List teftiia dvakrat na masec.
Posamezna št. 75p
Naročnipa mesečno 1 50 D.
Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in upravništvo v Št. Peterski vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Vabilo
na
DSTAHOVni OBČHI ZBO!
zadruge »Vzajemna pomoč, posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z.«
Pripravljaini odsek Udruženja vojnih invalidov izvrš. odbora v Ljubljani sklicuje ustanovni občni zbor invalidske zadruge pod gori navedenim imenon na dan
2. augusta 1925
ob 9. uri dopoldne v čitalnici invalidskega doma v Ljubija??.!.
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in nagovori.
2.	Razložitev načrta pravil in debata.
3.	Sprejem pravil.
4.	Pristop članov.
5.	Volitev uprave in nadzorstva.
Na predvečer dne 1. avgusta 1925 se vrši , informacijski sestanek delegatov podružnic Udruženja vojnih invalidov in zadružnih interesentov. Začetek sastanka ob pol 20. uri v gostilni pri Černetu (Jerneju) na Sv. Petra cesti.
Podružnice naj pošljejo delegate s pooblastili. Pooblastila naj bodo sestavljena tako, da so delegati pooblaščeni vpisati toliko deležev, kolikor jih doioači delegatska anketa iz fonda zadruge pri izvršnemu odboru. Tudi morajo biti pooblastila sestavljena predpisno, to je podpisana od predsednika in tajnika, vpisana v vložni zapisnik in opremljena s tekočo številko ter društvenim žigom. Ako je kdo izmed delegatov slučajno sam predsednik ali tajnik, naj podpiše mesto njega poblastilo drug odbornik. Stroške za delegate nosijo podružnice same.
Zadruga - njeno pojmovanje In obrazložitev.
O priliki, ko ustanavljamo zadrugo je treba, da vsak naš tovariš ali tovarišica pojmi vsaj glavne poteze o tej ustanovi. V kratkem bomo imeli ustanovni občni zbor zadruge. Da bo vsak kolikor mogoče pripravljen in bo mogel nuditi zadrugi cim boljše pogoje, mora zbrati nekoliko svojih misli in pokazati tudi z dejanji, po katerih se bo opomogla do čimvečjih' koristi.
Kaj je zadruga?
Zadruga je družba ali društvo, katero pospešuje gospodarstvo in pridobivanje svojih članov potom skupnega poslovanja. Da bo mogče še bolj pojmiti njen pomen, povemo smisel še nekoliko obširnejše. Več oseb se združi k skupnemu delu in gospodarstvu. Skupaj vlože svoj kapital in svoje delavne moči. Nakopiči se velika denarna, delavna in gospodarska sila, ki je zmožna marsikaj storiti in pridobiti, kar posamezen človek ni zmožen. V tej veliki moči se lahko marsikaj stori, zbere skupaj in .pridobi, ker so v njej zbrane vse sile k skupnemu cilju.
Tako družbo zbranih človeških fizičnih in gospodarskih moči, ki pospešujejo skupno delo gospodarstvo in kapital, pojmujemo pod imenom zadruga.
Ako torej pojmujemo zadrugo, moramo Uvideti tudi njene potrebe.
Zadruga potrebuje pridnih, delavnih članov, ki so jo zmožni povzdigniti.
Predstavljajmo si našo bodočo invalidsko zadrugo.
Ista ne bo invalidski odsek ali drugo urad, na katerega se hočejo naši člani samo obračati za pomoč, ne da bi kaj za njo storili.
Zadruga bo ustanova naših lastnih moči, s katerimi hočemo pokazati, kaj da smo zmožni. Ako bomo toraj bolj delovali, več bomo imeli od svojega lastnega dela.
Gotove naloge, kakoršne bo predvideval, namen zadruge, bomo morali izvršiti in dotične bodo pokazale, koliko koristi nam je pričakovati od njih.
Sedaj pa ostanimo nekoliko pri tem, ali se bodo pokazale kake ugodnosti za nas iz zadružnega poslovanja? Že sam pojem koncentracije (sil, kakor smo ga ravnokar opisali nam to obljublja.
Vse ugodnosti so odvisne od namena, ka-koršnega ima zadruga v svojem programu in pa od delovanja članov. Od zadruge lahko pričakujemo »rriaterijelni dobiček«, >>gospodarsko ugodnost« in »eksistnnčne pogoje<<. Materijelni dobiček pomeni prejemke članov v denarju ali blagu.
Gospodarska ugodnost pa je bolj pomembna in bolj obširna.
Iz koncentracije delovnih sil v delavnicah, na polju ali pri trgovini se pospešuje materijelni dobiček in kar je še važnejše, ublažuje živ-Ijerije članov v vseli gospodarskih panogah. Živ-Ijenski ali eksistenčni pogoji se marsikomu nudijo iz zadruge, ker dobi v njej delo in dober zaslužek.
Zadružni sistem pozna še veliko drugih dobrin na polju zdravstva, kulture itd., vendar pa jih ne bomo navajati. Glavno kar prinaša zadruga iz vseh svojih dobrin je to, da ne gredo iste za nobene druge osebnosti ali v druge namene, temveč imajo od vsega svojega delovanja člani zadruge sami koristi. To se pravi zadružni člani kot lastniki zadruge in njeni podjetniki so istočasno tudi njeni uživalci in odjemalci. Oni sami uživajo ugodnosti naprav, kakoršne so si stvorili.
Primerjajmo tukaj trgovske banke. Od kapitala, katerega so znesli skupaj različni vložniki, dobijo koristi čisto druge osebe, ki so izposojevalci in od obeh ima korist še tretja stran, to je banka sama, ki spravi ves dobiček po trgovskem potu za svoje privatne namene. Poglejmo tovarniško podjetje. Tisoče delavcev ni-)na druge koristi od svojega dela, kakor mezdo ali plačo. Ves drug zaslužek spravi podjetnik in tako nastajajo kapitalisti.
Sistem zadruge pa nudi vse to članom samim v dobro. To ni nič drugega, kakor socijalizacija, po kateri hrepeni vse. Prišli bodo gotovo časi, ko bodo več ali manj, ali pa popolnoma zginili trgovci in samostojna podjetja in na njih mesto bodo stopile družbe kakoršne nam že danes predstavljajo naše zadruge, seveda še bolj v izpopolnjeni in socijalizirani obliki. Zadruge bodo polagoma popolnoma spremenile obliko človeškega gospodarstva ter povzdignile delavce v produkciji, kapitalu in gmotnem stanju.
S tem bodo spremenile in zboljšale socijalni položaj človeštva sploh. Sedaj pa poglejmo še nekoliko od bližje posamezne panoge v našem gospodarstvu, ki se je močno izpopolnilo z zadružnim delovanjem.
Vzemimo posojilnice.
Iz njih si opomore marsikdo s posojilom ali kreditom za obrtni, poljedelski ali trgovski napredek. Ima to ugodnost, da polagoma vrača po neznatnih, lahko utrpečih zneskih. Na drugi strani pa kdor vloži v hranilnico, ima plodonosno z obrestmi naložen kapital.
Primerjajmo zadružne mlekarne.
Vse mleko in mlečni izdelki se konzumiralo skupaj. Doseže se enotna cena brez konkurence in doseže se tudi vsakemu možnost
razprodaje. Pri tem pa se prihrani mnogo časa in stroškov pri skupnem transportu in razprodaji. Povzdiguje se tudi kvaliteta in napredek v tej panogi. Poleg vsega tega pa ima član zadružne mlekarne še posebne koristi od skupnega zaslužka.
Vzemimo kmetijske zadruge.
S skupnim kapitalom se nabavi moderno in Radostno poljsko orodje in stroji. Posamezni /kmet bi kaj takega ne zmogel. Tako pa se poslužuje lahko vsakovrstnega orodja, ki mu ga nudi združena nabava. Zadruga mu nabavi tudi semena, gnojila, galico Itd. vse po zmernejši ceni. Poleg raznih ugodnosti pa skrbi taka zadruga tudi teoretično in s kapitali za povzdigo kmetskega stanu. Predstavimo si na ta način naše invalidske delavnice.; Združimo pletarje. Z zadružnim kapitalom nabavimo materijal, orodje in odpremo skupne pletarne. Na ta način preskrbimo delo in zaslužek mnogim invalidom in jih izučimo ter spopoinimo v tem poklicu.
Dobili bodo eksistenco, zadruga pa bo bolj ekonomično in trgovsko razpečala pletarske izdelke ter s tem pridobila sebi koristi.
Enako lahko postopamo pri raznih drugih poklicih.
Posebno v takih podjetjih, kjer je obrt navezana na drage in težko pridobljene stroje in materijal ja zadružna moč zelo na mestu in potrebna. Ako potem združimo več poklicev in več obrti skupaj ter jih v zadrugi zvežemo med seboj, nastaja podjetje tvomiškega značaja, ki je zmožno marsikaj nuditi in zaslužiti.
Koristi in dohodki enega obrta podprejo drugega in ga vpostavijo k moči. Zadružno delovanje nima le namen dobička, pač pa v večji meri izpopolniti delo, povečati produkcijo, zaposliti moči, zboljšati socijalno stanje, nuditi blagovne ali materijelne potrebe po čimvečjih ugodnostih. Blagovne potrebe se nudijo navadno s konzumi. V njih se odstranja vsako privatno stremljenje po zaslužku in izrabljanju, nudi pa se razne potrebščine po najnižjih pogojih nad produktivno vrednostjo. To se pravi, blago se daje članom skoro po ceni, ki jo dobi dotični, kdor blago prideluje in kakoršno blago brez vsakega prekupčevanja ali privatnega zaslužka predstavlja. Razumljivo je, da se nudi s tem članom veliko ugodnosti.
Z vsako prodajo za večjo ceno krije zadruga le režijo (osobje in upravo) ali pa poleg tega kvečjemu druge koristi, ki gredo itak članom zadruge.
S tem smo vzeli nekaj primerov, s kakorš-'nimi si predstavljamo lahko koristi ali ugodnosti zadruge.
Sistem zadrug pa daje še veliko možnosti in načinov, kakor jih pač predvideva smisel zadrug, ali drugače rečeno, za kar si pač zadruga vzame namen. V njo se lahko vpletejo različna vprašanja, koristna za človeštvo, ker zadružno vprašanje je problem obširnega znanja in raziskavanja. Mi si moramo ogledati še nekoliko podrobnejše notranji ustroj naše bodoče zadruge, kakoršnega je predvidel pripravljalni odsek.
Ustroj cele zadruge je treba uravnati s pravili, katera se morajo na ustanovnem občnem zboru sprejeti. Pravila v pdrobnosti natančno določajo vsa vprašanja, po katerih je osnovana zadruga.
Pripravljalni odsek je predvidel vse točke, kakoršne bodo merodajne za zadrugo po invalidskih razmerah in potrebah ter je v tem smislu sestavil načrt pravil za našo bodočo zadrugo. Da se bo mogoče vsakemu udejstvovati pri ustanavljanju zadruge in sodelovati s svojimi mislimi in predlogi, objavlja naša današnja številka »Vojnega invalida« načrt pravil, katerega naj izvoli vsak naš član po svoje predelati in primerjati.
V sak naj predvidi, kaj bi bilo za nas umestnega in dobrega in naj eventuelno stavi svoje predloge. Pred vsem apeliramo na naše' podruž-
niče, da sklepajo v skupnih sestankih predloge in dajo svojim delegatom potrebna navodila.
Upamo pa, da je vprašanje že precej predelano, ker je pripravljalni odsek dobro pre-iskusil vse točke in jih razmotrival tudi na skupnem sestanku z onimi delegati naših podružnic, ki so bili svoj čas določeni v odsek za zadrugo.
Ta sestanek je določil ustanovni občni zbor na 2. avgusta t. 1. Na predvečer pa se vrši delegatski sestanek za razmotrivanje predlogov.
V	svrho boljšega razumevanja načrta, objavljamo tudi obrazložitev posameznih glavnih točk, ki se tičejo v bistvu sestave zadruge.
Vsak naj primerja načrt pravil objavljen v tem listu s tem kometarjem in sklepa.
V	začetku pravil je pojasnjen namen za-dru § 2.
Točka 1. Zadruga ima nhmen denarnega poslovanja z zbiranjem hranilnih vlog na hranilne knjižice in inkasiranje zaslužkov, kupnin in drugih denarnih vplačil na tekoči račun. Iz dotičnega fonda pa bo dajala članom posojila ter kredite.
K temu je treba pripomniti, da bo postavljena med obrestmi, ki jih bo plačevala vložnikom denarja in med obrestmi izposojevalcev malenkostna razlika, (predvideno je kvečjemu .Iva odstotka) ali pa, da se bo vsaj nekaj pridobilo za druge zadružne namene.
Točka 2. V svrho boljših izvedb načrtov bo eventuelno vzela zadruga tudi pri kakem drugem denarnem zavodu kredit ali posojilo, da bo razpolagala s kapitalom.
Točka 3. Pred vsem je namen zadruge otvoriti invalidske delavnice in zaposliti vojne žrtve. S tem bi pomagala mnogim do kruha. To pa je eno najtežjih vprašanj v današnjem času. Treba je najprej poštenih lokalov, ki so po sedanjem stanovanjskem zakonu nezaščiteni in zahtevajo za nje ogromne svote.
Zato je naš namen poprej z zadrugo se denarno okrepiti potem pa takoj pričeti z delavnicami. Treba je strojev, orodja, materijala in kar je še največ, izbiti konkurenco. Ker pa imamo prednost za državne nabave in izdelave, se nam mogoče ne bo treba ozirati ravno na konkurenco. Takoj ko bo le rešeno vprašanje prostorov, nameravamo poskusiti v začetku vsaj v malem obsegu z delavnicami. Priporoča se nam za sedaj čevljarstvo, krojaštvo in pletarstvo.
Kakor že omejeno, polagamo pri naši zadrugi največ važnosti na delavnice in sploh na produktivno zadrugo, in bomo zasledovali najbolj cilje v dosego tega smotra, ki je sedaj zelo težko izvedljiv.
Točka 4. Ako bi imeli enkrat materijal de-bivnice in ugodno razprodajo izdelkov, je naš namen, preskrbeti delo tudi rokodelcem-invali-
I.	A. Bunin — Dr. N. Preohraženski:
Gospod iz San-Franciska.
(Nadaljevanje.)
Življenje v Neapel ju je prišlo takoj v običajni tir: rano zjutraj — zajtrk v mračni jedilnici z vlažnim prepihom skozi okna, ki so bila odprta na nek kamenit vrtec, oblačno nebo, ki je malo obljubovalo, in tolpa vodnikov v veži ob vratih; potem prvi smehljaj toplega rožnatega solnca, pogled z visoko visečega balkona na Vezuv, ki je do podnožja ovit s sijajočo jutranjo soparo na srebrno-biserne drobne valove zaliva s tenko senco Caprija v ozadju, na majčkene osličke, ki vlečejo dvokolesne vozičke spodaj po klejastemu obrežju, na čete drobnih vojakov, ki nekam korakajo z bodro in izzivajočo godbo; potem v avtomobil in — počasno kretanje po živahnih ulicah, ozkih in vlažnih kakor hodniki, med visokimi hišami z mnogimi okni, ogledovanje mrtvo-snažnih muzejev, ki so enakomerno, prijetno, toda dolgočasno razsvetljeni kakor og sijega, — ali mrzlih, po vosku dišečih cerkva, kjer je povsod eno in isto: veličasten vhod, prikrit s težko usnjeno zaveso, notri pa — velikanska praznota, molk, tihi rdečkasti ogenjčki sedmerosvečnika v globini na oltarju, okrašenem s čipkami, samotna starka med temnimi lesenimi klopmi, podobnimi šolskim, polžki gomilni kamni pod nogami in nekakšno, seveda slavno »Snetje s križa«. Ob eni uri — drugi zajtrk na hribu San Martino, kjer se shaja opoldne dosti ljudi najfinejše vrste in kjer je postalo nekoč hčerki gospoda iz San Frančiška skoro slabo samega veselja, ko se ji je zazdelo, da sedi v dvorani princ, dasi je že vedela iz časopisov, da se je začasno odpeljal v Rim; ob petih — č ' ~T hotelu, v razkošnem salonu, kjer je tako top1 preprog in plapolajočih kaminov; potem
dom doma. To je največ odvisno od razprodaje. S tem bi mogli marsikomu pomagati, ki je pri današnji konkurenci zelo šibak.
Točka 5. Konzum in prodaja sta mišljena za tako blago, ki se ne izdeluje v zadrugi. Predvsem je to špecerija ali poljski pridelki, ki imajo pri prekupčevalcih visoke cene.
Vse druge točke so razumljive, le k točki 7. moramo pojasniti, da je razumeti konverzije hipotekarnih dolgov tako, da zadruga poplača na primer v posojilnici komu dolg in je dotični dolžan naprej zadrugi proti manjšim obrestim aii drugim ugodnostim.
K vsemu temu objasnilu pa moramo pripomniti, da vse točke gotovo niso takoj izvedljive. Polagoma ena za drugo se bodo udejstvovale, kakor bo pač zadruga močna in kakor bo poslovala. V začetku nam ne bo mogoče drugega, kakor pričeti z vlogami posojili in krediti.
Glede članstva § 3.
Podružnice UVI v Sloveniji bodo dobile svoje deleže po proporcu članstva. Mišljeno je na vsakega člana po en delež. Vendar pa dotični deleži ne bodo last članov, temveč izključno podružnic. Po številu članstva se misli najti samo neko razmerje. Tudi ne bodo dotičnih deležev vplačali člani. Kakor znano, smo zbrali pri izvršnem odboru že gotov zadružni kapital, iz katerega bodo dobile podružnice gori omenjene deleže. S tem se bo samo unesel ta kapital v zadrugo v svrho obratovanja. Kar se tiče članstva, moramo še omeniti, da je vsekako v interesu zadruge pritegniti v njo tudi neinvalide, vendar pa ima uprava proste roke, jih sprejeti ali odkloniti.
§ 5, v točki 1. je stavek, da »Podružnice UVI iz Slovenije ne morejo odpovedati deležev.« To je ravno radi tega, kakor smo gori omenili, ker jih ne plačajo same. Treba je, da ta denar ostane vedno za zadružne namene.
K jamstvu (§ 6) je pripravljalni odsek vzel minimalno razmerje, to je trikratno. To pa mora biti z ozirom na majhne deleže samo 50 Din, sicer bi zadruga ne imela zadosti kredita.
Vsak član toraj jamči z deležem in še trikrat toliko, toraj skupaj za 200 Din. Več nikakor ne more zgubiti.
Glede deleža (§ 8) je bilo treba vzeti minimum 50 Din, da se omogoči revnejšim pristop.
Poleg tega ima še vsak pravico vplačevati polovico deleža v šestih mesecih, izvzemši ako prosi od zadruge posojilo.
Nadaline točke pravil se tičejo bolj poslovanja zadružne uprave in so lahko razumljive (§§9-18).
Pri posojilih (§ 17) mora vsak član poravnati najprej deleže in sicer za vsakih 2000 Din po en delež. Vsak manjši znesek se smatra za eno enoto, to je ako kdo išče 200 Din posojila, podpiše en delež, ako išče pa 2200 Din podpiše
takoj pripravljanje k obedu — in zopet močno, oblastno godenje gonga po vseh nadstropjih, zopet vrste dekoltirani hdam, ki šumijo v svili po stopnicah in se zrcalijo v ogledalih, zopet široko in gostoljubno odprta jedilna palača, in rdeči suknjiči glasbenikov na estradi, in črna množica lakajev okrog »maitre d’ hotel«, ki neverjetno mojstrski naliva v krožnike neko gosto rožnato juho.
—	Kakor povsod, šobili obedi najvišja točka vsakega dneva. Zanje so se oblačili kakor za svadbo;
—	bilo je toliko jedi in vin in mineralnih voda in slaščic in sadja, da so nosile ob enajstih zvečer hišne v vsako sobo gumijev mehur z vročo vodo za gretje želodca.
Toda to leto ni bil december za Neapolj posebno ugoden; vratarji so bili v zadregi, če je z njimi kdo govoril o vremenu, in so le skomigali z rameni v zavesti svoje krivde ter mrmrali, da se niti ne spomnijo sličnega leta, dasi niso prvič mrmrali tako in se sklicevali na to, da »se povsod godi nekaj groznega«: na Rivieri so neverjetni nalivi in burje, v Atenah je sneg, Etna je tudi vsa v snegu in se sveti po noči, a iz Palerma beže turisti, da se rešijo, mraza. Jutranje solnce je sleparilo napolitance to zimo dan na dan: opoldne se je veder; zmračilo in je pričenjal pršeti drobe dež, pa še vedno bol. gost in bolj mrzel; takrat so bliščale palme ob hotelskih vratih kot 'pločevina, mesto se je zdelo posebno umazano in tesno, muzeji — preenolični, čiki cigar izvošče-kov-debeluharjev v gumijevih plaščik, ki so plahutali v vetru kakor peroti — so bili nestrpno smrdljivi, čvrsto pokanje njih bičev nad tenkimi vratovi kljuset je bilo očitno narejeno, obutev signorov pometačev tramvajskih tračnic je bila grozna, in črnolase gologlave ženske, ki so pljuskale po blatu in v dežju, so se zdele zopemo kratkonoge; kar pa se tiče vlažnosti in smradu ‘ pr gnilih ribah pri morju, ki se je penilo ob na-
dva deleža. Pripomniti pa je treba še enkrat, da se deleži, ki jih imajo podružnice po proporcu članov, ne smatrajo za last članov.
Nadaljni paragrafi (§§ 18—21) imajo bolj značaj notranjega poslovanja in se ne tičejo toliko članov.
Važen je (§ 21.) Račun zgube in dobička. Treba je rezervnega sklada za pokritje eventu-elnih izgub. Za posebne namene (zidave, agrar-ce itd.) se lahko ustanavlja tudi druge sklade.
Za enkrat je predviden rezervni sklad, v katerega bi šlo 20 odstotkov vsega dobička zadruge. Nekateri imajo celo pomisleke, da bi se ti procenti na občnem zboru raje povišali.
Ves ostali dobiček pa se izroči izvršnemu odboru.
Navadno so zadruge ustanovljene tako, da imajo člani dividende, to je pripadke od dobička sorazmerno po deležih, člani uprave in nadzorstva pa imajo zopet gotove procente od dobička in sicer takozvane tantijeme. Vsega tega pri nas ne sme biti, ker je zadruga namenjena splošno v pomoč vojnim žrtvam, v prvi vrsti pa za gospodarsko okrepitev. Mi polagamo glavno na zaposlenje zaslužek, konsum itd.
Z dividendami in tantijemami bi bili tudi davčno obremenjeni.
Zato smo določili, da vporabi 80 odstotkov evet. dobička izvršni odbor v plošno pomoč vojnim žrtvam. Deleži pa se bodo samo obrestovali. Ako bodo člani, ki imajo deleže potrebni, bodo dobili pomoč pri izvršnemu odboru samo toliko, da obveze za to ni nikjer.
Pri upravi (§ 25) je določba, da se ista voli za dobo dveh let. To pa radi tega, ker je običajno, da se vsak brani brez vsakega dobička dela in odovomosti. Po tem je popisana zopet notranja uprava, ki se ne tiče članov (§ 26—29).
(§ 30.) Nadzorstvo se voli za tri leta, iz vzrokov kakor v § 25 in sicer za eno leto več zato, ker je treba vedno obdržati ljudi, ki so verzirani in imajo že vpogled in izkušnje.
Dalje § 31—36 so lahko razumljivi in običajni.
V § 37 zadnji stavek da pri posameznih osebah lahko zastopa en poblaačenec največ 10 deležev.
To je važno radi tega, da pride k vsakemu občnemu zboru vendar gotovo število članov/ Nikakor ne more par oseb odločati o usodi zadruge posebno ako imajo še gotovo tendence.
Nadalje do konca so vsi paragrafi razumljivi in osnovani na običajnih načelih in zakon-skikih predpisih.
Ako hočemo zadrugo zares ustvariti tako, da bomo pričakovali od nje vsestranskih koristi, moramo zastavit vse svoje moči.
Saj nas je dosti, vsak mora pripomoči ne, kaj, pa dosežemo gotovo lepe uspehe.
brežju, o tem se kar ne da govoriti. Gospod in gospa iz San Frančiška sta se vsako jutro jela prepirati; hči je zdaj hodila bleda in z glavobolom, zdaj pa je zopet oživela, postala nad vse navdušena in mila in ljubka: krasni so bili ti nežni, zamotani občutki, ki jih je obudil v njej sestanek z nelepim človekom, v katerem je tekla nenavadna kri, — saj končno ni menda velikega pomena, kaj ravno obudi dekliško dušo — naj bo to denar, slava ali plemski rod ... Vsi so zatrjevali, da je v Sorrentu na Capri popolnoma drugače: tam je bolj toplo in solnčno, tam sveto citrone in nravi so bolj poštene in vino bolj naravno. In rodbina iz San Frančiška je sklenila odpotovati z vsemi svojimi kovčegi na Capri, da se naseli v Sorrentu, ko si ogleda otok, obhodi kamenje na mestu Tiberijevih palač, obišče pravljične jame »Lazurne Grote« in sliši abriške godce na meh, ki se potikajo pred Božičem up otoku in pojejo hvalo Devici Mariji.
Na dan odpotovanja — ki je ostal za vedno v spominu rodbini iz San Frančiška! — ni bilo solnca niti zjutraj. Težka megla je zagrnila Vezuv do samega vznožja, nizko je visela ko siva zavesa nad svinčenimi morskimi valovi, morje se je izgubilo izpred oči v daljavi polmilje. Caprija sploh ni bilo videti — kakor da ga ni bilo nikdar ua svetu. Mali parabrodič, ki je krenil proti njem1* je tako metalo sem in tja, da so ležali člani rodbine iz San Frančiška kakor klade na divanih v ubogi skupni kabini tega parobrodiča; noge so imeli zavite v plaide in oči zaprte od slabosti-Missis je trpela, po njenem mnenju največ; pre' magala jo je večkrat morska bolezen in zdelo so ji je, da umira, a hišna, ki je vselej pritekla s p°' sodo, — saj se je že mnogo let dan za dnevom zibala na teh valovih v vročini in mrazu in ^ bila vendar neumorna in vedno prijazna z "j1. — se je le smejala. Miss je bila grozno bh 1
Pravila za »Vzajemno pomoč« posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
I.	Tvrdka in sedež zadruge.
§ L
Tvrdka se glasi:
»Vzajemna pomoč, posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani. Sedež zadruge je v Ljubljani. Okoliš zadruge obsega Slovenijo,, more pa ustanavljati svoje podružnice po celi državi.
Namen zadruge.
§2.
Namen zadruge je: pospeševati zdravstveno in nravno povzdigo svojih članov, zlasti pa:
1.	zbirati hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter s krediti in posojili gospodarsko okrepiti vojne invalide, vdove in sirote;
2.	pridobivati si nadaljna potrebna denarna sredstva potom zadružnega kredita;
3.	otvarjati lastna podjetja in delavnice v svrho nameščanja vojnih žrtev iz izrabe njihovih delavnih sil v obče koristne namene;
4.	preskrbovati samostojnim invalidom rokodelcem in drugim vojnim žrtvam delo in zaslužek s tem, da jih zalaga s surovinami ter konzumira in razprodaja izdelke;
5.	imeti konzum in prodajo raznega blaga za vojne žrtve;
6.	vršiti nakup in prodajo premičnin in nepremičnin, oziroma posredovati pri raznih kup-čijskih poslih članov.
7.	izvrševati svojim članom konverzije hipotekarnih dolgov;
8.	oskrbovati svojim članom inkaso;
9.	skrbeti za strokovni pouk in širjenje zadružne misli med svojimi člani.
II. Članstvo.
§3.
Člani zadruge so vse podružnice Udruženja voj. invalidov v Sloveniji. Člani pa morejo postati tudi:
a)	vsi drugi odbori in organizacije omenjenega udruženja v kraljevini SHS,
b)	vsi vojni invalidi, vdove in sirote kraljevine SHS in člani njihovih družin, ki se morajo vezati s pogodbami,
c)	vsi podporni in častni člani ter dobrotniki Udruženja voj, invalidov in
d)	vse druge osebe, ki se morejo vezati s pogodbami, ako jih zadružna uprava sprejme.
§4.
Sprejem v § 3 omenjenih članov se vrši s sklepanjem zadružne uprave. Proti sklepom ni pritožb. Vendar se mora odklonitev v odstavkih a, b in c § 3. navedenih oseb opirati na vzro-! ke, navedene v § 5 točka b) in c) in odstavek 4.
Sprejem je pravnoveljaven kadar pristo-pivši član podpiše pristopnico in plača vpisnino, v znesku katerega določuje občni zbor ter vsaj en zadružni delež. Novega člana se takoj vpiše v imenik članov in se mu izda člansko knjišico. Število članov je neomejeno.
§5.
Članstvo preneha.
1.	s prostovoljnim izstopom člana. Kdor hoče izstopiti, mora vsaj do konca junija pri načelstvu pismeno odpovedati članstvo, toda izstop velja sele s potekom tistega leta. Pozneje odpovedano članstvo velja za prihodnje leto.
Vsaka odpoved se vpiše takoj v imenik članov. Podružnice Udruženja vojnih invalidov v Slovenji, ki so ustanoviteljice te zadruge n e fin o r e j o izstopiti in odpovedati svojih deležev, dokler obstoja ta zadruga, ako se pa katera podružnica likvidira, preidejo njeni deleži soraz-pnerno na dotično podružnico udr. voj. invalidov, ki bi prevzela njen delokrog. Izstop je mogoč torej samo osebam iz § 3. odstavki a, b, c in d.
2.	vsled smrti, v tem slučaju ugasne članstvo šele koncem poslovnega leta, v katerem je zadružnik umrl;
3.	vsled izključitve.
i Uprava ima pravico po odobritvi nadzorstva izključiti člana v sledečih slučajih:
a)	ako ne izpolnjuje dolžnosti po teh pravilih,
b)	ako škoduje zadrugi moralno ali materijelno,
c)	ako izgubi zaščito radi vzrokov, navedenih
v § 24 sedanjega zač. inv. zakona.
4.	S konkurzom ali kuratelo člana.
Izključitev z vzroki vred mora načelstvo
prizadetemu tekom 8 dni pismeno naznaniti. Izključeni ima pravico se pritožiti v teku 14 dni po dostavitvi obvestila na razsodišče, ki o tem končno razsoja. Nasledki izključitve nastopijo z dnem zadevnega sklepa načelstva, toda sklep se izvrši šele ko postane pravomočen.
Dokler ni priziv rešen, je dotični suspendiran od pravice zadružnika.
Prostovoljno izstopivši ali izključeni člani, ter pravni nasledniki umrlih nimajo ni kake pravice do premoženja ali rezervnih zakladov zadrug. Zadružni deleži izstopivših se izplačajo šele tekom dveh let po tem, ko se je prostovoljni ali neprostovoljni izstop izvršil.
Jamstvo.
§6.
Zaveza članov zadruge je omejena. Vsak član jamči za zadružne zaveze poleg svojih deležev še s trikratnimi tolikimi zneski kakor znašajo deleži.
Sredstva zadruge.
§7-
Sredstva zadruge so:
1.	zadružni deleži,
2.	hranilne vloge,
3.	vloge na tekoči račun,
4.	zadružna izposojila,
5.	rezervni zakladi,
6.	pristopnine in upravni prispevki.
Zadružni delež.
§ 8-
Zadružni delež vsakega člana znaša Din 50 (ter se lahko zviša vsak čas z večinskim sklepom občnega zbora do najvišjega zneska Din 200.—. Člani imajo poljubno množino deležev. Zadružni deleži se lahko obrestujejo. Višino obresti določata uprava in nadzorstvo skupaj. Deleži pa ne 'dajejo nikake pravice do dividend.
Vsak član mora ob pristopu vplačati vsaj polovico zadružnega deleža, ostalo polovico pa vplača lahko v obrokih najkasneje v Šestih mesecih po pristopu. Kdor ne izpopolni v šestih 'mesecih svojega deleža, zapadejo vsi že na ta račun plačani delni zneski v prid rezervnemu skladu. Vplačevanje se ima potrditi v imenski register.
Zadružni delež se ne more povrniti v celoti niti v obrokih pred prenehanjem jamstva, ki ugasne z izplačilom deleža. Z deležem ne more nihče razpolagati. Zastavitev zadružnega deleža za zadrugo ni obvezna'.
§ 9.
Glede hranilnih vlog, ki se sprejemajo od vsakogar veljajo naslednja določila:
'L Obresti se računajo od prvega dne vlaganja naslednjega meseca, po katerem se je vloga izplačala. Načelstvo sme dovoliti izjemo.
2.	Obresti se izplačujejo samo koncem leta. Ako se jih ne dvigne, se jih pripiše k glavnici in kakor ista obrestujejo. Med letom se izplačajo obresti samo tedaj, če se dyigne tudi vsa glavnica.
3.	Vlagatelj sprejme za svojo vlogo hranilno knjižico, v kateri je sprejem vloge potrjen s podpisi dveh članov načelstva.
je imela med zobmi košček citrone; zdaj je ni veselilo niti upanje na slučajni sestanek s princem v Sorrentu, kjer je nameraval preživeti božič. Mister, ki je ležal znak v širokem površniku in veliki kapi ni odprl ust vso pot; njegov obraz je potemnel, a brke so se pobelile, glava pa ga je težko bolela: zadnje dni je zaradi slabega vremena preveč pil zvečer in se preveč naslajal ob »živih slikah« v beznicah rafiniranega razvrata. Dež pa je bičal žvenketajoča stekla, od koder je teklo na divane, tuleč veter je lomastil po jamborih in obenem naletaval val, tako da sta včasih vrgla parobrodič popolnoma na bok — in takrat se je spodaj nekaj z ropotom zvrnilo. Na postajah v Castellamaro, v Sorrento — je bilo malo boljše; toda še tu je strašno metalo, breg in vse njegove strmine, vrtovi, pinije, rožnati in beli hoteli in meglene, kodrasto-zeleni hribi so se dvigali in padali za oknom kakor na gugalnici; pb stene so se zadevali čolni, mornarji in potniki iz tretjega razreda so besno tulili, nekje se je drl otrok, kakor da ga davijo, vlažen veter je pihal v duri, in ne da bi za trenutek obmolknil, je rezko vpil iz zibajoče se^ barke pod zastavo gostilne »Royal« grkajoč deček, ki je vabil potnike: »R-oya-al! Hotel R-oya-al!...« In gospod iz San Frančiška se je čutil — kakor je bilo tudi zanj umestno — popolnoma starca, — ter je mislil že z obupom in zlobo na vse te »Royal«, »Splendid«, »Excel-sior« in na te pohlevne, po česnu smrdeče človečke, ki se zovejo Italijani; nekoč, medtem ko je parobrod stal, je odprl oči in se privzdignil na divanu, — zagledal je pod skalnato strmino kup tako revnih, skozi in skozi plesnivih zidanih bajt, ki so se gnetle druga k drugi tik pri vodi, poleg čolnov, poleg nekih cunj, pločevinastih škatelj in rjavih mrež, da je občutil obup ob misli, kako je ravno ta resnična Italija, ki jo je prišel vžigati... Končno se je jela v temi dvigati nasproti črna
masa otoka, kakor skozi in skozi prevrtana ob vznožju z rdečimi lučkami; veter je postal bolj mehak, topel, dišeč; valovi so si pomirjali, se prelivali kakor črno olje, in po njih so šinile zlate kače pristaniških svetilk ... Pofem je nenadoma zagrmelo in s pljuskom padlo v vodo sidro, z vseh strani se je zaslišalo besno kričanje čolnarjev, ki so hoteli prehiteti drug drugega — in na mah je postalo ljudem lažje pri srcu, bolj svetlo je zasijala kabina, zahotelo se je jesti, piti, kaditi, in se gibati... Deset minut pozneje je prestopila rodbina iz San Frančiška*v velik čoln, petnajst minut pozneje je stopila na obrežno kamenje, nato pa je sedla v svetli mali vagon in se brenče počasi vzdignila v hrib med vinogradniške kole, napol podrte kamenite ograje, med mokra, grčava, tu in tam s slamnatimi strehami pokrita pomarančna drevesa s svetlim rumeno-rdečim sadjem in debelim bleščečim listjem, ki so drsala doli, pod goro, mimo orptih oken vagona... Sladko diši v Italiji zemlja po dežju in svoj poseben vonj ima vsak njen otok!
Otok Kapri je bil ta večer vlažen in mračen. Toda zdaj je za trenutek oživel, se tuintam razsvetlil, kakor vedno ob uri prihoda parobroda. Vrhu hriba; na ploskvi, kjer je bila postaja vspe-njači, je že stala tolpa onih, katerih dolžnost je bila spodobno sprejeti gospoda iz San Frančiška. Bili so tudi drugi tujci, toda nevredni zanimanja, — več Rusov, ki so se naselili na Capri, zanemarjenih in raztresenih vsled svojih književnih misli, z očali in bradami, z zavihanimi ovratniki na starih težkih površnikih, in družba dolgopetih, dol-govratih in okrogloglavih nemških mladeničev v tirolski noši in s platnenimi torbami na ramenih, ki niso potrebovali nobenih uslug, ki so se povsod čutili kakor doma in sploh niso bili radodarni glede izdatkov. A gospoda iz San Frančiška, ki se je mirno izogibal teh in onih, so opazili takoj.
Njemu in njegovim dama so urno pomagali izsto-. piti, tekali so pred njim, da mu kažejo pot in ga spet obkolili dečki in one močne kaprijske ženske, ki nosijo na glavah kovčege in prtljago pravih potovalcev. Njih deščice s petami, ki so jih imele na nogah, so zaropotale po malemu trgu, ki je bil kakor iz opere vzet in nad katerim je zibal vlažni veter električno krogljo. Zažvižgala je po ptičje in obračala kozolce jata naglavcev — in kakor na odru je stopil med nje gospod iz San Frančiška proti nekemu srednjeveškemu oboku pod hišami, ki so zrastle druga v drugo in za katerimi je peljala navzdol proti sijajočemu vhodu hotela doneča uličica s palmo, ki je štrlela nad ploskimi strehami na levojn s sinjimi zvezdami na črnem nebu od zgoraj... In zopet je bilo, kakor da je oživelo kamenito vlažno mestece na skalnatem otoku Sredozemskega morja ravno na čast gostov iz San Frančiška, da je postal ravno radi njih tako srečen in gostoljuben lastnik hotela, da je samo na nje čakal kitajski gong, ki je zatulil po vseh nadstropjih in klical k obedu, ko so komaj stopili v vežo.
Gospodar, izredno eleganten mlad gospod, ki jih je srečal ter s vljudno in izbrano priklonil, je za trenutek osupnil gospoda iz San Frančiška: ko ga je zagledal, se je gospod ‘iz San Frančiška nehote spomnil, da je videl danes ponoči med mešanico drugih slik, ki so ga obkolile v sanjah, ravno takega gentlemana, do pičice sličnega temu tukaj, v istem žaketu z okroglimi kraji in z isto maziljeno in skrbno počesano glavo. Začuden se je celo skoro ustavil. Ker pa v nje-gvi duši že izza davna ni ostalo niti za makovo, 'srnce kakih takozvanih mističnih čustev, je tudi takoj ugasnilo njegovo začudenje: šaljivo je go-žerii in hčeri, ko so šli po hodniku hotela. In le hčerka ga je ta trenutek nemirno pogledala: njeno srce je nenadoma stisnilo hrepenenje,
4.	Hranilna knjižica se glasi na tekočo številko ali ime vlagatelja in se izplača samo njemu ali njegovemu pooblaščencu. Kod pooblaščenec velja vsakdo, ki se izkaže s hranilno knjižico.
Preiskovati identičnost ali legitimacijo dvi-gatelja je dolžna zadruga samo tedaj, če je hranilna knjižica vinkulirana, kar mora biti zabeleženo v glavni knjigi hranilnih vlog in v knjižici sami, ter v slednji tudi od zadruge potrjeno.
5.	izplačilo hranilnih vlog se odkloni:
a)	vsled sodnijske prepovedi in
b)	če je upeljana 'amortizacija hranilne knjižice.
§ 10.
Obrestovanje hranilnih vlog določa uprava sporazumno z nadzorstvom, primerno denarnim in časovnim prilikam.
Če se izpremeni obrestna mera v škodo vlagatelju, se mora to toliko preje javno razglasiti, da morejo vlagatelji, ki bi se s tem ne strinjali, svoje vloge pravočasno odpovedati in dvigniti.
§ H-
Ako se hoče hranilna vloga dvigniti, se jo mora preje odpovedati. Odpovedne roke, ki morajo biti v zadružni pisarni javno razglašeni, določa uprava. Vsaka odpoved se mora zabeležiti v glavni knjigi hranilnih vlog in v hranilni knjižici ter v slednji to tudi uradno potrditi. Po preteku odpovednega roka se vloga ne obrestuje več.	„
Hranilne vloge zastarajo v 30 letih od onega dne, ko je bil vložen ali dvignjen zadnji znesek vloge ali obresti.
Po izplačilu cele hranilne vloge z obrestmi vred se hranilna knjižica preluknja in shrani med zadružne spise.
Tekoči računi in inkaso.
§ 12.
Zadruga sprejema tudi vloge na tekoči račun ter oskrbuje svojim članom inkaso njih terjatev. Te vloge se vpisujejo v posebne vložne knjižice in posebne glavne knjige. Njih prejem potrdita dva člana uprave.
Višino in računanje obresti določata uprava in nadzorstvo v smislu določil § 4 ter pravil.
Zadružna izposodila.
§ 13.
Zadruga si sme primanjkujoča denarna sredstva kriti z zadružnim kreditom potom posojila in to v prvi vrsti pri Zvezi.
Rezervni sklad.
§ 14.
Iz vsakoletnega čistega dobička, ki ga izkazuje bilanca, se snuje v rezervni sklad, kateri ima služiti za kritje izrednih izgub, ki se ne morejo pokriti iz poslovnega dohodka tekočega leta.
Poleg splošnega se snuje tudi špecijalni rezervni sklad za kritje izgub pri kurzih ali posojilih.
Rezervni sklad se v nobenem slučaju ne sme deliti med člane.
j ; i I •	.1 j ! :$■*:. j p •.	! !	■ ..	1,1
L lÄi. ’	i... ri I ! j»! . .0. ...	1 ■	•
Posojila.
§ 15.
Posojila se dajejo samo članom in sicer:
a)	na osebni kredit in
b)	na zastavo.
Posojila dovoljuje uprava.
Posojila na osebni kredit se dajejo na zadolžnice ali na tekoči račun.
Pri posojilih na osebni kredit se mora poleg dolžnika zavezati kot porok in plačnik vsaj še ena oseba, katere premoženjske razmere dajejo !za dovljeno posojilo popolno'varnost. Načelstvo pa zahteva tudi lahko več porokov. Poroki ni treba, da so člani zadruge.
Pri oženjenih dolžnikih se mora poleg dolžnika podpisati tudi soproga kot porok in plačnik.
Vsi poroki jamčijo nerazdelno kot poroki in plačniki za vse obveznosti, izhajajoče iz zadevnega posojila. Posojila na osebni kredit se morejo dovoljevati najdalje za štiri leta.
Posojila na zastavo se dovoljujejo:
a)	na vrednostne papirje,
b)	na druge premičnine in
c)	na zemljišča (hipoteke).
Zastavljeni vrednostni papirji in druge premičnine se morajo izročiti v shrambo zadrugi in ostanejo v njeni posesti toliko časa, da se posojilo popolnoma plača. Zastavljalne predmete se more zabeležiti v zadolžnici, dolžniku pa more izstaviti zadruga za te predmete zastavni list.
§ 16.
Visokost obresti posojil, katere ne smejo presegati s pristojbinami vred obresti hranilnih [vlog za več kot poldrugi odstotek, določa uprava.
§ 17.
Ako se hoče član poslužiti posojila ali kre dita, mora prej vplačati polne zadružne deleže Za vsakih Din 2.000,— posojila ali kredita jp treba podpisati po en. zadružni delež.
§ 18.
Zadruga dobavlja po potrebi svojim članom gospodarske potrebščine v smislu § 2. teh pravil, ter zanje prodaja njih pridelke in izdelke.
Te postranske posle vrši zadruga ločeno od ostalih poslov in po možnosti samo za račun svojih članov. V špekulativne in drugačne nevarne kupčije pa se ne sme spuščati.
§ 19.
Zadružne knjige, kakor tudi vse ostalo poslovanje se mora voditi po trgovskih načelih in določilih trgovskega zakona.
Nadzorstvo se mora o poslovanju po teh načelih večkrat na leto prepričati.
§20.
Koncem vsakega poslovnega leta, ki se krije s koledarskim letom, mora sestaviti uprava račun izgube in dobička in bilanco, ki mora obsegati:
A.	Aktiva:
1.	gotovino koncem poslovnega leta,
2.	vrednostne papirje po kurzu z dne 31. decembra,
3.	posojila in druge terjatve razvrščene po njih različni kakovosti, neizterljiva pa je popolnoma opustiti,
4.	blagovno zalogo,
5.	inventar in drugo zadražno imovino pp primernem odpisu na vrednosti, ki jo imajo ob sestavi bilance.
B.	Pasiva:
1.	vplačane deleže članov,
2.	rezervne in druge zaklade,
3.	hranilne vloge in vloge v tekočem računu,
4.	izposojila in druge dolgove,
5.	zaostale obresti in druge neplačane stroške.
Račun dobička in izgube.
§21.
Od čistega dobička se steka 20 odstotkov v rezervni sklad za pokritje eventuelnih zgub, ostalih 80 odstotkov pa se izroči Udruženju voj. invalidov izvršnemu odboru v Ljubljani, ki mora vporabiti dotične svote za pomoč in organizacijo svojih članov vojnih žrtev v prvi vrsti za vposta-vitev pridobitnih poklicev. Člani zadruge nimajo pravice do devidend, vendar pa jih mora izvršni odbor za njihove potrebe pri podeljevanju pomoči iz dohodkov zadruge v prvi vrsti vpošte-vati. Zguba pa se krije z rezervnimi zakladi in če ti ne zadostujejo, se seže po ostalem zadružnem premoženju.
tako močno čustvo osamljenosti na tem tujem, temnem otoku, da se je skoraj zjokala. Kljub temu pa ni rekla — kakor vedno — očetu nič o svojih čustvih.
Ravnokar je odpotovala visoka oseba, ki se je mudila na Capri — Reisz XVII. In gostom iz San Frančiška so dali iste sobane, katere je on imel. Poslali so jim najbolj lepo In izurjeno hišno, Belgijko z vitkim in od steznika trdim staso min v naškrobani čepici v obliki male zobčaste krone, ' najbolj postavnega in uglednega lakaja, kakor ogel j črnega Sicilijanca ognjenih oči, in ajbolj urnega slugo, malega in debelega Luigija, velikega šaljivca, ki je menjal že mnogo služb v teku svojega življenja. A minuto pozneje je raklo potrkal na vrata sobe gospoda iz San Frančiška Francoz maitre d’ hotel, ki je prišel vprašat,, če bo došla gospoda obedovala in v slučaju ugodnega odgovora, glede katerega ni bilo sicer nobenega dvoma, naznanit, da je danes langust, roastbeef, špargeljni. fazani in tako dalje. Tla so še valovala pod gospodom iz San Frančiška, — tako ga je prezidal ta ničvredni italijanski parobrodič, — vendarle brez naglice lastnročno, četudi ne ao-sebno spretno, ker ni bil vajen, zaprl okno, ki je loputnil pri vstopu maitre d’ hotela, — iz okna je dišalo po odaljeni kuhinji in po mokrih cvetkah na vrtu, — pa je odgovoril počasi in razločno, da bodo obedovali, da mora stati njih mizica daleč od vrat, v globini dvorane, da bodo pili domače vino .in šampanjec, — primerno suhi ki naj, bo le nalahko ohlajen, — in maitre d’ hotel je pritrdil vsaki njegovi besedi v najrazličnejših intonacijah, ki pa so imele le ta smisel, da ni in ne more biti dvoma glede opravičenosti želj gospoda iz San Francaska in da bo vse natančno izpolnjeno. Končno je priklonil glavo in vljudno vprašal:
— Je to vse, sire?
Honore de Balsac — Ivan Tominec:
Facino Gane.
Takrat sem stanoval v ulici, ki je gotovo ne bo nihče poznal, v ulici Lestinguieres; začenja se pri cesti sv. Antona nasproti vodnjaka blizu Bastiljskega trga in prehaja v Črešnjevo ulico. Iz ljubezni do vede sem stanoval v podstrešni sobi, kjer sem po noči delal, medtem ko sem preživel dneve v bližnji knjižnici. Zelo preprosto sem živel in sem se bil podvrgel pogojem meniškega življenja, ki je duševnemu delavcu potrebno. Komaj da sem hodil ob lepem vremenu na izprehod na Bourdonski boulevard. Samo ena strast me je hotela iztrgati učenjaškemu življenju; toda ni li tudi spadala k študiju? Opazoval sem običaje v predmestju, njegove prebi-vavce in njih značaje. Ker sem bil prav tako slabo oblečen kot delavci in nisem polagal na zunanjost nikake vrednosti, se me niso bali; lahko sem se pridružil njih skupinam in gledal, kako so sklepali svoje male kupčije in se med seboj prepirali, ko so prišli z dela. Opazovanje mi je postalo že intuitivno; prodiralo je v dušo, ne da bi zanemarjalo telo; še več, domnevalo je tako dobro zunanje posameznosti, da je lahko šlo takoj dalje; dajalo mi je dar, živeti življenje človeka, za katerega sem se zanimal; mogel sem se postaviti na njegovo mesto, kot je derviš v »Tisoč in eni noči« prevzemal telo in dušo ljudi, o katerih je govoril gotove besede.
Če sem naletel med enajsto uro in polnočjo na delavca in njegovo ženo, ki sta se skupaj vračala domov iz Ambigu-comiquea, sem jima rade volje sledil od Boulevarda do Pont-aux-choux do Boulevarda Beaumarchais. Pogovarjala sta se najprej o predstavi, ki sta jo bila videla; a polagoma sta prišla gotovo na lastne križe in Težave; mati je vlekla za seboj otroka in se ni
menila za njega tožbe in težve; zakonska sta računala, koliko denarja bosta dobila naslednjega dne, in sta ga že na dvajset načinov potrošila. Sedaj so prišle na vrsto posameznosti v gospodinjstvu: tožbe radi draginje krompirja ali radi dolge zime in visoke cene šote; energična očitanja, koliko sta dolžna peku, dokler ni prišlo slednjič do prepira, ki je postajal vedno hujši in pri katerem je vsak od njiju v nazornih besedah odkrival svoj značaj. Kadar sem poslušal te ljudi, sem se vglabljal v njih življenje, čutil na sebi njihove cape, hodil v njihovih raztrganih čevljih; njihove želje in težave so prešle čisto v mojo dušo ali moja duša vanje. Hkrati sem čul in sanjal. Razvnemal sem se z njimi nad mojstri, ki so jih zatirali, ali ker so slabo ravnali z njimi, da so morali večkrat letati s svojim denarjem in ga niso dobili. Pustiti svoje navade, z očaranjem moraličnega čuta postati drug človek, kot sem jaz sam, in igrati po mili volji to igro, to je bila moja zabava. Komu se imam zahvaliti za ta dar? Je to drug vid? Ali je to ena izmed zmožnosti, ki bi morale spraviti človeka do blaznosti, če bi jih ne upravljal prav? Nikdar nisem iskal vzroka tej sili; imam jo in se je poslužujem; basta! Rečem le toliko, da sem že takrat razstavil elemente neskladne mase, ki jo imenujemo ljudstvo, in jih tako analiziral, da sem mogel pravilno oceniti njegove dobre in slabe lastnosti. Vedel sem že, kako koristno more postati to predmestje, to vzgojevališče revolucij, ki ima v sebi junake, iznajditelje, tehnike, lopove, podleže, čednosti in grehe, vse po revščini potlačeno, po bedi zamorjeno, v vinu in žganju vtopljeno in pokvarjeno. Ne moreš si predstavljati, koliko nepoznanih pustolovščin, koliko pozabljenih dram se odigra v tem mestu bolečine! Koliko strašnega in koliko lepega! Domišljija ne bo nikdar dosegla resničnosti, ki je skrita in ki je ne bo nikdar nihče našel; pre-

§22.
Uprava predloži bilanco z letnim obračunom in računom zgube in dobička, kar tvori skupaj ! računski zaključek najkasneje v 3 mesecih po j sklepu poslovnega leta zadružnemu nadzorstvu, ki vse natanko pregleda, naznani upravi morebitne nedostake, da jih odpravi. Članom pa izrazi nadzorstvo svoje pomisleke v vpoštevanje, sestavi svoji porčilo za občni zbor in vrne vse skupaj tekom 4 tednov po prejemu upravi nazaj.
O odobrenju sklepa končno občni zbor.
Razglasi zadruge.
.	§23.
Razglasi zadruge izhajajo pod zadružno tvrdko in se podpisujeo po dveh članih uprave.
Javni razglasi zadruge se vršijo po enkratnem objavljanju v zadružni pisarni z nabitjent zadevnega razglasa (oznanila) in enkratnem oglasilu »Vojni invalid« oziroma po potrebi tudi v drugih časopisih.
Uprava in vodstvo zadruge.
§24.
Zadniga upravlja svoje posle samostojno s sodelovanjem vseh svojih članov.
Njeni organi so:
1.	uprava,
2.	nadzorstvo,
3.	občni zbor.
Uprava.
§25.
Uprava obstoja iz petih članov in sicer predsednika, podpredsednika in nadaljnih treh odbornikov. Člani uprave morajo biti razun enega vsi voj. invalidi in morajo biti organizirani v udruženju voj. invalidov. Izvršni odbor udruženja mora imeti v upravi vsaj enega svojega člana. Člani uprave se volijo na občnem zboru za dobo dveh let.
• Uprava se legitimuje z zapisnikom o dotič-nem občnem zboru.
člani načelstva se morajo takoj po izvolitvi prijaviti za vpis v zadružni register.
§26.
Uprava vodi in zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih določa zadružni zakon z dne 9. aprila 1873. drž. zak. štev. 70, ta pravila, sklepi občnih zborov in poslovnik, ter podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta ped zadružno tvrdko dva člana uprave ali en član uprave in en pooblaščenec.
Uprava rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, katerim predseduje predsednik ali podpredsednik in so sklepčne ob navzočnosti nadpolovične večine članov uprave: Sklepa se z večino glasov, pri enakosti glasov odločuje mnenje predsednika.
O sejah se mora sestaviti zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči.
Svoje sklepe razglaša uprava po potrebi z razglasi, nabitimi v zadružni pisarni.
§27.
Poslovanje zadruge se vrši ob uradnih dnevih, katere deloči uprava in jih primerno razglasi.
§28.
Predsednik vodi upravo in izvršuje sklepe. Predsednik sam sme podpisovati samo pisma, s katerimi se ne nalagajo zadrugi nikake obveznosti.
Če je predsednik zadržan, izvršuje njegove posle podpredsednik.
VUslučaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti kakega člana uprave, se dopolni načelstvo do prihodnjega občnega zbora z kooptacijo novega člana v skupni seji uprave in nadzorstva.
§ 29.
Uprava namešča po potrebi uradnike in druge uslužbence, jim določa plače ter odmerja delokrog. Uradnike in druge uslužbence legitimira z dekreti in eventuelnimi poblastili.
Uprava lahko podeli uradnikom pravico so-podpisovanja, ki jih je treba v tem slučaju takoj prijaviti za vpis v zadružni register.
Prokuro more podeljevati samo občni zbor.
Člani uprave ne dobivajo za svoje poslovanje nikakih tantijem.
§30.
Nadzorstvo sestoji iz 7 do 9 članov, ketere voli občni zbor za dobo treh let. V nadzorstvo morejo biti voljeni samo vojni invalidi, ki so organizirani v Udruženju vojnih invalidov. Izvršni odbor udruženja mora imeti v nadzorstvu najmanj tri svoje člane. Člani nadzorstva ne morejo biti obenem člani uprave.
§ 31.
Svoje dolžnosti izvršuje nadzorstvo v sejah, ki se morajo vršiti vsaj štirikrat na leto.
Seje sklicuje predsednik ali podpredsednik in so sklepčne, če je navzoča nadpolovična večina članov nadzorstva, ki sklepajo z navadno večino glasov.
globoko moraš iti, da najdeš te čudovite prizore tragike in komike, ta mojstrska dela, ki jih je ustvaril slučaj. Ne vem, kako je to, da sem hranil pri sebi tako dolgo zgodbo, ki jo hočem pripovedovati; spada med redke zgodbe, ki ostanejo v vreči kot loterijske številke in jih potegnemo ven pri kaki kaprici spomina. Imam jih še več v zalogi, ki so prav tako čudne; pridejo pa tudi te na vrsto, na to se lahko zanesete.
Nekega dne me je prosila moja strežnica, žena nekega delavca, naj počastim s svojo navzočnostjo svatbo ene njenih sester. Da bo mogel dobiti čitatelj pojem, kake vrste žeriitovanja sem se smel nadejati, moram povedati, da sem dajal revni ženi na mesec štirideset grošev, ker mi je postlala vsako jutro posteljo, osnažila čevlje, skrtačila obleko, obrisala sobo in pripravila za-jutrek; ostali čas dneva pa je gonila neki stroj in zaslužila s tem težavnim delom deset grošev ua dan. Njen mož, ki je bil mizar, je zaslužil štiri franke. Ker pa sta imela tri otroke, so živeli zelo bedno. Nikdar še nisem naletel na tako neomagliivo poštenost kakor pri teh dveh. Ko sem se bil izselil iz njunega dela mesta, mi je hodila Vaillantova mati šejpet let čestitat za god in mi prinesla vsakikrat šopek svetlic in pomaranč, dasi ni imela niti deset grošev na dan, ki bi jih mogla potrošiti. Revščina naju je bila zbližala. Nikdar ji nisem mogel dati več kot deset frankov, ki sem si jih moral v ta namen večkrat šele izposoditi, To utegne pojasniti mojo obljubo, da bom prišel na svatbo; upal sem, da se bom mogel vživeti v veselje revnih ljudi.
Ženitovanjska pojedina in ples sta bila pri nekem vinskem trgovcu v Charentonski ulici v prvem nadstropju. Zbrali so se'bili v veliki sobi, ki so jo razsvetljevali kositrasti reflektorji; po stenah so lepele umazane papirnate tapete, ki so segale do mize. V sobi so bile postavljene lesene klopi. Tu je bilo zbranih osemdeset ljudi
v praznični obleki, okrašenih s šopki in trakovi, in vsi so strastno hrepeneli po zabavi in plesali z razgretimi obrazi, kot bi imelo biti konec sveta. Novoporočenca sta se objemala v splošno za-dvoljnost in čuli so se oj in ej in vsakovrstne šale, ki pa so bile v resnici manj nespodobne kot plašni pogledi dobro vzgojenih mladih deklic. Ljudje so kazali tu neko živalsko veselje, ki je imelo na sebi nekaj nalezljivega.
Toda niti obrazi te družbe niti svatba niti kaj drugega v tem krogu nima nikake zveze z mojo zgodbo. Čitatelja samo prosim, da obdrži v spominu ta nenavadni okvir. Naj ima pred očmi preprosto^, rdeče pobarvano pivnico, naj duha vinski vzduh, naj posluša to burno veselje, naj ostane v tem predmestju, sredi teh delavcev, starih mož in revnih žena, ki so se v nebrzdanem veselju vdajale zabavi ene noči.
Godli so trije slepci iz zavoda za slepce; prvi je igral na gosli, drugi na klarinet in tretji na flažolet. Vsi trije so dobili sedem frankov za noč. Za to ceno gotovo nisi mogel zahtevati ne Rossinija ne Beethovena; igrali so, kar so hoteli in kar so znali; nihče jim ni očital; vsi so bili zadovoljni. Njih glasba pa je tako divje bombardirala bobenček, da sem takoj, ko sem si bil ogledal družbo, obrnil svoj pogled na to slepo trojico. Pripravljen sem bi popustiti, ko sem spoznal na njih kroju njihovo napako. Umetniki so sedeli v dolbini pri oknu; stopiti sem torej moral blizu k njim, da sem jim mogel videti v obraz. Tega nisem storil takoj; ko pa sem bil slednjič v njihovi bližini, *je bilo vse odločeno; svatba in glasba sta zame izginili; moja radovednost je bila silno razdražena, kajti duša mi je šla v telo godca na klarinet. Godca na gosli in flažolet sta ir ba navadne poteze, kot jih poznamo na sle	te in resne; toda obraz
klarineta je b '	led onih, ki takoj zajamejo umetni!	"a.

O sejah se mora sestaviti zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči.
Delokrog nadzorstva je isti, ki ga določata §§ 24 in 25 zadr. zak. z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70.
Člani nadzorstva ne dobivajo za svoje poslovanje nikakih tantijem.
§32.
Nadzorstvo mora s pažnjo spremljati vse delo uprave. Za vsako nerednost ima pravico zahtevati skupno sklicanje sej uprave in nadzorstva in skušati nerednost sporazumno odstraniti. Ako se uprava drži svoje namere ali sklepa, pa nadzorstvo vidi pretečo nevarnost ali škodo, sme sklicati izredni občni zbor z navedbo vzroka.
§33.
Skupne seje uprave in nadzorstva, ki rešujejo v teh pravilih določene posle, sklicuje in jim predseduje predsednik uprave. Sklepčne so ob navzočnosti nadpolovične večine obeh odborov uprave in nadzorstva.
Občni zbor.
§34.
Člani zadruge izvajajo svoje pravice, zadevajoče poslovanje zadruge na občnem zboru, katerega se je vsak član dolžan udeležiti.
Redni občni zbor se vrši vsako leto najpozneje do 30. junija potem, ko je sestavljen in po nadzorstvu odobren računski zaključek.
Izredni občni zbor se skliče, če se to upravi ali nadzorstvu potrebno zdi, ali če to zahteva od uprave tretjina članov zadruge v pismeni vlogi z izrecno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja.
§35.
Vabilo na občni zbor se izvrši na ta način, da se vsaj 14 dni prej z navedbo dneva, ure, kraja in dnevnega reda razglasi na ta način, kakor določa § 23 odst. 2. teh pravil.
§36.
Predmeti sklepanja občnega zbora so:
1.	volitev uprave in nadzorstva,
2.	odstavitev uprave in nadzorstva,
3.	sprememba pravil, toda §§ 8, 14, 29, 31, 35 in 39 se smejo spremeniti samo z dovoljenjem zveze.
4.	razdružba ali likvidacija zaključka,
5.	potrjenje računskega zaključka,
6.	čitanje revizijskega poročila,
Predstavljati si morate sadreno masko Danteja pri svetlobi rdeče svetiljke in nad njo gozd snežnobelih las. Trpki in bolestni izraz krasne glave je slepota še povečavala; kajti slepe oči je oživljalo delovanje duha, ki je kot zubelj plamtel iz njih. Iz tega obraza, iz tega vzbočenega čela, ki je bilo razorano z gubami, enakimi raz-poklinam v starem- zidovju, je govorila ena sama neprestana, energična želja. Starec je pihal tja v en dan, in se ni menil ne za takt ne za melodijo, prsti so se mu dvigali in padali in čisto mehanično premikali stare zaklopnice; prav nič se ni menil za to, da je proizvajal strašno cvileče glasove; plesalci so to prav tako malo zapazili kot oba tovariša mojega Italijana; kajti hotel sem, naj bo Italijan, in bil je tudi. Nekaj velikega in despotskega je ležala nad tem starim Homerjem, ki je moral fiositi v sebi neznano Odisejo. Bila je to tako resnična veličina, da je žarela že iz njegove revščine; bil je to tako-divji despotizem, da je bil močnejši kot njegovo uboštvo. Temu plemenitopoteznemu obrazu ni manjkala nobena izmed močnih strasti, ki dovedejo 'človeka do dobrega kot do slabega, napravijo iz njega kaznjenca ali junaka; barve je bil, kot je to večkrat pri Italijanih, blede; senčile so ga siveče obrvi, ki so zatemnjevale globoke jame, iz katerih si le z grozo videl plamteti luč misli, kot se bojiš, če se pojavijo pri izhodu votline roparji z bakljami in oboroženi z bodali. V tej kletki iz mesa je živel lev, čigar divjost je bila zaman besnela proti železni ograji. Požar obupa je bil postal v njem pepel, lava je bila ohlajena; toda brazde, razvaline, nekaj dima je še naznanjalo silnost izbruha in uničujoče divjanje ognja. Te misli, ki so se zbudile pri pogledu na tega človeka, so bile tako tople v moji duši, kot so bi!o na njegovem obrazu ohlajene.
T1e prih.)
7.	sklepanje o pritožbah,
8.	določanje o višini izposojil.
§37.
Podružnice in druge organizacnje udruženja vojnih invalidov zastopajo na občnem zboru pooblaščenci, ki se morajo izkazati s pooblastili.
Posamezne osebe pa se morajo vdeležiti občnega zbora osebno ali tudi s poblaščenci. Vendar pa more pri posameznih osebah zastopati en poblaščenec največ 10 deležev.
§38.
Vsak vplačani zadružni delež ima na občnem zboru po en glas.
§ 39.
Občni zbor je sklepčen, ako je na njem zastopana vsaj desetina deležev. Ako ni sklepčen ob določeni uri, se vrši pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih na istem prostoru in s istim dnevnim redom. To se mora pri razpisu izrecno pripomniti.
Ako gre za izpremembo pravil ali razdruž-bo zadruge, mora biti zastopana najmanj polovica vseh deležev in mora glasovati za predlog najmanj tri četrtine zastopanih deležev, sicer je sklep neveljaven.
Če pri prvem občnem zboru ni bila zastopana polovica vseh deležev, se mora v teku 14 dni sklicati drug občni zbor, ki sklepa s tričetrtinsko večino veljavno ne glede na število zastopanih glasov.
Občnemu zboru predseduje praviloma predsednik ali podpredsednik uprave oziroma predsednik nadzorstva, če je to sklicalo občni zbor. Občni zbor pa se sme izvoliti za predsednika tudi kakega drugega člana.
Glasuje in voli se kakor določi predsednik, odnosno večina navzočih.
Vsak član ima pravico na občnem zboru staviti predloge, ki niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa se ne sme sklepati, marveč se sme le določiti, da se vzamejo v pretres in da se poroča o njih na prihodnjem občnem zboru. Sklepati se sme o predlogu za sklicanje izrednega občnega zbora.
O občnem zboru se mora sestaviti zapisnik, katerega podpišejo predsednik, zapisnikar in dva člana kot overovatelja, ki sta bila navzoča in jih je imenoval predsednik, odnosno na zahtevo večine izvolil občni zbor.
Razsodišče.
§40.
Vsi spori in pregreški članov, ki nastajajo iz zadružnega poslovanja se odločajo pred zadružnim razsodiščem. Isto sestoji iz treh zadružnih članov.
Vsaka nasprotna stranka imenuje po enega zastopnika in dotična imenujeta tretjega, ki mora biti član upravnega odbora ali nadzorstva.
Vsi trije določijo med seboj predsednika. Razsodišče posluje samostojno, glasuje z večino in so njegovi sklepi merodajni. Proti sklepom razsodišča ni pritožbe.
0 razdružbi zadruge.
§41.
:Zadruga se razdraži:
1.	ako to sklene občni zbor,
2.	ako se otvori nad zadružnim imetjem kon-kurz in
3.	ako to ukaže upravna oblast (§§ 36 in 37 zadr. zakona).
V	primeru razdružitve pripada vse morebiti preostalo čisto premoženje zadruge pristojni revizijski zvezi, ki ga pa mora odstopiti enaki zadrugi, če bi se ustanovila mesto te v teku petih let, sicer pa izroči Udruženju vojnih invalidov izvršnemu odboru v Ljubljani za pomoč in organizacijo vojnih žrtev.
Revizija in denarna izravnava.
§42.
V	svrho revizije in v svrho denarne izrav-. nave pristopi zadruga kot članica k zvezi.
Politična situacija in naše
vprašanje.
Vedno smo rekli: Mi ne verujemo nič in prav je tako. Kolikor se spominjamo nazaj, od vlade do vlade, vedno zgolj obetanja. Pri vsaki imamo nov načrt in vsaka bi ga lahko sprejela ako bi ga le hotela.
Naša organzacija bo morala v našem vprašanju podvzeti le drug način. Ako so vpletli naše vprašanje v umazano politiko, kamor nikakor ne spada, ga bo treba rešiti pa s politiko.
Enkrat smo se na to že pripravljali in škoda je, da se nismo pripravili. Sicer je to mnenje samo pisca tega članka, da bo edino rešilno sredstvo ako udruženje nastopi zopet isto pot, katero je mislilo za časa kongresa v Brodu.
Z apeli se ne da pri nas nič doseči, ker je morala v tem političnem kaosu prenizka.
Za vsako stvar je treba biti v naši državi političar, evo invalid bodi tudi ti enkrat političar. Zberi pa si politiko, ki bo za vse invalide edina.
Dolgo pa ne bo ko bodeš lahko nastopil.
Masa invalidska je zadostna in napravi lahko precej preglavic našim sedanjim za invalide gluhim političarjem vseh lažistrank.
Politika je v naši domovini razredna organizacija.	,
Stojimo v času, ko se bo gotovo poslovila od nas zopet vlada, ki bo pustila načrt invalidskega zakona skoro tik pred parlamentom.
Ravnotako kakor njena prednica in vse druge, na katere smo že pozabili.
Upali smo na slabo, nekateri pa smo bili prepričani, da tudi slabega ne bomo dobili.
Polovica invalidskega vprašanja je itak že rešena v blaženem čakanju na invalidski zakon, ki ga na ta način ne bo nikoli.
. Zato je bila pot po kongresu v Brodu zgrešena.
Nastopila bo zopet nova bodoča vlada. Obljublja se nam v njej nova stranka in sicer Hrvatska šeljaška, ki se doslej še ni udejstvovala v naši aktivni politiki. Napoveduje se nekaka koncentracija, ki naj pokaže nekaj več. Neoficijelne vesti nam obljubljajo zopet bivši Behmenov načrt. Ta načrt je sicer za nas precej zadovoljiv, ker je bil izdelan z našo organizacijo, vendar pa moramo pri današnjih razmerah le misliti, da smo z zakonom še vedno negotovi.
Ko, bo sestavljena nova vlada, najsi bo ta ali ona, bo šla najprej na počitnice in pred jesenjo nam ni pričakovati delavnega parlamenta. Po programu nove vlade bomo videli.
Vendar pa imamo že preveč skušenj. Nikogar še nismo izvolili, da bi se resnično zavzel za nas. Pač pa vsi obljubujejo. Iz moralnega stališča seveda invalidom ne more nihče odrekati pomoči ali zaščite. Toda ne vemo, kje je tista vrzel, ki zabrani takim, kateri imajo resno voljo pomagati invalidom in rešiti njihovo vprašanje, vsako delovanje.
Naj bo vendar eden toliko naklonjen, da bi vsaj to povedal.
Invalidi si hočemo dotičnega zapomniti.
Da bi vlada ne mogla sprejeti enega zakona je iluzorno. Zakaj pa je bilo sprejetih že toliko dragih? Zakaj je bil lahko sprejet zakon o invalidskem davku in o njegovih povišicah?
Da bi iz finančnega stališča ne bilo mogoče rešiti invtalidskega vprašanja je direktno smešno.
Saj so to storile slabše stoječe države.
Poglejmo Avstrijo, Tamkaj celo regulirajo invalidske doklade po draginjskih razmerah.
Pri nas pa je čisto kaj drugega.
Tu vlada strašno grda namera z vojnimi žrtvami in sicer taka kakoršne ne bi smelo biti v državi herojev.
Ako stavimo pred jasnost naše špecijalne preglede in današnje pokojninsko vprašanje, nas bo pomiloval cel svet.
Toraj ako motrjmo današnjo situacijo, moramo uvideti, da nam invalidskega zakona in rešitve našega vprašanja v doglednem času še ni pričakovati.
Zato se moramo pripravljati in usmeriti svojo invalidsko politiko v pravem smislu.
Vse smo že poskusili, mogoče pa da bomo kmalu le pravo zadeli. Nas je preko 100.000 in ravno toliko je naših glasov.
To naj si zapomnijo tisti, ki se namenoma igrajo z našimi eksistencami.
IZ ORGANIZACIJE.
Objava. Vojni invalid Martin Malnarič iz Krupe št. 12 pošta Semič, srez Črnomelj, član podružnice v Črnomlju pogreša svojo člansko knjižico, ki mu je bila ukradena s suknjo vred. Knjižica ima člansko številko 1096, v njej je tudi letno uverenje za polovično vožnjo št. 2483. Opozarjamo naže člane in javnost, da pazijo, da ne bi kdo izrabljal ukradenih dokumentov. Dotičnega naj se takoj prime in javi žandarmeriji ter izvršnemu odbora v Ljubljani.
Rova uverenja. Naši člani dobivajo sedaj nova invalidska uverenja, katera izdaja ministrstvo za socijalno politiko na podlagi izvida specijalnih komisij. Oni, ki prejmejo tako uverenja naj jih skrbno hranijo in ne izroče nikomur. Prošnjam jih tudi ni treba prilagati, ker mora biti oblastem znano razmerje vsakega invalida. Pač pa lahko navajajo samo številke novih uverenj.
Reducirana. Izvršni odbor je razposlal že precej obvestil središnega odbora o izvidih špecijalne komisije. Posamezni člani, posebno po Štajerskem so gotovo prejeli že naša navodila glede obnovitev. Vsak naj skrbno pripravi vse zahtevano in pošlje potom podružnice nazaj. Sre-dišni odbor bo izvršil akcijo za rešitev reduci-rancev slično kakor je storil za Srbijo. Posebno važno je, da ima kdo dokumente iz bivše vojaške službe, katere naj pošlje v sodno poverjenem prepisu. Ako' pa ne, naj navede priče, ki bodo . zmožne priseči. Pravzaprav bi morali poslati že zapisnike o zaprisegi, kar je pa pri nas nemogoče, ker se priče ne morejo zapriseči na poljubno zahtevo. Do sedaj je videti še zelo malo odgovorov na razposlane pozive. Par slučajev je celo prišlo z izjavami, da dotični ne morejo dokazati z ničemur. To je zelo opasno za dotične in znači, da bodo ostali najbrž reducirani.
Pristopanje k zadrugi. Vsak član lahko pristopi s poljubnim številom deležev. Podružnice lahko podpišejo tudi še same iz svojega poljubno število deležev.
Podružnice in člani se prosijo, da pridno nabirajo člane zadruge tudi med neinvalidi. Posebno. na imovitejše kroge naj se obračajo. Vsak naj podpiše pristopno izjavo, ki naj se glasi:
Pristopam k zadrugi »Vzajemna pomoč, posojilna in gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z
o. z. in vplačam . . . deležev ter se podvrženi vsem določbam pravil te zadruge«. Datum, podpis in natančni naslov.
Deleži po 50 Din, oziroma pri članih udruženja začasno tudi samo polovica po 25 Din, se požiljajo zaenkrat že izvršnemu odboru. Razumljivo je, da imajo potem vsi dotični tudi pristop na občni zbor dne 2. avgusta t. 1.
Podružnica v Celju poživlja tem potom vse one člane člane in članice, ki še niso izpolnili štatistike in oddali slik, za nove članske knjižice, da to čimpreje store, ker se bo vse tiste, ki navedenega ne bi izpolnili, moralo smatrati kot nečlane.
Nadalje se poživlja tudi one, ki so slike že oddali, da se zglasijo v svrho prevzema istih.
Iz mariborske podružnice. Na prošnjo po-družniškega odbora, je dovolila Lenarška auto-prometna družba članom udruženja na znižano vožnjo (polovično) a to edinole, če se izkažejo z pravilno člansko legitimacijo ozir. knjižico.
Lekarna pri . Sv. Arehu in Magdalenska lekarna v Maribora, nudita članom udruženja pdi nakupu medikamentov SOodstotni popust.
Ra Fali so potegnili iz Drave, 47 letnega Romana Lederer. Kako in kje se je vtopil, se ne ve. Pri vtopljenen so našli razne listine in 100.-— Din. Lederer je bil 70odstotni vojni invalid, manjkala mu je desna noga. Pokopan je bil v soboto 11. t. m. v Selnici ob Dravi. Ponesrečeni Lederer je bil član mariborske podružnice.
Podružnica v Ljubljani javlja, da se oddasta takoj trafiki v Ljubljani, Stari trg št. 17 in trafika p. Domžale Stob štev. 4.
Reflektanti, ki razpolagajo z lokali in primernim kapitalom, naj se zglase tekom 8 dni V društveni pisarni. — Odbor.
Za tiskovni sklad je darovala podružnica Kamnik Din 50.—.
lili II.
Čitajte stanovsko giasilo!
Pridobivajte naročnikov!
Odgovorni urednik: Peček Janez.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.