Posamezna Stev. Oin V— Leto X. Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knailova ulica 5/H., telefon 72 Izhaia vsak Četrtek Harotnla« h tiiemitr*: (ctrlletao 7-50 Dl», polletno IS Din, Mloteta* St Din: n Inaiemstre: (etrtletio 12 Dla, polletno U Dli, cfloleti« 43 Dla. — Rada poštae kraallalcc, podrala!« t Ljakljaal, it 19.711. Pred novimi boji ,Volitve v Narodno skupščino so razpisane za 11. september. Celo leto je naša SDS zatrjevala, da je stara skupščina nezmožna za delo. Radikali so se, potem ko jim je SDS pomagala do zmage nad starim radičevstvom, bratili enkrat z radičevci, enkrat s klerikalci, a ni bilo nikakega sadu iz vseh teh zvez. Klerikalci so radikalom pomagali iz stiske, v katero so prišli zaradi obtožbe korupcije in zlorabe državnega oblastva. Izmed vseh vlad najslabša za ljudstvo in za naše kraje je bila vlada radikalcev in klerikalcev. Najslabša zaradi tega, ker je bila v znamenju zatiranja ubožnih slojev. Izenačenje davčnih zakonov je pod vlado gg. Uzunoviča-Korošca padlo pod mizo. Kmeta in delavca so pritisnili, kar so mogli. V trenutku, ko je bilo za znižanje davkov vse javno mnenje še zrelo zaradi porasta dinarja in občega zastanka poslov, je radikalsko-klerikalna vlada nanovo naložila davkoplačevalcem vse hude takse, davek na poslovni promet, delavski davek, udarila po malih uradnikih vseh vrst ter pripravila zvišanje železniških tarif. Radikalci, ki so bili skupaj s SLS, so to stranko zelo hvalili, češ, to so ljudje, ki nič ne zahtevajo, demokrati pa da vedno nekaj hočemo in zahtevamo od vlade. SLS je bila zadovoljna, da je mogla dobiti v roke policijo in premeščati uradnike, razpuščati cestne odbore in vanje vrivati svoje pristaše, ^sa javnost v Beogradu in Sloveniji priznava, da je bila vlada Uzunoviča-Korošca jalova, in nova vlada se v utemeljevanju razpusta Narodne skupščine naravnost sklicuje na to, da vlade radikalov bodisi z Radičem, bodisi s Korošcem niso dosegle nič. Ker pa drugi z radikali niso hoteli iti, je dana potreba za razpust skupščine. Kaj sedaj? Ni prav, da je narod v času nevarnosti v zunanji politiki brez parlamenta. k sedaj ne preostaja nič drugega nego pripravljati se na volilno odločitev. Razume se, da bomo samostojni demokrati pri volitvah zopet krepko nastopili. Že danes kličemo pod orožje vso našo armado od Triglava do bolgarske meje, ki šteje okoli 300.000 volilcev. Zopet se iz srca in iskreno izrekamo za skupni nastop naprednili strank pri volitvah, ker vemo, da le krepka četa naprednili poslancev more naše stališče napram državnemu središču pravilno razrešiti in dobro zastopati ter za slovenskega kmeta, obrtnika, delavca in meščana kaj doseči. Če nam bo 'dano duhovščino in vero izvleči iz grdega sovraštva in sebičnega klerikalstva, bo prišel čas sodelovanja vseh, da zacelimo rane in povzdignemo našo ljubo Slovenijo na častno mesto v državi. Klerikalci med tem grozijo in kriče, da bodo naše ljudi zatirali in preganjali. To vemo, da oni Kristusov nauk tako razumejo, da moraš ubiti onega, ki drugače misli, kakor mu klerikalstvo Ukazuje. V zgodovini je bilo še vedno tako, da je poštena manjšina pre- magala nasilje z uma svetlim mečem, s požrtvovalnostjo in tihim vztrajnim delom. Usoda slovenskih volilcev je že mnogo let in tudi v naši državi ves čas v rokah SLS. Ljudstvo vzdihuje in se pritožuje. Nad kom ima pravico se pritožiti? Gotovo le nad tistimi, ki jih je doslej volilo, in to so poslanci SLS. 12 tednov je še do volitev. Pojasnjujmo ljudstvu resnico in združimo moči, da bo 11. september prinesel našo zmago. Dr. Gregor Žerjav. Silen padec klerikalnih glasov pri občinskih volitvah V Novem mestu, Kamniku in Domžalah je dobila SLS skupno le 465 glasov, dočim je imela pri letošnjih oblastnih volitvah še 700 — Samostojni demokrati so v vseh občinah napredovali — Železniki brez volilne borbe v rokah SDS — V Celju za Slovence sramotna zmaga klerikalsko-radikalsko-nemške zveze V nedeljo so se vršile občinske volitve v štirih občinah ljubljanske oblasti, v Novem mestu, Kamniku, Domžalah in Železnikih ter v Celju (mariborska oblast). Kakor je bilo pričakovati, se je zgodilo: klerikalci so v prvih treh občinah (Novo mesto, Kamnik in Domžale) naravnost katastrofalno nazadovali. Dasi pri občinskih volitvah politika ne igra, odnosno ne bi smela igrati glavne vloge, je bil vendar zadnji polom politike SLS v vladi še v tako svežem spominu, da je moral priti pri sedanjih občinskih volitvah do izraza. Nič ni pomagala klerikalna agitacija. Baš nasprotno: grda volilna borba SLS je odbijala. Besno napadanje, zmerjanje in zlobno podtikanje slabih lastnosti klerikalnim nasprotnikom po klerikalnem časopisju je padlo nazaj na one, ki pač menda niso v obrambi krščanstva vodili tako nelepega boja, katerega mora obsojati vsak poštenjak. V vseh prvih treh občinah so klerikalci izgubili glasove napram zadnjim oblastnim volitvam. Skupno število klerikalnih glasov v teh občinah je znašalo pri letošnjih oblastnih volitvah še 700, a sedaj jih je bilo le 465, kar pomeni padec za preko 33 odstotkov. SDS in ostali naprednjaki pa so napredovali v vseh občinah, kar je razvidno iz naslednjih poročil: V Novem mestu je sodelovanje SDS in SKS prineslo naprednjakom lepo zmago; dasi je SLS spravila na volišče vse, kar je , imela, tudi bolnike. Od 799 volilnih upravičencev je glasovalo 622. Posamezne liste so dobile: Napredna gospodarska lista (SDS in SKS) 317 glasov (13 mandatov); SLS 187 glasov (7 mandatov); radikali 67 glasov (3 mandate); združeni socialisti 51 glasov (2 mandata). Napram oblastnim volitvam so združeni naprednjaki napredovali od 277 na 317 glasov, SLS pa je padla od 201 na 187 glasov. Novo mesto je torej prav krepko obračunalo s klerikalci. V K a m n i k u je bil rezultat volitev naslednji: SDS 171 glasov (8 mandatov); SDS okolica 14 glasov (1 mandat); Združena lista (SKS, socialisti, radikali itd.) 190 glasov (9 mandatov); SLS 134 glasov (7 mandatov). Glasovi SDS so se napram oblastnim volitvam pomnožili od 183 na 185, dočim je SLS nazadovala od 226 na 134 glasov (za 92). Omeniti pa je treba, da sta pri oblastnih volitvah všteti dve občini, ki sedaj nista volili, zato se dejansko razmerje glasov le za občino Kamnik napram zadnjim oblastnim volitvam ne da ugotoviti. V Domžalah vsa ljuta in brezobzirna borba klerikalcev ni preprečila poraza SLS. Rezultati so naslednji: Združena gospodarska in delavska lista 133 glasov (6 mandatov) ; Napredna gospodarska lista 75 glasov (4 mandati); SLS 144 glasov (7 mandatov). Naprednjaki (prva in druga lista) so od oblastnih volitev napredovali od 116 na 208 glasov, dočim je SLS katastrofalno padla od 273 na 144 glasov. Domžale bodo torej tudi za naprej odločno napredne. V Železnikih je bil izvoljen nov občinski odbor brez volilne borbe, ker se je dosegel med volilci sporazum za eno samo listo. Izvoljenih je 5 samostojnih demokratov in 4 klerikalci. Lep napredek glasov SDS in ostalih na-prednjakov pri teh občinskih volitvah je najboljše znamenje, da bo SDS dobro odrezala tudi pri volitvah v Narodno skupščino. Ako bomo vsi naprednjaki pri skupščinskih volitvah nastopili složno, se bo občutno zmajala klerikalna barka. Klerikalno časopisje kar besni od jeze zaradi tako katastrofalnega padca glasov SLS in hoče s starimi metodami zavijanja in preobračanja dejanskega stanja skriti pred ostalo javnostjo poraz. Ne pomaga ne zmerjanje, ne besnenje, številke jasno govore o propadanju klerikalizma, ki brez vsakih načel in brez dosledne politike z demagoškimi gesli in z varanjem preprostega nepoučenega človeka vzdržuje večino v Sloveniji. Le rezultat občinskih volitev v Celju je razveselil klerikalce, kajti v Celju je zmagala klerikalsko-radikalsko-nemška zveza s 790 glasovi (20 mandati) nad SDS, ki je dobila 406 glasov (10 mandatov). Nadalje so še dobili bernotovci 22 glasov (brez mandata) in Socialisti 96 glasov (3 mandate). Zvezarji so si mandate porazdelili, tako da dobe radikali 9, SLS 6 in Nemci 5 mandatov. Na izid teh volitev je klerikalno Časopisje silno ponosno, namestu da bi molčalo, kajti v sramoto Slovenije je SLS v Celju zopet dvignila iz pozabljenja nekdanje nemške odpadnike, ki sedaj obenem s SLS, to je ono stranko, ki neprestano poudarja svoje Slovenstvo, zadovoljno dvigajo glave in smatrajo zmago te zveze za zmago nemštva in nemškutarstva v Celju. Značilno je tudi, da so se celjski radikali vezali s tamošnjim nemštvom in kle-rikalstvom. Do zmage sta zvezarjem pripomogla največ pravcati teror in podkupovanje. Zato je taka zmaga žalostna zmaga brez trajne vrednosti, kar bodo gotovo pokazale že volitve v Narodno skupščino. Politični pregled Vse politično življenje se giblje sedaj samo okrog volitev v Narodno skupščino, ki se bodo* vršile 11. septembra. Kakor je podoba, bodo te volitve obračunale predvsem z radikali. Radikalska stranka je razcepljena v tri struje, pašičevce, vukičevičevce in centrumaše, ki se med sabo bijejo na življenje in smrt. Najmočnejši so pašičevci, ki imajo odločilno besedo v glavnem odboru radikalske stranke. Radi kali bodo, kakor vse kaže, postavljali trojne vrste radikalskih list. Te dni se je začela seja glavnega odbora, od katere odločitve je odvisna bodočnost radikalske stranke. Spori pa vladajo tudi med Davidovicevimi demokrati. Vendar tu ni pričakovati večjega medsebojnega razdora, ker se davidovičevci preveč dobro zavedajo, da se jim spričo razsula radikalov obetajo lepi volilni uspehi. Pričakovali smo, da se bodo te volitve enkrat res vršile svobodno brez pritiska državnih oblastev. Kakor pa poročajo, se tudi ta volilna vlada Vukičevičevih radikalov in Davidovičevih demokratov poslužuje svoje vladne moči in skuša z vsemi sredstvi uplivati na volilce. Takega pritiska pa menda vendarle ne bo, kakršnega so izvajale svoječasno radikalske volilne vlade. Poleg radikalov se volitev prav nič ne vesele tudi radičevci in klerikalci. Zlasti naši klerikalci se jih boje. Da bi ublažili utis poraza svoje politike v vladi, so že sedaj začeli grmeti po časopisju proti svojim nasprotnikom, misleči, da bo mazanje drugih zakrilo njihovo črno barvo. Poraz SLS pri nedeljskih občinskih volitvah v ljubljanski oblasti že napoveduje usodo klerikalizmu. Starodavna barka SLS se nesigurno maje, ljudje jo zapuščajo, ko vidijo, da jih je !e obljuba, a izpolniti ne znajo ničesar. Enkrat mora naš narod spregledati, da je SLS stranka brez načel in da živi največ, le zaradi zlorabljanja cerkve in vere, kar ji pač uspe, ker je slovensko ljudstvo po pretežni večini še zelo lahkoverno in premalo poučeno, da bi znalo razlikovati vero od politike. V našem sporu z Albanijo ni posebnih novih dogodkov. Med Italijo, Francijo in Anglijo se je dosegel sporazum glede rešitve tega spora. Sklenilo se je predlagati Albaniji, naj izpusti aretiranega drago-mana (tolmača) Gjuraškoviča, dočim naj bi naša vlada ublažila ton svoje note. Upati je, da se bo mirna rešitev spora kmalu dosegla. Spor med Rusijo in Poljsko zaradi umora ruskega poslanika v Varšavi se bo tudi v kratkem ugodno rešil. Saj pri tej zadevi Poljska tako ni udeležena, ker je bil morilec ruski monarhist. Rusija je že imenovala novega poslanika v Varšavi. PRESERJE PRI LJUBLJANI. (Smrtna kosa.) Dne 8. t m. smo v obilnem številu spremili k večnemu pokoju iz splošne bolnice v Ljubljani k Sv. Križu vrlega naprednega moža, gosp. Frana Roglja iz Dolnje Brezovice. Dolg sprevod je pričal, kako je bil pokojnik priljubljen in poznan doma ter daleč naokrog. Ta mož je bil, dasl-ravno preprost kmet, zelo naobražen. Doma je imel lepo in dobro založeno lastno knjižnico lepo« slovne in gospodarske vsebine. Bil je naročnik več naprednih listov in rad si je izposojal knjige tudi iz drugih knjižnic. Pred nekaj dnevi se je ponesrečil pri vožnji drv. Oje voza ga je sunilo v trebuh in tako poškodovalo, da so ga po odredbi zdravnika morali odnesti v bolnico, kjer je po težki operaciji podlegel poškodbi, star 68 let. Bil je ves naš mož in zapušča v naprednem duhu vzgojeno družino. Blag spomin vrlemu naprednemu kmetu, iskreno sožalje cenjeni družini! VRHNIKA. V soboto 25. t. m. so vabljeni vsi člani in somišljeniki SDS k važnemu sestanku glede občinskih volitev in sestave kandidatska liste. Sestanek bo ob osmih zvečer v «Mantovi». Dolžnost vsakega naprednjaka je, da se udeleži tega sestanka. Agitirajte za veliko udeležbo! ŽIBERŠČE. Naša vas se je pri zadnjih občinskih volitvah prav dobro držala. Naša nepolitična gospodarska lista je dobila 59 glasov in tri odbornike. Do četrtega nam je -manjkal samo en glas. Bil je to naš prvi vsaj malce organiziran nastop v javnem življenju. Obžalovati pa je, da je nekaterim zaslepljencem več za strankarsko zagrizenost kakor za gospodarske koristi. — V nedeljo 26. t. m. bomo priredili pri Dergalu veliko narodno veselico v korist sklada za novo šolsko poslopje. Pričakujemo obilne udeležbe in preplačii. OSELICA NAD ŠKOFJO LOKO. V >m ko jastreb za mrhovino.* Po kosilu mu ie svetovala: vloženimi listami, ker vsakdo, ki je tekom funkcijske dobe zasledoval objektivno delo teh mož, mora priznati, da so vodili občinsko gospodarstvo kar najbolje in z znatnimi uspehi. O tem samo konkretne navedbe: nova občinska tehtnica, ureditev občinskih cest in potov, popravila mostov itd. Gotovo je seveda, da ni mogoče v treh letih popraviti vseh napak in plačati vseh bremen, ki so se občini naložila pred 30 leti po takratnem klerikalnem odboru s tem, da se ni vodila uikaka evidenca o domovinski pripadnosti poedincev. Za vsakega pametnega gospodarja kljub štirim listam ni mnogo pomislekov, kam bo vrgel kroglico. Kdor hoče občini in sebi dobro, bo glasoval za tretjo listo in vrgel kroglico v tretjo skrinjico. ŠMIIIEL PRI NOVEM MESTU. Dne 5. in 6. t. m. je bila pri nas dobro obiskana šolska razstava deških ročnih del v osnovni deški šoli. Vsa čast in hvala tukajšnjemu učiteljstvu! Nad tisoč oseb si je razstavo ogledalo in se vpraševalo: «Ali je mogoče, da otroci delajo take stvari?> Večina izdelkov, ki so bili kmetijske vrste, so bili razprodani v veliko veselje učencev. — Stavbno gibanje imamo tudi v Šmihelu priličn; živahno. Na novo sta postavila hiši gg. Metlika in Plevnik, železničarja, prenovila in prezidala pa sta gg. Kalčič in Mišjak, prvi gostilničar, drugi trgovec s perilom. — Na Driki dobimo novo sejmišče. — V četrtek 16. t. m. je imela «Soča> svoj letni izlet na Hribu pri Mrvarju. Razvila se je lepa domača zabava z godbo in petjem. Prijatelji in znanci pa so si pripovedovali dogodke tam od bistre Soče, ki vzdihuje pod tujim jarmom. Prišel pa bo čas, ko bo tudi njej zasijala svoboda! — Procesija Rešnjega Telesa je bila letos kaj slabo obiskana. Edino tukajšnji samostan je povzdignil slovesnost in pa kmetijska šola. — Tudi v naši občini se je začelo gojili hmeljarstvo. Rastlina se lepo razvija. PODZEMELJ. Tolike agitacije in truda še za nobene volitve ni posvetila SLS naši mirni občini kakor baš za sedanje občinske volitve, ki bodo v nedeljo 26. t. m. Duhovi nemirnih klerikalcev so se razburkali in pri njih samih povzročili prav opasno volilno mrzlico. V boj in agitacijo so nam poslali poslanca g. Neinaniča, a poslanec g. Jarc, ki se je po dolgih letih zopet pokazal pri nas, je napovedal zadnjo nedeljo kar tri shode, ki so se vsi klaverno začeli in še klaverneje končali. Shod na Dobravicah moramo pač omeniti. Tam so bili navzoči le g. Jarc ter .dva moža iz Podzemlja; navzoč ni bil niti hišni gospodar, kjer je bil shod napovedan. Končala se je vsa stvar s krasno manifestacijo za našo gospodarsko listo. Dobravci, čast Vam in Vaši zavednosti! Nasprotniki se v svoji agitaciji poslužujejo sredstev, ki jih ne moremo molče spraviti v žep. od zadnjega tedna je namreč napisal nekaj prav briht-nih. Dopisnik, ki je doma iz našega kraja, oznanja po svetu med dragim, da se prirejajo po vaseh koncerti, na katerih se jč in pije na račun občine. Ker je prosvetno društvo cBela Krajina* ono društvo, ki je najbrže mišljeno, pozivamo dopisnika, da javi one «trezne» može, ki so podali objavljeno trditev, da se pomenimo z njimi sodnim potom. V primeru, da nam tega v prihodnji «Domoljubovi> številki ne priobčite, bomo s pomočjo odvetnika izvedeli za ime dopisnika. Torej celo prosvetno društvo naj se potegne v nečedno volilno borbo? Roke proč! Prosvetno društvo «Bela Krajina* je in bo strogo nepolitično. Smatramo za nepotrebno pobijati zamolčal, da so bili nekateri klerikalni vodilnejši možje celo kaznovani zaradi prestopka, ki ne dela baš časti. Krošnjarski koš naj le pokaže vsa agitacijska sredstva, ki jih je uporabljal, in naj jih nese v staro šaro, ker sedaj se mu niso obnesla, a v prihodnje se mu bodo še manj. Z demokrati ne bo imel uspeha, ker mu ne nasedajo. Sedaj so razpisane volitve v Narodno skupščino in naše kraje bodo zopet obiskovali razni poslanci SLS ter nam obljubovali dobrote. Obljube bomo dobili mi, dobrote pa bodo sami spravili v obliki visokih dnevnic. VAČE. V nedeljo po prvi maši se je vršil na Vačah shod SLS, na katerem je razlagal svc.je nazore litijski župan g. Lebinger. Pri njegovem delu mu je asistiral sreski poglavar g. Podboj, ki je celo pustil poklicati orožnike, ne da bi imel za to povod. Orožnikom je celo naročil aietacijo posameznikov, vendar je ti po lastni uvidevnosti niso izvršili, ker se ves nastop opozicije ni mogel smatrati za več kakor stvarno besedno kritiko izvajanj klerikalnega agitatorja. Človek bi pričakoval od visoke uradne osebnosti vsaj toliko objektivnosti kakor od podrejenega orožnika. Mogoče so se pa vremena sedaj pri klerikalni državotvornosti in avtonomističnem navdušenju tako zjasnila, da mislijo v Sloveniji uvesti prakso radikalne stranke iz Južne Srbije. Tudi z vso uradno in drugo pomočjo se jim ne bo posrečilo spraviti naprednih Vač pod komando ljudi, ki niso še nikoli plačali beliča v občinsko blagajno. — Pri občinskih volitvah imamo letos kar štiri Bkrinjice. Tretja je napredna gospodarska lista, čije člani so tekom treh let uravnavali občinsko gospodarstvo. Ni namen dopisa polemizirati z «Zdaj bi pa lahko stopil malo k Repi-novim. Boš videl, kakšno novico izveš.» Tega si fant ni dal reči dvakrat. Kakor bi trenil, se je preoblekel in hitel k nevesti. VIII. Ko je Agata zagledala prihajati Krasino-vega, mu je stopila do praga nasproti. «Komaj sem čakala, kdaj prideš,» je veselo dahnila, ko je obstal pred njo. Potem s skrbjo: «Mati so bili dopoldne zelo slabi. Sem že hotela priti klicat k vam.« Joštu se je zasmilila. ■ «Ali jim je že kaj odleglo?« «Zdaj spet,» je šepnila mladenka in odvedla ženina v malo čumnato. Vrata v bol-ničino sobo je pustila priprta, da bi bolj gotovo slišala njeno morebitno klicanje. Jošt je sedel k oknu, ki je bilo čisto zastrto z rožmarinom in roženkravtom. Ko mu je Agata hotela sesti nasproti, si jo je posadil v naročje. Govorila sta odslej ves čas še-petaje. «Ne veš, kaj se je nama z materjo zgodilo,« je pripovedovala Agata. «Kozma, tisti revež, je bil dvakrat tukaj. Prvič je prinesel desetak in ga ponujal materi, češ, da naj plačajo dolg pri Mejaču. Ker mati niso lioteii vzeti denarja, je odšel. Davi je potem spet prišel in prav po domače povedano norci. Pravil je o moji pokojni teti, svoji materi, da je prišla ponoči k njemu in mu naročila, naj gre k moji materi povedat, da jo čaka mi onem svetu strašna pokora, ker noče ravnati po božji volji.« «0 ti salamenska pokveka,» se je razhudil Jošt, «kaj mu vse ne buši v glavo! Kaj pa mati?« Agata je drhte pripovedovala: «Nekaj časa so ga poslušali, saj veš, tako pač, kakor poslušaš norca. Vprašali so ga tudi, kaj in kako bi morali storiti, da bi bilo prav po božji volji, toda Kozma se je zadri: ,Kaj bom pravil, ko je že vse prekasno. Tam vas že čakajo z gorečimi vilami, da vas bodo.' In je začel plesati in divjati in skakati po sobi, da bi pokazal, kako bodo nasajali mater.« «Zverina,» je siknil Jošt, «le čakaj, jaz mu že zrahljam tiste njegove prismojene kosti!« «Tudi mene je tako pogrelo,« je priznala Agata, «da se nisem mogla premagati. Planila sem nadenj in ga zgrabila, tedaj pa je tako čudno zarjul, da me je do mozga pretreslo. Pokleknil je predme, me začel objemati okrog kolen in jokati na ves glas. Začel je poljubljati mojo obleko in čevlje, jaz pa sem ga z nogo sunila od sebe. Kar mraz me je stresel, ko se je zakotalil po sobi. ln pomisli! Mesto da bi bil hitro odnesel pete, je hlipel pod mizo: ,Še, še, Agata! Oh, kako sem srečen! Daj, suni, udari še enkrat!' Kaj porečeš na to?» Jošt je zmajeval z glavo. Stotero misli mu jc brnelo po glavi, a reči je mogel samo: «I Zato te tako sovraži naš klerikalni svet, ker .pišeš resnico. Le tako naprej, n drogerijam. Posamezni nabiralci, posebno lekarnarji in drogeristi morajo mnogo zdra- i v oddaljenih gorskih krajih, pač ne morejo vilnih rastlin (droge) naročati iz inozemstva, > neznatne množine nasušenih rastlin nositi v za kar plačujejo visoke cene in še carino, če- mestne lekarne, a tudi lekarne se ne morejo prav večina teh zdravilnih rastlin raste tudi | ukvarjati s prevzemanjem malenkostnih šop-v naših pokrajinah, a jih ne zna nihče pravo- kov takih rastlin. Velike važnosti bi bilo, ako 100 češkoslovaških kron za 168 Din 20 p do 169 Din. Sejmi 24. junija: Ribnica pri Kočevju, Drnovo (okraj Krško), Sv. Jurij pri Krškem, Laško, Višnja gora, Rovte, Cermošnjice, Mirna, Bistrica na Gorici (Ie za blago), Ljubno v Savinjski dolini, Konjice (trg), Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Murska Sobota, Guštanj, Podsreda. 25. junija: Rogatec. 27. junija: Pri Cerkvi, Št. Janž (okraj Krško), Beltinci, Ribnica (okraj Prevalje), Ponikva (okraj Šmarje). % 28. junija: Radeče. 80. junija: Rajhenburg, Mala Gora, MozelJ, Osilnica, Zagorje (okraj Litija), Rakek, Mirna peč, Sv. Bolfenk-Trnovska gora. 1. julija: Jurklošter. 2. julija: Kočevska Reka, Trojane-Sv. Gotard, Rakičan (Prekmurje), Remšnik, Ptujska gora, St. Ilj pod Turjakom, Tinsko. bi v vsaki oblasti poseben strokovnjak pri-, rejal od kraja do kraja predavanja o pravil-: nem nabiranju, sušenju in vnovčevanju zdravilnih in trgovinskih rastlin. Prihodnjič bo prinesla «Domovina» navodila o uporabi poedinih rastlin (cvetje, listje, jagodičevje) za domača zdravila in v gospodinjstvu. A. B. Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih tržiščih popuščajo cene predvsem staremu blagu, za katero je v splošnem Vse tu navedene rastline ljudstvo veči- j zelo slabo zanimanje. Po novem blagu za po-noma pozna in tudi ve. zoper katere bolezni znejše dobave je večje povpraševanje. Zadnja po so porabne, le pravočasno jih ne zna nabirati j ročila o stanju posevkov v raznih državah se in pravilno sušiti ter shranjevati, dasi jim te j glase ugodnejše, kar je baš povzročilo popust cen časno nabirati, suš>'ti in shranjevati. Ako je bolezen v hiši, hodijo naši ljudje v lekarne in drogerije kupovat razne rastlinske čaje, n. pr. lipovo cvetje, kaduljo ali žajbelj," slez ali ajbež, rman, meto, materino dušico ali timijan, zlati grmiček aii tavžentrožo, kamilice, janeževo rožo, sivko ali lavendelj, ranjek ali uročnik (neka vrsta detelje), petoprsnik, brdnjo ali kokoričnik (arniko), trpotec (sok), lapuh, razne zlatice, jetičnik itd. Istotako korenine habata, kopriv, svišča ali svederca (encijana), čemerike, jesenskega podleska, trobentice in tako naprej. rastline rastejo tako rekoč okoli hiš. Na novosadski blagovni borzi 21. t. m. so bile ob Kdaj je treba nabirati in kako sušiti rast- mlačnem razpoloženju naslednje cene za 100 kg line (cvetje, listje, steblovje, korenine)? Rast-!ua debelo: pšenica 307 Din 50 p, turščica line za zdravila in gospodarstvo naj s e j 185 do 200 Din, moka «2> 435 Din, otrobi nabirajo le v suhem vremenu, ne 180 Din. pa v dežju, neposredno po deževju ali v rosi. ŽIVINA. V Sloveniji precej krepke cene. Te-Cele rastline kakor tudi cvetje in leta so se podražila. Na zadnjem zagrebškem listje je treba sušiti vedno v senci sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje na suhem, zračnem in brezpraš- cene: voli, prvovrstni, 8 do 9 Din 25 p, drugo- nem kraju (podstrešjih, podih, skednjih, oziroma tudi v sobah, v katerih nihče ne spi). Na solncu sušene rastline in njih deli izgube na dobroti in zdravilni moči, izgube pa tudi svojo naravno barvo, na kar posebno gledajo nakupovalci (lekarne, drogerije). Cvetje naj se nabira, ko je v polnem razvoju, ne pa, ko je še v popju ali ob koncu cvetenja, ko že izpadajo prašniki in cvetje izpreminja svojo naravno barvo. Tla pogrnimo s papirjem, snažnimi rjuhami ali deskami, na kar se cvetje na redko raztrese. Med sušenjem se cvetje n esme premešavati z rokami, temveč po potrebi z grabljicami. Posušeno cvetje se rahlo spravi v vreče, še bolje pa v pletene košare ali papirnate škatle, nikakor pa se suho cvetje ne sme tlačiti, ker se zdrobi in mu izpadejo prašniki, ki tvorijo večkrat glavni del zdravilnega svojstva in naravnega vonja (arome). Hrani se na suhem, vrstni 7 do 7 Din 50 p, krave, prvovrstne, 6 Din 50 p do 7 Din, drugovrstne 4 Din 50 p do 5 Din, teleta 8 do 11 Din, pitane svinje 13 Din 50 p do 14 Din. KRMA se je prodajala na ljubljanskem trgu za 100 kg po naslednjih povprečnih cenah: sladko seno 95 Din, polsladko 75 Din, kislo 50 Din. Cene tujemu denarju Ija zagrebški borzi se je dobilo 21. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799 Din 30 p do 802 Din 30 p; 100 nemških mark za 1349 do 1352 Din; 100 italijanskih lir za 31'o Din 79 p do 318 Din 79 par; 1 dolar za 56 Din 70 p do 56 Din 90 p; 100 francoskih frankov za 222 Din 12 p do 224 Din 12 p; Kratke vesti = Ustanovitev kmetijskih zbornic. Minister za kmetijstvo in vode je odredil, da se v najkrajšem času prično ustanavljati kmetijske zbornice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu. Kmetijska zbornica v Ljubljani bo obsegala ljubljansko in mariborsko oblast. = Vprašanje avstroogrskih obveznic. Pišejo nam: Nedavno so prinesli dnevniki kratko notico o zamenjavi bivših avstroogrskih obveznic, oziroma honoriranja teh naslednje: . * Občni zbor Zveze kulturnih društev y Ljubljani. V nedeljo 26. t. m. se bo vršil ob pol desetih dopoldne v prostorih tajništva (Kazina, II. nadstropje) VII. redni občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Pri tej priliki bomo polagali bilanco o dovršenem delu naših naprednih kulturnih društev v mestu in na deželi, obenem pa podali pregledno sliko o delovanju centrale ZKD, ki je delo teh društev vsepovsod smotreno vodila in podpirala. Dnevni red občnega zbora smo pred kratkim objavili v časopisju, ponovno pa naglašamo in prosimo, da vsa društva sigurno pošljejo svoje delgate, ki naj podajo svoje želje, predloge in nasvete glede programa za prihodnjo sezono. Več društev v enem kraju lahko pooblasti enega delegata, da jih skupno zastopa na zborovanju. Polovična vožnja zunanjim delegatom zagotovljena. Vsak udeleženec naj vozni listek spravi za brezplačni povra-tek v domovno postajo. * Češkoslovaški novinar r Maribora. Prejšnji teden se je ustavil v Mariboru na potovanju v Dalmacijo glavni urednik cSelskih Listov* v Olo-mucu g. Jan Vedel, ki si je med drugim ogledal srednjo vinarsko šolo, ki sta mu jo ljubeznivo pokazala dva profesorja inženjerja. G. Vedek bo ostal dalje časa v naši državi na študijskem potovanju. Na povratku si bo ogledal tudi Savinjsko dolino, ker se zlasti zanima za hmeljske nasade. * Kmetijski ataše pri nemškem poslaništvu t Beograda. Nemško poslaništvo v Beogradu je obvestilo našo vlado, da je nemška vlada imenovala | za atašeja pri poslaništvu v Beogradu Henrika ; Hallemanna, ki bo obiskoval pokrajine naše države, da se pouči o naših kmetijskih razmerah. * Boni za 20odstotne odtegljaje in plačevanje davkov. Pišejo nam: Klerikalno časopisje se je silno hvalilo, kako dobroto so nam priborili klerikalci, ker se bodo davki lahko plačevali z 20od-stotnim i boni. Ta odredba pa je ostala samo na papirju in ,se ne izvršuje. Čas bi že bil, da se nekaj ukrene: ali naj se ti boni izplačajo ali pa naj se res sprejmejo pri plačevanju davkov. * Spomenik padlim vojakom sentpetrske iare v Ljubljani. Pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani se je v nedeljo svečano odkril spomenik 326 pad- ! lim možem in fantom, faranom velike nad dvajset tisoč duš broječe Sentpetrske župnije v Ljubljani. * Odkritje spomenika padlim vojakom bivšega mariborskega pešpolka. Na Vidov dan 28. t. m. se bo vršilo v parku vojašnice vojvode Mišiča v Mariboru ob enajstih dopoldne slavnostno odkritje spomenika v koroških ofenzivah padlih junakov bivšega mariborskega pešpolka. * Gospodinjska šola v šmihelu pri Novem mestu bo pričela 5. septembra t. 1. novo šolsko leto, ki bo trajalo do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta 1927. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu (pošta Novo mesto), kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. * Letalski miting v Ljubljani. V nedeljo dne 26. t. m. bo priredil ljubljanski Aero-klub velik letalski miting na vojaškem vežbališču med Mostami in Devico Marijo v Polju pri Ljubljani. Začetek ob štirih popoldne. Piloti domačini bodo izvajali najdrznejše letalske umetnosti, skbk s padobranom, vojne vaje, polet s potniki in drugo. Na lice mesta bosta priletela tudi inženjer Son-dermayer in poročnik Bajdak z letalom, s katerim sta letela v Indijo. Pričakuje se ogromen obisk. * Novi zlatniki. Narodna banka v Beogradu je prejela večjo množino novih zlatnikov, kovanih v Franciji. Zlatniki so bili poslaui iz Pariza po morju na Sušak. * Izseljevanje v Kanado je ustavljeno. Izselje-niški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je kanadska vlada za daljšo dobo ustavila doseljevanje v Kanado. * Najdba rimskega spomenika v Ljubljani. Pri polaganju poštnega kablja na Bleiweisovi cesti v Ljubljani so zadeli delavci na velik klesan kamen. Previdno so ga dvignili in takoj razbrali, da je star rimski spomenik. Zanimivo najdbo so prenesli v muzej. * Poroka. Iz Kladja nam pišejo, da se je poročil vrli mladenič gosp. Ivan Zibret z gdč. Me-šičkovo, hčerko našega somišljenika. Bog daj novoporočencema obilo sreče! * Smrt sokolskega delavca. V Leonišču v Ljubljani je po dolgi bolezni umrl sodni svetnik in predstojnik sodišča v Radovljici g. dr. Rupert Celestina, eden najboljših slovenskih sokolskih delavcev. Pokojnik je bil rojen v Podnartu leta 1881 ^ gimnazijo je dokončal v Ljubljani, pravne študije pa na Dunaju. Že kot dijak je stopil v sokolsko organizacijo, kateri je ostal zvest do smrti. Blag mu spomin! * Velika razcepljenost klerikalnih list v občinah kranjskega okraja. Dne 24. julija se bodo vršile občinske volitve v vseh občinah kranjskega okraja razen v Sorici in Oslici. Prvi dan vlaganja kandidatnih list je bilo vloženih 30 list iz 13 občin. Značilna je to pot velika razcepljenost klerikalnih list. V Št. Juriju so vložene kar štiri, v Stražišču, Zalesovi ia Cerkljah po 3, v Tržič« pa po 2 klerikalni listi. V veliki večini občin so se združili vsi naprednjaki na skupnih protikleri-kalnih listah. * Svarilo lesnim trgovcem pred mednarodnim sleparjem. V Ljubljani in po Sloveniji se pojavlja nevaren mednarodni slepar Artur Schlesinger. Pustolovec išče svoje žrtve najraje pri lesnih trgovcih. Izdaja se za zastopnika neke tvrdke ter i kupuje les od naših trgovcev. Pri tem pa na zvit način izvablja od trgovcev večje vsote. Prevaril je nekatere lesne trgovce v Ljubljani in pred kratkim lesnega trgovca Rudolfa Kermavnerja * Spodnjem Dravogradu. Slepar je okoli 37 let star in elegantne postave. * Uredba o znižanju davka. V generalni direkciji davkov pripravljajo uredbo o znižanju davkov. Uredba t. veljavnostjo zakona bo v kratkem izdelana in bo veljavna, dokler ne bo stopil v veljavo novi davčni zakon. * Železniška proga Rogatec-Krapina. Prometno ministrstvo je razpisalo javno oddajo gradbenih del železniške proge Rogatec - Krapina. Stroški za gradnjo te proge so proračunani na 15,000.000 Din. Ta proga, ki bo tvorila novo vez med Slovenijo in Hrvatsko, bo velikega pomena za gospodarske odnosa je me 3 obema pokrajinama. * Ne hodite v Belgijo! Iz Belgije nam pišejo, da tam ni več lahko dobiti dela in da razmere nikakor niso tako ugodne, kakor so opisane v nekem našem dopisu iz Belgije, ki smo ga nedavno priobčili. * Polom radičevcev v Skoplju. Radicevci so napovedali, da bodo za skupščinske volitve postavili svoje kandidate v vsej državi od Maribora do Skoplja (Južna Srbija). V ta namen se je pripeljal pred nekaj dnevi radičevski voditelj Ko-šutič s spremstvom v Skoplje. Čim je radičevsko odposlanstvo stopilo iz vlaka, je navalila na radi-čevce večja množica demonstrantov, ki so kričali: «Proč z izdajalci, proč z radicevci, ven iz Skoplja!* Več demonstrantov je bilo oboroženih s palicami, ki so začele padati po hrbtih došlih radičevcev, tako da so ti morali pobegniti. Red je napravilo šele došlo orožništvo. Ko so radičevci odhajali na vlak, so se demonstracije ponovile. Le odločnemu posredovanju policije se je zahvaliti, da ni prišlo do prelivanja krvi. Kakor je torej podoba, so radičevske kandidature v Skoplju odigrane. * Kaj koristi v največji meri vsakemu kmetovalca? Ogled VII. mednarodnega vzorčnega vele-sejma v Ljubljani od 2. do 11. julija 1927. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Naj-, različnejši in najcenejši kmetijski stroji v pogonu. Velika izbira vsakovrstnega kmetijskega orodja. Zvonovi. Pregled vseh izdelkov domače in tuje industrije. Legitimacija stane 30 Din in upravi-čnje do polovične voznine na osebnih in brzih vlahih. Prodajajo se pri bankah, posojilnicah, prosvetnih in kulturnih društvih po vsej deželi. Oglejte si ogromni velesejem, ker Vam bo to ko ristilo in Vam ne bo žal. Poceni stanovanja pre skrbi jena. Legitimacijo pošlje na zahtevo tudi velesejmski urad v Ljubljani. * Novice is Amerike. Leta 1925. je bil v Cleve-landu izvoljen prvi Slovenee v mestno zbornico, bi šteje 25 članov. Za letošnje volitve so tamošnji Slovenci v četrtem distriktu postavili kot svojega bandidata slovenskega zobozdravnika v Cleve-landu dr. Mallyja, ki bo najbrž tudi izvoljen, kakor je bil pred dvema letoma izvoljen v Iretjem distriktu odvetnik dr. Mibelič, ki letos vnovič kandidira. Zavest naših tamkajšnjih ljudi je narasla tako, da je opravičeno upanje, da bosta pri letošnjih volitvah izvoljena oba slovenska kandidat dr. Mihelič in dr. Mally. — Umrla je v Cleve-landu 291etna Terezija Kužnikova, rojena Zalete-lova. rodom iz Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriko je prišla po vojni. * Domače črešnje na mariborskem trgu. Zadnje dni, ko so dozorele črešnje v Slovenskih goricah, je mariborski trg poln lega sadeža. Ob sobotah in nedeljah jih pripeljejo po cele vozove. V nedeljo dopoldne je bilo na trgu preko 20 vozov češenj, ki se prodajajo sedaj že po 2 dinarja liter, tako da si jih lahko pač vsakdo privošči. * Naprava za lovljenje cementnega prahu v trboveljski cementarni. Zadnje mesece je Trboveljska premogokopna dražba razširila svojo tvor-nieo cementa v Trbovljah in je obenem montirala v cementarni napravo, ki električnim potom lovi cementni prah, katerega je do sedaj odnašal veter po okolici, kar je bilo bližnjim posestnikom v kvar, družbi pa v precejšnjo zgubo. * Od roparja ranjena Jerst Ažmanova okrevala. Žrtev zadnjega roparskega napada v Ljubljani branjevka Ažmanova se sedaj nahaja i^ven vsake nevarnosti ter bo v kratkem zapustila bolnico. * Strašna toča pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Od Sv. Tomaža pri" Ormožu nam pišejo: Dne 12. t. m. po tretji uri je bila po spodujem delu fare strašna nevihta s točo, debelo spočetka kakor lešniki, proti koncu pa taka kot orehi. Po vaseh Sejaneih, Seniku, Ključarovcih, Hranjigov-cih in Lahonščaku je pobila skoro vse. Kar ni 12. maja vzel mraz, to nam je sedaj pobila toča. Bilo je toliko toče, da so jo našli ljudje še drugega dne ponekod v kupih. Tukajšnje ljudstvo obupuje. Lani je bila slaba letina zaradi deževja, letos pa. ko je vse kazalo na dober pridelek, nas obiskujejo hude ure. Nekaterim posestnikom bo občutno primanjkovalo živil, a denarja ni, da bi si lahko živež kupili. Zdaj naj pokažejo klerikalni poslanci, ki se tako radi bahajo, svojo moč in vpliv, da dosežejo od vlade kakšno pomoč za te nesrečnike. * Žrtve Drave. V mariborskem dravskem kopališču je utonil llletni dijak Lorber. Skočil je z visoke deske z mrzlo vodo. Ker ni bil dober pla-vac, ga je tok zanesel v sredino Drave, kjer je izginil pod vodo. — V bližini broda se je kopal te dni 13Iefni učenec Srečko Nipič. Nevešč plavanja je zašel v globoko strugo, kjer mu je zmanjkalo tal pod nogami. Še preden mu je kdo mogel priskočiti na pomoč, je nesrečnik izginil v deročih valovih Drave. — Popoldne istega dne je na prostem v Pristanu utonil neki neznan mladenič. Mladi kopalci so malo preveč lahkomiselni in zato na tako žalosten način plačujejo svojo lahkomiselnost. * Župnijsko gospodarsko poslopje v Št. Pavlu pri Preboldu zgorelo. Pred več dnevi zvečer se je užgala stelja v župnijskem gospodarskem poslopju v Št. Pavlu pri Preboldu. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje in ga upepelil. Posrečilo se je rešiti konje in svinje, dočim je goveja živina vsa zgorela. Na pomoč došla gasilna društva so ogenj omejila. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. * Radarska nesreča. 541etni rudar Tomaž Drolc je 16. t. m. delal v premogovniku v Hudi jami. Pri delu se je zrušila zemlja in ga pokopala pod seboj. Zlomilo mu je obe nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. * V apnici utonila. V Poljanah pri Kresnicah je na Telovo padla dveletna hčerka železniškega delavca Mikuša v drugače prazno apnico, kjer je bila do 23 cm visoka voda. Deklica je utonila. * Vrelo mleko povzročilo smrt. Stanko Pucelj, enajstletni posestnikov sin iz Kranja, je bil pripeljan v ljubljansko javno bolnico, ker je po nerodnosti zvrnil nase velik lonec vrelega mleka. Mleko je povzročilo težke opekline po životu, katerim je deček pqdlegel. * Požar v Šalo»cih v Prekmurju. Iz šalovcev nam pišejo: Dne 11. t. m. v noči ob pol 12. uri je nastal iz do sedaj neznanih vzrokov velik požar na hišnem poslopju vdove Abrahamove. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je takoj došlo na kraj požara in je pod vodstvom gosp. Fr. Štelanca, župnega podnačelnika, z velikim prizadevanjem in naporom omejilo ogenj in s tem obranilo gospodarsko poslopje ter razna sosedna poslopja, ki so bila v nevarnosti. Zgorelo je imenovani posestnici samo stanovansko poslopje, ki ni bilo zavarovano. * Avtomobilska nesreča v Spodnji šiški. Te dni je povozil blizu pivovarne « Union 2 v Spodnji šiški avtomobil, katerega je vozil lastnik Lenarčič iz Kranja, mladeniča Aleša Zalaznika. Kakor je podoba, je ponesrečeni Zalaznik deloma sam zakrivil nesrečo, ker je premalo pazil na avtomobil. Ponesrečenec bo okreval. * Ponesrečil se pri vojakih. Iz Hranjigovcev pri Sv. Tomažu nam pišejo: V soboto 18. t. m. je prišel žalosten brzojav na družino Franca Krajn-ca, da je njihov sin Martin pri vojakih umrl za poškodbami, ki jih je dobil, ko je padel pri vež-banju s konja. Pokojnik je bil tih in pošten fant ter priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Žalujočim staršem, bratu in sestri naše sožalje! * Nesreča pri košnji. Franc Potarč, 261elni sin viničarja iz Gornje Kungote je kosil s svojim bratom, ki mu je med košnjo zaradi nepazljivosti prizadejal s koso veliko rano v desno nogo pod kolenom. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico. * Modras je pičil 131etno Angelo Janežieevo, ko je v gozdu v Podmeji pri Trbovljah nabirala borovnice. Oddali so jo v rudniško bolnico. * Smrtna nesreča pri obiranju f rešen j. V Za-gradu pri Celju je na Telovo obirala črešnje 261etna Jožefa Klepova. Naenkrat se ji je zlomila veja in Klepova je padla na tla tako nesrečo >, da si je zlomila križ in roko. Težko poškodovano so takoj prepeljali v celjsko javno bolnico, Kjer je podlegla težkim poškodbam. * Samomor z elektriko. Te dni je tiehi uslužbenec papirnice v Vevčah v bližini umobolnice na Studencu pod električnim daljnovodom, ki je v visoki napetosti, našel truplo neznanega človeka. Mrtvec je imel okoli desne roke ob zapestju v obliki zanke navezano tanko žico, katere drugi konec je s pomočjo privezanega kamna obtežil in vrgel na daljnovod ter dobil električni udarec, ki ga je gotovo hipno usmrtil. Vodja orožniške Staniče narednik g. Sušnik, ki je vodil preiskavo, je preiskal obleko, vendar ni našel nobenega dokumenta, po katerem bi lahko ugotovil ime pokojnika. Šele po vsestranskem poizvedovanju je dognal, da je samomorilec Josip Gern, rodom iz Trsta, star blizu 40 let. Do marca je bil zaposlen pri ljubljanski tvrdki Dukič in drug kot nočni čuvaj, a je moral zaradi nezanesljivosti službo zapustiti. Zadnji teden je po Vevčah in okolici razprodajal srajce ter razno drobno manufakturo, ki mu jo je poverila neka ljubljanska trgovka. Blago je razprodal, denar pa zapravil. Na robu obupa se je odločil k samomoru in ga izvršil na gori opisani način. * Samomor v Gotovljah. Prejšnji teden se je v keramični tovarni v Gotovljah obesil 57Ietni kurjač tovarne Grabner.: Dejanje je izvršil skoro gotovo v hipni zmedenosti. * Poskus samomora t Mariboru. V Maribor je je te dni prispel mesarski pomočnik Bernard Knez iz Celja in obiskal v Vojašniški ulici svojo zaročenko Ano K. Zaročenca sta se sprla, kar je i Aninega zaročenca tako razburilo, da je potegnil i iz žepa mesarski nož in se že zabodel v levo stran prsi, vendar je zaročenka preprečila večjo nesrečo. Razburjeni fant se je nevarno ranil in se zaradi živčnega napada onesvestil. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnico. * Dolgoprstim družba pod ključem. Iz Lahon-čaka pri Sv. Tomažu nam pišejo: Tukaj so odkrili tatinsko družbo, ki je kradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Sedaj ji bodo postave dale razlikovati med mojim in tvojim. Ljudje bodo odslej lahko mirno spali, ker je ta nevarna družba pod ključem. * Drzen vlom pri belem dnevu. Dne 10. t. m. je vlomil neznan tat v kočo Franca Kormana na Kumnu pri Sv. Lovrencu blizu Maribora. Tat je po lestvi splezal v podstrešje iu od tam v spodnje prostore, kjer je vzel žensko srebrno uro, 325 dinarjev v gotovini, en revolver in razne druge stvari. Vlomilcu so bile razmere v hiši nedvomno znane. * Poneverba na ptujskem magistrata. Na ptujskem magistratu so prišli na sled veliki poneverbi. Gre za okrog 260.000 Din. Vso poneverbo je izvršil magistratni blagajnik Minoni na ta način, da je jemal že dolga leta iz blagajne v gotovini manjše zneske, in sicer po lOCO do največ 2000 Din. Minoni je pod ključem. * Čujtc in glejte! Znamka Schieht in Tet penlin jamčita, da je to najboljše milo. Le to milo zahtevajte od svojega trgovca! * Pofor, krojači in šivilje! Važno in koristno je, da v letnem' času, ko niste preobloženi z delom, obiskujete zasebni krojni tečaj pod vodstvom F. Potočnika, člana mednarodne krojne akademije London-Pariz, izvedenca mednarodne rimske razstave, Ljubljana, Stari trg 19. G. Potočnik ima preizkušen kroj, ki pristoja brez probe. Kroj je lahko razumljiv, da ga vsak krojač in šivilja, četudi sta slaba računarja, lahko tekom tečaja razumeta. Šiviljam ki žele službe, se brezplačno že do jeseni preskrbe mesta; istotako krojačem za krojitelje. Hrana iu stanovanje se na željo pre-skrbita. Učencem, ki ne morejo priti v tečaj, krojni pouk s pošto potom slovenskih učnih zvezkov. Specialen pouk o probiranju pri abnormalnih! Ta tečaj je izredno znižan z ugodnimi plačilnimi pogoji. Informacije brezplačno. Lahka češnjeva pogača. Dobro raztepi tri rumenjake s 15 dekagrami sladkorja, primešaj deset dekagramov moke, sneg treh beljakov in nazadnje pet dekagramov razpuščenega sirovega masla. Testo deni v ponev, potrosi s češnjami in speci. Testo v ponvi ne sme biti predebelo. Češnjev ali višnjev kruh. V en liter mleka dobro raztepi dve žlici sladkorja, tri jajca, nekaj cimeta in fino razsekljanih limonovh lupin ter malo soli. Nato primešaj toliko drobtin, da nastane gosto tekoče testo. Namazi lončeno ponev s sirovim maslom, jo napolni malo preko polovice s češnjami ali višnjami, stresi preko češenj testo, obloži z malo količino svežega sirovega masla ter počasi peci v zelo vroči pečici (roru). Ko je pečeno, potresi jed s sladkorjem in cimetom. Dobro sredstvo za preganjanje mravelj, ki silijo v stanovanjske prostore, je naftalin, ki ga je potrositi na vseh mestih, kjer se pojavljajo mravlje. Mravlje, ki lazijo po naftalinu, kmalu poginejo. Nista eno telo. Sodnik: »Zakaj ne živite v ljubezni s svojo ženo. Kaj ne veste, da sta mož in žena eno teIo?» Matija: «Gospod sodnik, to pa že ni res. Ce mene v gostilni pretepajo, se moja žena smeje; če potem pretepam jaz njo, prav nič ne čutim bolečin...» DENAR JE PRIPRAVLJEN KDO OA BO DOBIL? Kdor bo brez srečke, gotovo ne. Oni, ki bodo kupili srečke, pa pridejo lahko do bogastva. Ker prihaja vsak dan mnogo pismenih vpraševanj, če je mogoče tudi še 1. julija kupiti srečke, poročamo vsem, ki nameravajo pristopiti v krog naših igralcev, da bomo srečke razpošiljali do 8. julija, tako, da lahko srečke naročijo tudi še po 1. juliju. Da naročanje srečk poenostavimo, smo današnji številki vnovič priložili naročilne dopisnice, potom katerih lahko vsakdo takoj naroči srečke, tudi če bo denar šele prvega julija nakazal. Kdor pa že ima srečke, pa naj odda dopisnico svojim znancem ali prijateljem. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. I IZ POPOTNIKOVE TORBE PISANE ZGODBE. Je žica, 21. junija. Danes smo pokopali tragično preminulega domačina 281etnega Franceta Dečmana. Pokojnik se je ponesrečil v nedeljo dopoldne, ko se je vozil z dvema prijateljema v čolnu po Savi. Lahek, vodo propuščajoč čoln je "namreč na globokem zajel vodo in podveznil kopalce. France je bil premalo izurjen plavač in je kljub nagli pomoči utonil. Bil je miren, prijazen in pošten fant. Blag mu spomin! Koncert cerkvenih pevcev je prav lepo uspel. Bil je dobro obiskan in je vsekakor izvrstno premagal težave, ki jih najde pri nas vsaka novost. Naša cerkev pa za koncerte ni posebno primerna, ker nima one akustičnosti kakor dvorane ali velike cerkve. Zlasti orgle niso več sposobne za koncertne točke. G. Arnič je pač iztisnil iz njih vse, kar se še da. Pevci so dokazali skrbno šolo in marljiv napredek. Tako lepega cerkvenega petja ni daleč okoli. V nedeljo 26. t. m. dopoldne si oglejmo v šoli risarske izdelke ter deška in dekliška ročna dela. Vstop k razstavi je brezplačen. Pokažimo, da smo pozorni tudi na znanje in sposobnosti naših šolarčkov. Za občinske volitve pripravljajo trgovci in obrtniki svojo listo. Klerikalci jim jo na vse kriplje podirajo. Boje se namreč, da potem sami ne bodo spravili liste skupaj in da se trgovci pri volitvah župana ne bodo primerno spomnili tistih gospodov, ki so v «Domoljubu» pozivali na bojkot in zasmehovanje naših trgovcev. Trditev klerikalcev, da tiči za listo obrtnikov in trgovcev naša SDS je izmišljotina, ki jo pač more iznajti le «Slovenec». Gospod dopisnik naj te laži ne ponavlja več, sicer mu bomo stopili na prste! Trgovci in obrtniki pa že iz žalostnega Začetka volilne borbe lahko spoznajo, kako grdim klerikalnim napadom je izpostavljen brez izjeme vsakdo, ki noče biti pokoren hlapec klerikalcev. Le stopimo skupaj vsi svobodoljubni in napredni občani, a klerikalci naj' se še naprej razburjajo! Že vedo, zakaj! Mimogrede omenimo, da se je na javnem shodu na Vačah hvalil, da' plačujemo v litijski občini samo 50 odstotkov občinskih doklad. Nič ne omenja v dopisu, da je vnešeno v občinski proračun za reprezentacijo župana 7500 dinarjev. Vztrajno molči, da je dal podporo za popravo svinjakov posestniku, ki je bil podpore tako potreben, da jo je nesel takoj plodonosno naložit v hranilnico. Tu seveda ne gre za volilno kroglico. Nič za to, če sta dobili iz okrajne blagajne Lovračeva mlekarna v Izlakah in mlekarna v Šmartnem vsaka po 30.000 Din podpore. Nič nam ne pripoveduje, kako in pod kakimi pogoji so se delile vse ostale nagrade. Da dobi občinski sluga 1250 Din mesečne plače za svoje težko in pretežko delo, smatra g. župan za ekonomično gospodarstvo. Rekord svoje gospodarske zmožnosti je dosegel g. Lebinger s projektom električne centrale na Grbinu, za katero je do danes vrgel skozi okno malenkost 76.000 Din, to pa radi tega, ker je končno, žal prepozno, vendarle uvidel, četudi po zaslugi demokratov, da je gradba grbinske elektrarne utopija. Kako izgleda sicer občinsko gospodarstvo, nam dokazuje dejstvo, da so za vedno zapustili g. Lebingerja nekateri občinski odborniki pristaši SLS, tned njimi celo njegov občinski svetovalec, odlikovan z diplomo častnega občana. Ker so stavili svojo listo in ker ne odobravajo njegovega vodenja občinskega gospodarstva, jih sedaj proglaša za liberalce, oni pa izjavljajo, da ne marajo nikdar več kandidirati na njegovi listi. Vsem tistim, ki žele, da se še nadalje v občini tako gospodari, priporočamo, da volijo skrinjico g. Lebingerja. Oni pa, ki žele, da pridejo v občinski odbor gospodarsko sposobni in izkušeni možje, bodo glasovali za gospodarsko-socialno listo, katere nosilec je g. Franc Kunstler st., in spustili volilno kroglico v drugo skrinjico. KAKO JE ČLOVEK S SVOJIM KULTURNIM NAPREDOVANJEM PREOBRAZIL ZEMLJO. divja puščava. Iz neštevilnih jam spravljajo železno rudo in premog s kamenim oljem; okoli njih pa je cel gozd kadečih se tovarniških dimnikov; mreža železniških prog in prekopov prepleta dolino reke Misisipija s Kanadskimi jezeri, kjer je zraslo mesto Chicago (izgovori Čikago) kot pristaniško mesto s svetovnim prometom. Celo po daljnjem zapadu, kjer so poprej le Indijanci lovili divje zveri, se vije železna kača, ki veže zapad in vzhod. San Francisco je nastal v petdesetih letih iz nič; danes je to mesto drugi New York (izgovori Njujork). New York, zdaj za Londonom največje mesto na svetu, je bil nekoč borna indijanska vas. Še hitreje kakor Amerika se je razvijala Avstralija. Še pred letom 1788. je bila ta celina domovina lakote in žeje; tam ni bilo niti bilke žita, tudi ne sadežev in molznih živali, da, celo divjačine ne. Podjetni in pridni Angleži pa so v tem kratkem času napravili iz Avstralije zakladnico najrazličnejših bogastev, rastlinskih, živalskih in rudninskih. Vse vrste našega žita in sadja kakor tudi vse koristne živali izborno uspevajo v avstralskem podnebju. Na krajih, kjer prej avstralski črnec ni dobil niti kaplje vode, da bi si ohladil žejna usta, so izvrtali studence ali vdolbli vodnjake, kamor se steka voda, da napaja one ogromne čede ovc, ki so s svojo kot Žida mehko volno vir velikih dohodkov. Reja ovc prinaša Avstraliji največ bogastva. V tamkajšnjem suhem podnebju zraste ovcam tako nežna in mehka volna, da ji ni drugod tekmeca. Pred dobrimi sto leti Avstralija ni imela nobenega mesta, nobene vasi, danes pa je posejana z lepo razvijajočimi se kraji; Melbourne (izgovori Melbern) se je razvil še hitreje kakor San Francisco. A ne samo Novi svet, tudi Stari svet je doživel podobne spremembe. Java (otok v Aziji), ki daje svetovni trgovini toliko rastlinskih pridelkov, je dobila sladkorni trs iz Indije, tobak iz Amerike, čajevec iz vzhodne Azije, kavovec iz Afrike. Indijski otok Ceylon (izgovori Sejlon) je celo v najnovejšem času dvakrat premenil rastlinstvo: najprej so po izsekanem gozdu posadili samo kavovec, nato pa iz strahu pred uničujočo listno gobo le čajevec. Starodavni Egipt je bil od nekdaj ena naj-rodovitnejših dežel na svetu. Polje omaka io gnoji reka Nil, ki poplavlja deželo. V teku stoletij pa se je poplavljeno ozemlje vedno bolj ožilo. Ker se je namreč breg polagoma višal, ni mogla reka več poplaviti toliko sveta. Angleži, gospodarji Egipta, so zgradili v novejšem času pri Assuanu velikanski nasip, dolg 2 kilometra, s 180 zatvornicami z jeklenimi vrati. Ko voda naraste, odpro zatvornice in voda preplavi one kraje, ki bi jih brez te naprave ne dosegla več. Takih primerov bi lahko našteli še celo vrsto. Mojstri v ustvarjanju rodovitne zemlje so zlasti PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI. Litija, 21.junija. Nahajamo se pred občinskimi volitvami, ki kako so se neplodne pokrajine z neverjetno nase bodo vršile v nedeljo 26. t. m. Zaradi njih se je j glico izpremenile v rodoviten svet, ki lahko pre-razkoračil g. Lebinger v zadnjem «Domoljubu» življa milijone ljudi. in v svojem dopisu na vse pretege hvalil svoje najspretnejše županske roke ter neizmerno korist svojega šestletnega delovanja za našo občino in Severna Amerika in Avstralija. občane. Pri vsej tej hvali pa je g. župan pozabil omenili, da so sc občinske doklade od leta 1924. do letos zvišale od 100 na 300.odstotkov, a hišna najemnina, katere prej ni bilo, lansko leto na 100, letos pa že na 200 odstotkov. Z ostalimi avtonomnimi dokladami, katerih vseh krstni boter in oče je tudi g. Lebinger, plačamo v naši občini skupno 819 odsotkov na direkten davek. Tudi narn ni povedal, koliko je prejela občina na drugih dokladah, kakor na vino. žganje, policijskih urah itd. Prav tako molči, kakšni so prejemki Od sejmov in najemnine trškega zemljišča. Čim bolj se dviga gospodarska izobrazba na-, Angleži, ki so v svojih kolonijah večkrat napra^ roda in čim bolj se mu množi število ljudi, tem vili iz puščave rodovitna žitna polja, bolj vsestransko se izraža to tudi v zemlji, na Eyropa je dobi,a jz Amerike tobak> tur5čic{)| krompir, Azija pšenico in rž, riž, mnogo vrst sadja, sviloprejko. Na tem mestu ne smemo pozabiti onih del, ki se jih je lotil človek, da bi izsušil močvirja. Tudi v tem oziru so nekatere dežele veliko več storile kakor druge. Tako je na primer Italija v zadnjem stoletju spremenila mnogo nezdravega, malarič-nega sveta v rodovitno polje. Našo državo čaka v tem pogledu še ogromno delo. Tudi pri nas imamo še kraje, kjer se iz ne- kateri prebiva. Tako je človek lice zemlje popolnoma preobrazil, tako da bi je prvotni prebivalci skoro ne poznali več. To se je vršilo včasih prav počasi in postopno, zgodovina pa nas uči tudi, Krasen primer nagle preobrazbe divje pokrajine v obdelan in rodoviten svet nam nudita V 18 stoletju je kazalo ozemlje Zedinjenih ; ug a • N d da držav čisto drugačno lice kakor dandanes. Na modcr3njmi sredstvi ^^ od- praviti. Čitatelji časopisov so v zadnjem času gotovo brali, da se bavijo z načrtom, da osuše Skadrsko jezero. S tem bodo omejili malarijo in obenem pridobili lep kos rodovitnega sveta. Kratek pregled nam je pokazal, kako je omi-i kani človek izpreminjal in preobraževal zemljo vzhodni tretjini so šumeli krasni gozdovi z različnim drevjem, srednja tretjina je bila kot ogromno travnato morje, pp katerem so se pasle in podile tisočglave črede bivolov, zapadno od teli pokrajin pa je samevala visokogorska puščava, v kateri so se skrivali bogati zakladi zlata in srebra. In danes? Gozd pokriva komaj četrtino tega deloma s tem, da je začel gojiti druge rastline in ozemlja. Kjer jc prej rasla divja trava, valove zdaj zlata žitna polja, najobilnejšo letino tur-ščice in bombaža dajejo ista tla, ki so bila prej živali; deloma pa s tem, da je gradil pota, namakal ali osuševal zemljo. Zemlja je vedno taka kakršno jo človek napravi. terpentinovo m\\o . ci Četrta odlika: Slike i i pravljic za Mi Zavitek tega mila sestoji iz lepih slik za otroke, katere se Szrežejo in sestavljajo. Ko pere te, se otroci zabavajo. 1.) Terpentin v milu. 2.) Velik in priročen kos. 3.) Prijeten duh. 4.) Slike iz pravljio za Iz- rezati. 5.) Milo je v zavitku. 6.) Svetla barva. 7.) Razkuženje perila. 13S BOJ Z MEDVEDOM. V bližini Rogatice se je pojavil pred kratkim zločinec je splezal po strelovodu in pločevinastem žlebu na streho zakristije, od koder se je spustil v cerkev. Prvotno je hotel vlomiti v zakristijo. Ker ^o bila pa vrata zaklenjena, si je premislil in sklenil poiskati svoj plen v cerkvi. Cerkovniku, ki je prišel zgodaj zjutraj pometati i cerkev, se je nudil prizor neverjetne podivja- velik medved, ki je delal kmetom hude pre-;nosti> Tabernakelj je ležal razbit na tleh, mon-glavice. Enemu je odnesel vola in ga razmesaril.' štranca je bila poiomijena> ciborij prevrnjen in' Ko so ga zasledovali, jiji je napadel celo, da so hostije raztresene po stopnicah. Na stranskem morali pobegniti. Pred nekaj dnevi pa je kmet Andrija Došlo »evarnega kosmatinca vendarle užugal. Andrija oltarju je bila razbita starinska Marijina slika, s katere je vlomilec pobral vse dragocenosti j Poleg tega je vlomilec izpraznil vse cerkvene ie šel s svojo ženo na polje. Medtem se je žena nabiralnike Največjo sirovost je pa zagrešil na za hip odstranila v bližnji gozd Nenadoma je oltarju sv_Prospera, kjer je bila steklena krsta, I pretresel ozračje strašen krik. Mož je planil po;okrašena z zIatorn ^ srebrom. V krsti so bili koncu, zagrabil puško in pohitel v gozd, da po-! shranjeni svetnikovi /.emski ostanki. Vjdeč na gleda, kaj se godi. Na svoje največje presene- prstu lcve svetnikove roke prstan, je vlomilec eenje je zagledal svojo žepo v objemu kosma- razbil krst0s odtrgaI prst ixi ukradd prstan. Prst je pustil na oltarju, ostanke razbite krste je pa razmetal po cerkvi X Odkritje velike množine človeških kosti v tinca. Kot bi trenil, je pomeril in sprožil. Strel je zadel kosmatinca v glavo, vendar pa ga ni prehudo ranil. Z divjim renčanjem je žival spustila ženo in se obrnUa proti novemu napadalcu. An-' Dubrovniftu. V Dubrovniku so te dni razkopali drija ni imel več časa, da bi puško znova na- cesto v Wižinj katolike cerkve, kjer polagajo basaL Zato je zamahnil s prazno puško po ko- nove kanalske cevi. V neki globoki jami so našli smatinčevi glavi, toda medved je puško prestre- de]avci nekak skupen grob. Strokovnjaki so gel z gobcem in s svojimi siinnni zobmi zdrobil, mnenja, da gre za grobova iz leta 1526., ko je - Medved se je sedaj pognal proti Andriji in ga razsajala v Dubrovniku kuga in pomorila skoro s strahovitim udarcem svoje težke šape podrl n3 i vse pfebivaIstVo tako, da žrtev niso mogli po-tla. Andrija, ki velja za silno močnega moža, se kopavatl v posamezne grobove, marveč so naje naglo pobral in prijel z desno roko kosmatinca praviii ^p,^ grobove, ki so jih zasuli, ko so za vrat ter ga pričel daviti, z levico pa je po- bUi naperjeni. Dwgl s0 zopet ranenja5 da gre tegml kratek noz m ga večkrat zasadil medvedu za žrtve u 5ojev z r0parji iz ieta }806. ko se je v prsa. Vnel se je boj na življene in smrt Raz- vnelo v Dubrovniku pravo mesarsko klanje med drazem medved je strahovito obdelova Andrija j domafini in roparskimi tolpami, ki so z morja in s šapami ter mu strgal z desnega pleča vse j s k.0pnega navalile na takrat cvetoče mesto. Na met?\ , ., „ , ! najdenih kosteh nd mogoče ugotoviti, kako dolgo V tem je prihitel na krik zene tudi neki sosed Ž€ bivajo v zemlji. V zemlji so našli tudi nekaj X Ljubica okradla svojega kavalirja in se usmrtila. V Bratislavi na Slovaškem je nedavno gostovala madžarska gledališka družba iz Budimpešte. V družbi je bila tudi lepa, šele 221etna igralka, ki je veljala za zelo nadarjeno umetnico. V Bratislavi se je seznanila z bogatim veleindustrijcem in se zaljubila deloma vanj, deloma pa v njegov denar. Zapustila je družbo in se preselila k prijatelju na njegov grad pri Bratislavi. Nekaj tednov sta živela prav srečno. Industrijec je ljubico bogato zalagal z obleko in denarjem, a čim več je igralka imela, tem večje so bile njene želje. Ko je bil gospodar te dni odsoten, je igralka s pomočjo svoje sobarice odprla blagajno in vzela iz nje 5000 češkoslovaških kron. Hotela je z denarjem pobegniti, a slučaj jo je privedel v Bratislavi v družbo prijateljev in prijateljic, ki so jo pregovorili, da je šla z njimi veseljačit. Zapravila je ves denar, zjutraj pa se je skesano vrnila v grad, kjer je lastnik že opazil tatvino. Vsa osramočena je posegla igralka po samokresu, a industrijec ji ga je izvil iz rok in ji vse odpustil. Deklica pa si je vzela svoj greh tako k srcu, da se ni dala potolažiti. Odšla je v sobo, se zaklenila ia izpila stekleničico strupa, nato pa se še ustrelila iz lovske puške. Tudi njena sobarica se je zastrupila, vendar pa so njo še rešili, dočim je igralka obležala mrtva. $ puške ter ustrelil iz neposredne bližine kosmatinca naravnost v žrelo. Zver je nato omahnila in začela bežati. Po nekaj korakih pa se je fšvrnila na tla, a tudi Andrijo so zapustile močL Zaradi silnih ran in velike izgube krvi je izgubil starega denarja. X Deklica morilka iz s Lado strastna. Pred letom dni je izvršila neka. 18Jetna Katica Hage-dornova blizu Duisburga ogaben umor iz slado-strastja. V gozdu so našli dvoje žrtev njenih Listnica uredništva Kočevje. Ko bi ne bili £ prostorom tako na tesnem, bi bili že davno objavili Vašo povest. Prav kratke zgodbe pa so nam vedno dobro do-' šle, ker se zanje lažje dobi prostor. Sv. Tomaž pri Ormožu. Vse vesti smo dali med tedenske novice. Hvala! . 1 zavest Žena in sosed _sta_ ga za silo obvezala,! n€nravnih rag0nov petletno deklico in šest- nato pa odnesla v bližnjo hišo, kjer so ga naložili na voz in odpeljali v bolnico letnega dečka. Obema je prerezala z britvijo žile na rokah in na vratu. Hagedornova je dolgo tajila umor. Navsezadnje pa so le dobila pre-X Neresnična vest, da sta bila francoska' iskovalna oblastva toliko obremenilnega gradiva prekomerska letalca Nunsesser m Coli najdena v roke, da so mogla obtožiti zločanko. Pred-t Kanadi. Nedavno se je nenadoma razširila' motna stvar je prišla te dni v razpravo pred po svetu vest. da sta francoska letalca, ki sta duisburškim sodiščem. izginila na poletu iz Pariza preko Atlantskega | X Pes zanetil požar. Nedavno sta zgorela morja, da bi dospela v New York, še živa. Po posestniku Schonfeldu blizu Griinaua v Nemčiji tej vesti so jih baje našli v Kanadi. No, pa se je hlev in kozolec. Zgodilo se je takole: Gospodinja razveseljiva vest, žal, izkazala za neresnično.! je zapustila za trenutek kuhinjo, kjer je priprav-Kljub temu pa še vedno upajo v francoski jav- j ljala obed. To je opazil domači pes, prežeč na nosti, da se bosta oba letalca našla v kakšnem i dvorišču. Skočil je v kuhinjo in se spravil na zapuščenem kraju Amerike ali pa na kakšnem i štedilnik da si poišče kar sam svoj delež. Pri otoku živa, tem pa Je priSel preblizu ognja in si vžgal dlako. X Vlom v cerkev. V cerkev sv. Trojice v Prestrašeni pes je sekel v kozolec in povzročil Pragi jc bil tc dni izvršen drzen vlom. Neznan j tam požar, ki je vpepelil kozolec in bližnji hlev. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Krepak odgovor vsiljivcu. Gospod: Ce se ne motim, dražestna gospo* dična, sem nekje že videl vaš obraz.* Gospodična: «Prav mogoče, saj ga nosim že dolgo časa s seboj...» - Namignil mu je. Jaka (ki ima hudo ženo): «Kaj praviš, ali ima mož pravico odpirati ženina p|sma?» Matija: «Pravico že, toda najbrže ne po-: guma...» Nič ji ni prav. ,. Evstahij, mirna in tiha dušica, je imel prepirljivo ženo, ki je vselej morala imeti zadnjo; besedo. Ko ga je nekoč oštevala vpričo prijatelja, je dejal rriož: «Nič se ne kregaj, nič, ljuba moja, saj dobro vem, da imam najboljšo ženo na? svetu.» \"i »Hudiča imaš,- ne pa najboljšo ženo!* se je-zadrlo razjarjeno bitje nežnega spoia. Kdor zna ceniti dobro obutev kupuje le ,D0K0' čevlje ki so gotovo najtrpežnejši in najcenejši v deželi. Dobijo se samo v trgovini ,DOKO' Iv. Čapman, Ljubljana Prešernova ulica it. 9, dvorišča. Meso in muhe. ^ Tam v slavni skipetarski deželi je poslal kmet i Ahmed sušit svinjsko pleče mesarju. Mesar je odrezal velik kos z njega. Ko je kmet to videl, je rekel mesarju, naj mu povrne škodo, sicer ga pojde tožit. Mesar pa je stekel prej k sodniku in mu dal yeliko potico v dar. Kmet pride tožit in sodnik je zaslišal oba. Mesar se je zagovarjal, da so mu muhe pojedle toliko mesa. Sodnik (kmetu): «Ako so muhe storile to, se znosite nad muhami. Pobijajte jih, kjerkoli dobite katero.» Slučajno je ugledal kmet muho na sodnikovem obrazu. Brez pomileka je lopnil s pestjo po sodnikovem nosu, da se je možaku takoj po-cedila kri, in dejal: «Kakor nalašč! Ena je že tukaj!» Neprimeren vzklik. Starček je ležal na smrtni postelji. Pri umirajočem je bil samo njegov sin, ki mu ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, ker ni bilo nikogar drugega zraven. Ves nejevoljen je torej vzkliknil: «Oče umirajo, a nobenega hudiča ni blizu!» Nič jima ne manjka. Prvi prijatelj: «Kako živiš s svojo ženico?« Drugi prijatelj: «Prav dobro! Ona meče vame lonce, ponve in vse, karkoli ji pride pod roke. Ako me zadene, se veseli ona, če pa ne, se veselim jaz. Na ta način sva oba zadovoljna...» Jasen odgovor. Meščan Solzislav Dolgočasnik je prišel v zapuščen kraj, kjer ni bilo niti kinematografa, niti javne knjižnice. Baš je močno deževalo in Solzislav se ni vedel kam dati, pa je vprašal domačina: «Kaj pa počenjate pri vas, kadar dežuje?« Domačin: «Počakamo, da neha...» Kazen trmastega hlapca. Posestnik Žolna in njegov hlapec Kljukec sta kosila deteljo. Zdajci se je dvignil pred njima v zrak jastreb in posestnik je menil: «Glej, spodila sva jastreba.» «Ni bil jastreb, nego samo vrabec,» je ugovarjal hlapec. Gospodar je zopet trdil, da je bil jastreb, hlapec je govoril vedno svojo in po dolgem prerekanju vzrojil: «Ako mi ne pritrdite, da je bil le vrabec, pojdem še danes od vas.» Posestnik, ki se je bal, da ne izgubi hlapca sredi najhujšega dela, mu je moral pritrditi. Prišla je zima. Tedaj je rekel nekega dne gospodar svoji ženi: «Neža, skuhaj danes za kosilo dve klobasi in eno repo.» Ko sta sedla opoldne za mizo gospodar in hlapec, je prinesla gospodinja zahtevani dve klobasi in debelo repo. Gospodar je vzel klobasi, dal eno sebi in drugo ženi, hlapcu pa repo. cZakaj jaz ne dobim klobase?« se je začudi! hlapec. «Saj je to' klobasa,« se je odrezal kmet. Ko mu je hlapec ugovarjal, mu je kmet zagrozil: »Ce ne pristaneš, da je to klobasa, pojdeš še 'danes iz službe!« Hlapec je spoznal, kam je meril gospodar, vzel molče repo ter jo pojedel, kafti sredi zime ni prijetno pustiti službo. Pravijo, da hlapec od tistega časa ni bil več trmast. Izdala za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnikar. Stroški za pogreb. Miklavž Copatar po pogrebu svoje žene: «Gospod župnik, stroške pogreba bi rad poravnal.« Župnik: «Vem, vem, da vam je šlo zadnje čase zelo slabo, zato vam ne bom nič računal.« Copatar: «Tedaj vam pa Bog povrni tisočkrat.« Nato se je podal Miklavž Copatar k orga-nistu: «Gospod organist, rad bi plačal pogreb za svojo ženo. Koliko sem dolžan?« Organist: «Saj veste, da vselej polovico tega, kar se plača gospodu župniku.« Copatar: «Torej naj vam Bog petstokrat povrne vašo dobroto!« REV9KATIZE Zahvalna tajava. Laboratoriju Fi a d i o B a I s a m i k a 155 Beograd Kosovska ulica 43. Spoštovani g. doktor! Vaše uspchapolno zdravilo Radio Balsamika me je rešilo večletnega revmatizina in ne najdem besed, s katerimi bi se mogel dostojno zahvaliti Vam za Vaš trud, ki mu je cilj rešitev človeštva. Samo eno steklenico sem porabil in takoj sem opazil, da me ta muka in neznosne bolečine zapuščajo ter sem že več kot eno leto rešen tega groznega, neznosljivega trpljenja. Tukajšnjim lekarnarjem sem priporočil VaSe zdravilo in, hvala Bogu, nabavil si ga je lekarnar Gvozdan Matid. Srčna Vam hvala, nesmrtni doktor, in Čitateljem „Domovine" naznanjam, da imam v svoji veliki zalogi zraven boljšega tudi ceno in dobro blago, kakor : bela in rjava kotenina, šifon od 10 Din naprej bela in rjava kotenina za rjuhe 23 , „ pisano blago za srajce .od 10 , „ kambrik, krep, delen . . „ 14 , „ črni klot........ 22 . domači izdelek odej, ruš, kloia 160 » „ posteljne garniture ... od 300 , , perje za blazine ..... 85 „ „ ===== Postrežba poštena! = VELETRGOVINA Janko Česnik Ljubljana, Lingarjeva ulica. 82a živeli I Vaš hvaležni oboževalec Drag. V. Protič Š t i p, 4. novembra 1925. srezki poglavar v p. Zdravilo „RADlO-BALSAMIKA" izdelate, prodaja in razpošilja oo povzetju laboratorij „RADIO-BALSAMIKA" drja. 1. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43, pritličje 6, Zdravilna zelišča kupuje 166 „TROLIST ' v Logatcu kamor se vpošiljajo vzorci z označbo cen. Ako bolehate na krvi, želodca, pljučih, jetrah, mehurju itd., poskusite se ozdraviti s španskim zeliščnim čajem, kateri je sestavljen iz okoli 4o raznih planinskih zeliSč po drju. I. Konigu. Kuha se brez alkohola in brez sladkorja. Naročite takoj za 20 Din 4 zavitke tega zdravilnega čaja, ki ga razpošilja 154 Jos. Urek, Marija Snežna. BREZPLAČNO pošljemo vsakomur knjižico „POTA K FIZIČNEMU IN MORALNEMU PREPORODU". Tvarina za to knjižico je vzeta iz poučnih del znanih pisateljev, kakor n. pr. „Dete in hrana" od drja. Hajga, »Podaljšano življenje" od prof. drja. Guaze, ..Filozofija hranenja" od prof. Biluza, ..Največl narodni bič" od D. Kaleničenka, ..Življenje" od drja. Voronova. Vsebina knjige: Uvod, ohranitev zdravja in podaljšanje življenja po metodi francoskega profesorja drja. Guaze, zrak in solnce, «Vitamini», tvorilci energije, liigijensko-dijetetična instrukcija, psiho-filološka gimnastika z 10 slikami, metoda A. K. Anohina, vzroki in zdravljenje bolezni, pomlajevanje in podaljšanje življenja, sijajne poizkušnje, ki so jih izvršili prof. Štajnah, S. Voronov in drugi. Zdravniške ocene dejstva «Kalefluid» D. Kaleničenka. Pisma bolnikov o kalefluidu. Glede knjige se obrnite na naslov: MILOŠ MARKOVIČ, 156 Beograd, Katlčeva ulica br. 1, Lit. D. VI GREŠITE proti samemu sebi, če zanemarjate Vaše telo, VaS obraz, Vaše roke, Vaše lase. — Prava sredstva za negovanje lepote za Vas in Vašo obitelj so: Fellerjeva pravi kavitaška ponudi za obraz in zaiCIto kože i marko „Elsa" Ona Vam ohraui mladost ia lepoto, dela polt gibko in bar-žuuasto ter se vpija v kožo. Strmeli boste kako kako hitro Vam ginejo pege, mozolci, sojedci in rdeča mesta ter gube na koži. Fellerjeva moSna «Elsa»-po-mada za rast las zabranju-je izpadanje las, pre-raaoosivelost, odstranjuje prhljaj, dela krhke lase mehke ia gibke in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lončka ene, ali pa po lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino vred 38 Din Te cene se razumejo le, če se pošlje denar v naprej, ker se proti povzetju poštnina zviša za 10 Din. Naročila je nasloviti razločno takole: 1 EajgnV.Fallar.latoraar, 3aajiStutilca, Elsatrg 360 (Hrvatska). Fellerjeva mila zdravil la lepote z marko „EISl" naj-plemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene dobro delajoče sestavine ter niso torej le navadna toaletna mila. Poizkusite enkrat: „Elsa" liliji ji mleto« alli , Elsi" nimeejikove mila ,Els»" jlieeriasko mila ,,Elsa" Dariksovo milo „Elsi" kitriosk« mili „Elsi" mili zi kritje in nikdar več ne boste hoteli uporabljati dru;eja mila. Za po zkue 5 kosov Elsa mila, že z zavojnino in poštnino vred Din 5S' — 2. — 11. julija 1927 pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja VII. Mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava v naši državi nudi: 1. največjo izbiro vsakovrstnih industrijskih in obrtnih izdelkov, 2. ker velika konkurenca, zelo umerjene cene, 3. najboljši pregled za nakup pri prvovrstnih in solidnih tvrdkah, 4. na podlagi sejmske legitimacije 50% voznino na vseh osebnih in brzovlakih in parobrodih. Oglejte si prirodne krasote divne Slovenije! Legitimacije se dobe po Din 30'— v vseh večjih denarnih zavodih, potniških uradih, kulturnih in prosvetnih društvih, trgovskih organizacijah itd. Stanovanja preskrbljena! Informacije daje: Sejmski urad. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršeft.