tvornica. Zagorje ob Savi. 2-198 POSESTVO. S487 hiša. vinograd, travniki, sadonosniki. gozd, njive, skupaj 8 oralov, vse v najlepšem stanju, s.e ceno proda. — Pojasnila daje j I. HCnigmann. Loče pri j Poljčanah. ETIKETE ZA ZVEZKE v vseh velikostih ima vedno v zalosri litografija Čemažar in drug, Ljubljana, Vojaška ulica 16/a. Zahtevajte vzorce! _2144| FIHjaiRa Simon Hmstgc, Milana Kolodvorske ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste. Odhod I as Ljubljane vsaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo 10-' JT. <3-. ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Fodruinioe: Beograd, Balkanska ulica 26. — Snžak: Joto Gj. Ivoševie. Karolinška cesta 160. — Split: Ante Bnič. Dioklecijanova obala 13. — Orui: Ito Lovričevi č. — Bit olj: Gjorgje J. Dimitrijerič & Komp. Bnlevard Kralia Aleksandra 187. — Vel. EsSiersk: Dušan Lj. Mihajlorlč, Trg Kralja Petra i. Potnike tfo Hamburga spremila cSružženi uraanlk „Xramp' kliče pod Turu! 2016 Prostovoljna javna dražba se vrši v soboto dne 16. junija 1923. ob 3. url popoldne ln nadaljevanje v ponedeljek, Dunajska oesta st. 23. X nadatr. Razprodaja se: Velika oljnata slika (original), ogledalo, vel ka železna blagajna „Tanoson", bronasta ura z alabastrastim stojalom, ped (Dauerbrandofen), omara sa led. različne mize, omare, perilo, preproga, kozaroi. vazo. knjige, orožja in lovsko potrebščine ter drngl predmeti. 1052 Prvovrstni modni salon za gospode B S 3 Ljubljana Bohoričeva ulica St. 24. 40 BSBEaaBBSBBBBBBBBBaBMBBBB H Aii ste že poslali na- H f rožnino u „Jutro" T umet. pmmie PISEMSKE PAPIRJE PRIPOROČ. KARTE ETIKETE I. T. D. V ENI ALI VEŽ BARVAH 1050 DOBAVI PO ZMERNIH CENAH ALOMA COMPANV ANONČNA IN REKLAMNA D. Z O. Z. LJUBLJANA KONGRESNJ TRG 3 BEOGRAD SREMSKA ULICA 9 LJUBLJANA, Dvorni trg št 3 (pod Narodno kavarno - poleg trgovine Schwab) se priporoča cenj. občinstvo za izdelavo vsakovrstnih mednih, promenadnih, športnih in salonskih oblek, raglanov in površnikov itd. Z večletnim bivanjem v inozemstvu sem si pridobil vsestransko strokovno izobrazbo ter jamčim v vsakem oziru za prvovrstno in brezhibno izdelavo. 1005 Elegantni vzorci angleškega in češjtega sukna vedno Točna postrežba! na razpolago. To5na postrežba! i i