PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil ie edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 207 (13.145)
Trst, torek, 20. septembra 1988
Prvič v povojni zgodovini države
Zaradi brezizhodne krize poljska vlada odstopila
Ministrski predsednik Messner je podčrtaj da odstopa v interesu države - Večina poslancev je zahtevala soočanje z opozicijo

'*■>;	*** ***»»*»	NCh * *
KWK*MANlh

1
š-m MFZALLŽNE
VARŠAVA — Dober mesec po avgustovskih stavkah je na Poljskem prišlo do ponovne politične napetosti in novih stavk, kar je prisililo vlado Zbignjewa Messnerja, da odstopi. Kljub temu da je bilo že več tednov očitno, da se vlada nahaja v hudih škripcih, pa je včerajšnji odstop marsikoga presenetil.
Ministrski predsednik Messner je včeraj malo po 10. uri v parlamentu izjavil, da odstopa v interesu države in zlasti zato, da bi omogočil ustreznejše in mirnejše iskanje rešitev za nastali položaj. Malo prej je predsednica posebne komisije za gospodarsko reformo Krystyna Jandy Jedronska izrazila nezadovoljstvo nad delom izvršnega sveta, od katerega je ljudstvo pričakovalo korenite spremembe na vrhu vlade, ki pa ni nikoli upoštevala in sprejemala kritik na račun gospodarske politike, pa čeprav so le-te prihajale s strani izvedencev. Messner je na to kritiko odgovoril rekoč, da so avgustovske stavke povzročile že dovolj škode in da so delavci večali seznam svojih zahtev v duhu zaničevanja in nespoštovanja vlade. »Za ves svet smo postali simbol anarhije,« je nadaljeval Messner, »in dejstvo, da nismo stavk zatrli s silo, še ne pomeni, da samo dopuščali ilegalnost.« Ob koncu svojega posega je ministrski predsednik poudaril, da odstop vlade ni nobena senzacija, kajti vlade odstopajo, problemi pa ostajajo ne samo na Poljskem, pač pa povsod po svetu. »Predvsem bo treba začeti razlikovati med problemi, ki so nastali iz objektivnih razlogov, in tistimi, ki so jim botrovale napačne izbire oziroma napake v izvajanju reforme,« je zaključil Messner.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Konec počitnic za deset milijonov šolarjev
V novo šolsko leto s starimi problemi
V skoraj vseh deželah se je včeraj začelo šolsko leto, ki bo »zaposlilo« kakih deset milijonov učencev in dijakov. Kot običajno pa se tudi letošnje leto začenja med kopico problemov, težav in polemik. Prvošolček na sliki o vsem tem sicer še ničesar ne ve, in bo verjetno že v prihodnjih dneh malo manj
zbegano gledal pu učilnici	(foto Magajna)
^ Jasni Gori se je v nedeljo zbralo več kot 50 tisoč r°*narjev, vendar je že na prvi pogled očitno, da je bilo r°nianje tudi političnega značaja	(AP)
Včeraj zjutraj se je Karin B zasidrala pred livornskim pristaniščem
Za začetek raztovarjanja odpadkov potrebna preureditev pristanišča
LIVORNO - Danes se bosta predsednika deželnih odborov Toskane in Emilije-Romagne v Rimu sestala s predstavniki ministrstev za civilno zaščito, okolja in zaklada, da bi se dogovorili o načrtu za raztovarjanje strupenih odpadkov v Livornu in njihov kasnejši prevoz in skladiščenje nekje v Romagni. Tako naj bi se končno zvedelo tudi za usodo nemške ladje Karin B, ki je kot prikazen 51 dni plula od luke do luke, nikjer pa ji niso dovolili pristanka.
To naj bi se zgodilo v Livornu, kamor je nemška ladja z italijanskimi odpadki priplula včeraj zgodaj zjutraj. Zasidrala se je približno tri milje pred pristaniščem in sedaj komandant čaka na dovoljenje za pristanek. Karin B bo danes sicer zaplula v pristanišče, vendar le zato, da izkrca posadko, medtem ko bo strupeni tovor ostal na ladji, ladja pa se bo spet zasidrala pred pristaniščem.
Po mnenju nekaterih pa bo potrebno vsaj 15 dni, da se pripravi vse potrebno za pristanek Karin B in za začetek raztovarjanja strupenih odpadkov. V tem času bodo uredili posebne pristaniške površine za raztovor, isto-
časno pa bodo nekje v Romagni pripravili ustrezno skladišče za strupene odpadke. Ko bo vse to pripravljeno, bodo za pretovor in prevoz kontejnerjev z odpadki do skladišča potrebovali dva do tri dni. Potek del bo vodil izredni komisar in predsednik toskanskega deželnega odbora Gianfranco Bartolini, ki je tudi dejal, da ne bo dovolil začetka raztovarjanja, dokler ne bo imel vseh potrebnih zagotovil glede končne usode strupenih industrijskih odpadkov s Karin B.
V dogajanja v zvezi z ladjami, ki prevažajo italijanske strupene odpadke, pa je v nedeljo posegel tudi predsednik Cossiga, ki je v govoru v Bologni dejal, da je sramotno za državo, ki naj bi bila četrta ali peta svetovna industrijska velesila, da ne zna na ustrezen način rešiti težav, ki se pojavljajo v zvezi z uničevanjem strupenih odpadkov in da je nedopustno, da se v zvezi z varstvom okolja dogajajo take stvari, kot smo jim bili priča v zadnjih dveh mesecih ob odisejadi Karin B. Predsednikov poseg je naletel na odobravanje ministra za okolje Ruffola, ugoden odmev pa je imel tudi v senatu.
Po 45 dneh zapore Acna spet obratuje
GENOVA — Acna v Cengiu (Val Bormida) spet obratuje. Po petinštiridesetih dneh prisilne zapore je včeraj prva izmena delavcev brez nobenih zapletov pognala naprave v osmih odsekih tega kemijskega obrata koncerna Montedison. Naravovarstveniki so se omejili le na simbolični protest pred železniško postajo v Cengiu in jih ni bilo pred vhodom v tovorno, ki so ga stražili delavci in izredne varnostne sile.
Delavci in tehniki bodo. v prihodnjih dneh preverili brezhibnost celotnega postopka, tako da bo prava proizvodnja stekla šele konec meseca. Tovarniški svet je včeraj pozitivno ocenil konec zapore in ob tem poudaril, da so prav delavci že leta zahtevali sanacijo obrata in čistilne naprave, ki bi odpravile onesnaževanje. Acna je torej na »pogojni prostosti«, delavci pa bodo budno pazili, da jih ne bi Montedison ponovno izigral.
Kot predvideva sporazum, ki so ga v Rimu podpisali predstavniki vlade in Montedisona, bo podjetje za sanacijo obrata v Val Bormidi potrosilo v treh letih 100 milijard lir. Ta obveza pa ne prepriča županov iz Val Bormide, ki bodo na procesu proti Montedisonu 23. septembra odločili, ali bodo v znak protesta množično odstopili.
Zakon Merlin je pred 30 leti zaprl javne hiše v Italiji
RIM — »Tudi jaz sem bila mlada in Rotovo nisem bila prežeta s samari-ansko miselnostjo. Naše delo je bilo resno, znanstveno, rezultat mesecev s‘lJdija, raziskav in številnih anket ^od delavkami v tovarnah, kjer smo tem vprašanju ugotovili neizmerno ^Zhanje. Preveč enostavna je bila tr-dev, dQ iju(ije niso hoteli zaprtja teh ,s' ko pa večina ni vedela, kaj se hr(jvzaprav v njih dogaja.«
'e Priložnostne besede je včeraj ob "letnici zakona, ki je v Italiji prepo-^edai javne hiše, izrekla Carla Volto-ho Pertini, ena od protagonistk dol-Rojetnega boja senatorke Merlinove. . z-okon Merlin je po dolgem postop-■ ki se je začel marca 1952, parla-]qJ}t izglasoval šele 20. februarja leta so ■ Pr°ti so v bistvu nastopili le mi-Vci in monarhisti, pomisleke pa je
bilo čutiti tudi pri drugih. Po šestih mesecih, ob polnoči 20. septembra 1958 so se dokončno zaprla vrata za več kot 500 javnih hiš, ki so vztrajale do konca. Na svojem višku je to »industrijo« sestavljalo 730 »podjetij« s 400 lastniki, ki so imeli na plačilnem seznamu od 3 do 4 tisoč »delavk« in kakih 4000 ležišč.
Spomin na tiste čase je po tridesetih letih zbledel. Marsikdo trdi, da je ta zakon preživel svoj čas in da ga je treba torej posodobiti, ker mu ni uspelo izkoreniniti najstarejše obrti. Trenutno je v parlamentu kar 5 zakonskih predlogov, ki skušajo nekako legalizirati plačano ljubezen, obenem predvidevajo še strožje kazni za zvodnike in vse, ki se s prostitucijo okoriščajo.
Zambijski amaterji so se zmage nad Italijo zelo veselili	(Telefoto AP)
Zambija
pregazila
Italijo
SEUL — Zgodovina se ponavlja. Pred 22 leti je Italija na svetovnem nogometnem prvenstvu v Angliji izgubila s Korejo in bila izločena iz nadaljnjega tekmovanja, včeraj pa se je ta Koreja imenovala Zambija. Če je bil poraz »azzurrov« s Korejo nesrečen, pa je bil včeraj povsem zaslužen in prepričljiv. Štirje goli razlike (4:0 za Zambijo) dokaj zgovorno pričajo o razmerju sil na igrišču. Toda za bogate italijanske profesionalce še ni vse izgubljeno, dovolj je, da premagajo Irak, če se slučajno spet ne ponovi »Koreja«....
• Poljska vlada odstopila
NADALJEVANJE S 1. STRANI Poznavalci poljskega političnega sistema in tuji opazovalci so prepričani, da bo vlada ponovno potrdila Messnerju mandat. Poudariti pa je treba, da je v včerajšnjo razpravo poseglo kakih 30 poslancev in da se je večina izrazila za to, da bi se Messner ponovno posvetil profesuri. (Poljski ministrski predsednik je namreč univerzitetni profesor.) Zahtevali so tudi tako vlado, ki bi bila sposobna čimprej pripeljati državo iz krize in urediti status delavcev, kar hkrati pomeni legalizacijo sindikata Solidarnost. To zahtevo je v parlamentu obrazložil poslanec Rys-zard Bender, ki je dejal, da Poljska v .resnici potrebuje korenite spremembe tako v vladnem vrhu kot v načinu upravljanja oblasti. Povedal je tudi, da ljudstvo ne sprejema več pogojev in predpogojev, zato so poleg številnih združenj in Solidarnosti potrebne tudi nove politične stranke. Skratka, Bender je govoril v imenu neke široke opozicijske koalicije, brez upoštevanja le-te pa je poudaril, da ne bo Poljska dosegla ničesar. Messner je v vladnem vodstvu od novembra 1985, ko je vlado sestavljalo 26 ministrov. Po reformi lanskega oktobra se je njihovo število skrčilo na 9. Prihodnji mesec bi se morala vlada srečati z opozicijo in razpravljati o gospodarski krizi in legalizaciji Solidarnosti.
Po neuspešnih poskusih pogajanj z opozicijo
V Burmi vojska prevzela oblast Množični protesti opozicijskih sil
RANGUN — Položaj v Burmi se, kot poročajo tuji dopisniki, vse bolj zaostruje. Vojska, ki je v nedeljo prevzela oblast, se je, kot kaže, odločila za politiko trde roke, tako da iz številnih krajev države poročajo o žrtvah in nasilju. Več desetin ljudi naj bi v noči med nedeljo in ponedeljkom bilo ubitih v predmestju glavnega mesta, včeraj pa je do ponovnega prelivanja krvi prišlo pred ameriškim veleposlaništvom, kjer se je zbrala protestna množica. Vojaki so streljali na demonstrante in pri tem ubili dve osebi. Glavni nosilci upora so tudi tokrat budistični menihi in študentje, zaradi vse bolj silovitih neredov pa je vojaška oblast prepovedala zborovanja in stavke ter uvedla policijsko uro. Obenem je razpustila parlament in civilno vlado.
Novi šef burmanske države je 59-letni prejšnji obrambni minister Saw Maung, ki ga politični opazovalci uvr-
ščajo med zagovornike trde linije vojske. Saw Maung predseduje vojaški vladi, v kateri je še sedemnajst 9e^e' ralov in dva polkovnika. Tako kot prejšnja vlada, je tudi Saw Maung obljubil splošne volitve. Opazovalci vsekakor opozarjajo, da je tudi on tesno povezan z generalom Ne Winom, močnim možem v državi in večletnim burmanskim poglavarjem.
Nevarno zaostrovanje v Burmi je rezultat neuspešnih poskusov pogajanj v prejšnjih dneh med opozicijo in režimom na oblasti. Voditelji opozicije so, kot kaže, skušali doseči sestavo prehodne vlade, ki bi izvedla demokratične volitve, po neuspehih pogajanj Pa je vodilno vlogo v vrstah opozicije prevzelo radikalno krilo.
Vojaška vlada namerava z vsem1 sredstvi zadušiti upor. V univerzitetno študentsko naselje, ki je eno od žarišč upora, je poslala oborožene enote, v nedeljo in včeraj pa je uporabila avtomatsko orožje, topništvo in oklepna vozila.
Razpored zasedanj poslanske zbornice
Še ta mesec odločitev o tajnem glasovanju
RIM — Poslanska zbornica bo od 27. do 29. septembra razpravljala o odpravi tajnega glasovanja. Tako je sklenila včeraj skupščina, ki je določala razpored zasedanj prihodnjih dveh tednov. Za to priložnost se je v sejni dvorani zbralo izredno veliko število poslancev, kar je redkost, ob ponedeljkih pa nekaj še povsem izjemnega, saj se večina poslancev običajno vrača v Rim šele ob torkih. Ta množična prisotnost je odraz napetosti med večino in opozicijo, pa tudi napetosti znotraj večine same. Treba je bilo namreč preglasovati opozicijo pri določanju dnevnega reda in vključiti problematiko tajnega glasovanja na dnevni red zasedanja parlamenta še v tem mesecu. Glede na dejstvo, da bi zaradi morebitnih odsotnosti kake stranke preglasovanje tega predloga imelo hude posledice za vladno koalicijo in morda celo sprožilo vladno krizo, so se tudi predstavniki vseh vladnih strank množično zbrali na zasedanju. Predlog večine je tako z lahkoto prodrl in zbral kakih sto glasov več od opozicije.
To pa še zdaleč ne pomeni, da bo tudi čez deset dni, ob glasovanju o tem vprašanju, šlo vse tako gladko. Nasprotno, v sami večini obstajajo hudi spori in nesoglasja bi lahko privedla do tega, da bi s tajnim glasovanjem preprečili ddpravo tajnega glasovanja. Tudi včeraj je prišlo o tej problematiki do številnih izjav in v razpravo je posegel sam tajnik socialistične stranke Craxi, ki tokrat ni bil polemičen, ampak je le izrazil trdno prepričanje, da bo tajno glasovanje izginilo iz pravilnika poslanske zbornice, kot je že izginilo iz pravilnikov številnih drugih zahodnoevropskih parlamentarnih skupščin. O tem pa ni tako kategorično prepričan predsednik demokristjanske poslanske skupine Martinazzoli. Po njegovem mnenju je važno, da pride do začetka razprave o tem vprašanju in že to je pomemben rezultat. Komunisti pa seveda temu stališču nasprotujejo. Tortorella obtožuje večino, da je zavrnila vse predloge komunistov in Occhetto že napoveduje ostro opozicijo.
Predsednik Stanovnik ob obletnici prvega tabora
Slovenci smo na jezik občutljivi ker je za nas naš jezik svetost
LJUTOMER — Več kot sedem tisoč ljudi se je zbralo na proslavi 120. obletnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
Slavnostni govornik je na shodu bil predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, ki je sprva spomnil na nekdanje slavno dogajanje: »Tu smo zbrani na tem svetem mestu slovenske zgodovine, tu se je zbral prvi slovenski politični shod, ki je postavil mejnik naši samobitnosti in suverenosti. Dr. Zadnik, eden od organizatorjev tabora, je zapisal v Slovenskem narodu, da se slovenski narod spreminja iz narodnopisnega v politični narod, ki si je pričel pisati zgodovino sam. To so bili najbolj krasni in najpomembnejši trenutki slovenske zgodovine.
Iskra, prižgana v Ljutomeru, se je prižgala po vsej Sloveniji. Na taborih, 17 ali 18 jih je bilo, se je zbralo 130 tisoč ljudi, vendar nas je bilo takrat en milijon. Tabori so bili prvi ustavni plebiscit slovenskega naroda: slovenski narod je vsem cesarjem vsega sveta povedal, da obstaja in da želi biti samostojen, uporabljati lasten jezik in živeti po načelih demokracije. Tudi danes slovenski narod preveva demokratični mir. Kot nekoč, moramo ta demokratični mir usmerjati v ustvarjalnost, za dosego demokracije in nacionalnih ciljev ter nacionalnega programa. Demokracija ima strahotno mobilizacijsko silo: ko človek občuti, da o svoji usodi odloča sam, postane odločen. To mobilizacijo potrebujemo tudi da-
nes, da postane človek ustvarjalec, vendar tega ne moremo doseči, če človek ni svoboden.«
Ko je Stanovnik govoril o slovenskem jeziku, je poudaril: »Slovenci smo glede jezika občutljivi, ker je za nas svetost. Pomeni samobitnost naroda. Ustava pravi, da se bo na tej zemlji govorilo slovensko in upravljalo slovensko.«
In o odnosih v Jugoslaviji: »V federaciji veliko razpravljamo, kakšno Jugoslavijo hočemo: hočemo takšno, za katero je bila prelita slovenska in jugoslovanska kri, hočemo avnojsko Jugoslavijo in takšno, kot jo je gradil tovariš Tito, ki je 7. decembra 1971 dejal, da so v federaciji suvereni narodi in v tem smislu so suverene republike. Federacijo imamo zato, da ščiti jugoslovansko in slovensko suverenost.«
Ljutomerski mladinci so razširili govorico, da bodo s paradižniki ometali predsednika, če se ne bo maral odzvat! na njihovo vabilo k pogovoru.
Ko se je Janez Stanovnik po shodu z njimi sestal, pa so mu povedali, da niso mislili tako hudo, temveč so hoteli s tem izsiliti razgovor.
»Če je bil namen samo to, sem vam hvaležen zanj,« Je smeje dejal predsednik in se nato skoraj dve uri pomenkoval z mladinci in odgovarjal tudi na nekatera njihova precej pikra vprašanja, (dd)
Andreotti priznava izseljencem možnost dvojnega državljanstva
Mrtvi in ranjeni v krvavih spopadih v Gorskem Karabahu
MOSKVA — V Zakavkazju je v nedeljo ponovno prišlo do izbruha nasilja, v katerem so po neuradnih vesteh trije Armenci izgubili življenje, agencija Tass pa navaja, da so v bolnišnice sprejeli na zdravljenje le 17 oseb.
Skupino Armencev, ki je bila namenjena na neko manifestacijo v glavno mesto Gorskega Ka-rabaha, je iz zasede pri vasi Had-žali (kakih 6 kilometrov pred Stepanakertom) napadla z noži, koli in strelnim orožjem skupina Azerbajdžancev. Glasnik »odbora za Gorski Karabah« je sporočil, da je bilo v spopadu ranjenih 70 oseb, 20 Armencev se je zateklo po zdravniško pomoč, od teh je bilo 10 ranjenih s strelnim orožjem. Trije ranjenci so včeraj podlegli poškodbam. Zaradi tega dogodka so bile včeraj v Erevanu množične maniiestacije.
STRASBOURG — Več kot štiristo delegatov iz številnih zahodnoevropskih držav se je včeraj v Strasbourgu udeležilo pripravljalnega sestanka za vsedržavno italijansko konferenco o izseljenstvu, ki bo ob koncu novembra v Rimu. Po dveh pripravljalnih sestankih v Severni in Južni Ameriki so se tako včeraj z zborom evropskih delegatov formalno zaključile (na sporedu je namreč le še manj pomemben sestanek v Avstraliji konec oktobra) priprave na rimsko zasedanje, ki bo vsekakor pomemben korak k uveljavljanju nekaterih pravic, ki jih izseljenci terjajo, začenši z volilno pravico in s pravico do izbire državljanstva.
O teh dveh vprašanjih je na včerajšnjem zasedanju spregovoril zunanji minister Andreotti, ki je dejal, da je vprašanje volilne pravice za italijanske državljane v tujini »dozorelo« in je
poudaril, da je v prejšnji zakonodajni dobi vladni osnutek predvideval možnost, da bi do takega glasovanja lahko prišlo po pošti. Andreotti je tudi poudaril, da je vlada pred časom izdelala zakonski osnutek v zvezi z državljanstvom, ki omogoča Italijanom, ki so se preselili v tujino, da ohranijo svoje državljanstvo poleg novega pridobljenega državljanstva, oziroma da ponovno dobijo italijanskega, če so ga medtem izgubili. Po mnenju italijanskega zunanjega ministra je priznanje načela o dvojnem državljanjstvu nujno, da se omogoči čedalje boljša integracija izseljencev v državah, v katerih živijo.
Kar zadeva konferenco samo, je Andreotti dejal, da mora biti čim konkretnejša in da mora načeti vsa najaktualnejša vprašanja italijanskih izseljencev, ki jih je skupno več kot 5 milijonov.
Ciriaco De Mita v isti vlogi kot Aldo Moro in De Gasperi?
GRADEŽ — S kom naj primerjamo De Mi to, ki je sedaj istočasno glavni tajnik KD in predsednik italijanske vlade? S Craxijem in Spadolinijem, ki sta bila, vsak določeno obdobje, istočasno predsednika vlade in tajnika PSI oziroma PRI, ter tudi zaradi tega, najbrž predvsem zaradi tega, žela za svoji stranki ugodne volilne rezultate? Ali s kom drugim? Ciriaco De Mita se ne zgleduje po Craxiju in Spadoliniju. Če moramo verjeti njegovim besedam, sta njegova svetla zgleda Alcide De Gasperi in Aldo Moro, čeprav nista bila vselej istočasno na čelu stranke in vlade.
Očitno se Ciriaco De Mita čuti dovolj močnega, če si lasti take sposobnosti in primerjave. Sicer pa je v Gradežu bil predvsem v krogu svojih somišljenikov in podpornikov, ki so ga poveličevali. Zato si je lahko tudi dovolil povedati, da zanj ni pomembno biti istočasno predsednik vlade in tajnik stranke. Tajništvu se bom odpovedal, je dejal številni demokristjanski množici, ki je v nedeljo do kraja napolnila kongresno dvorano v tem kraju. Njegovi somišljeniki, najbrž ne sami od sebe, pa so zatrjevali, da mora ohraniti obe funkciji, da bo lahko v vladi z večjo avtoriteto vsiljeval politiko demokristjanske stranke.
Nedeljska De Mitova izvajanja so v marsičem bila profesorska. Zdelo se je, kot da deli vzgojiteljske nasvete temu ali drugemu. Še zlasti nekaterim znotraj svoje stranke. Bil je precej hud na račun pristašev gibanja Comunione e Liberazione
ter jim dejal, da morajo s sodobnim očesom gledati na svetovno dogajanje. Bil je precej piker do nekaterih svojih nasprotnikov v stranki. Nekajkrat je svoje puščice ustrelil v Gorio, ki je bil na govorniškem odru tik pred njim. Bil je hud na novinarje, češ da čestokrat ne razumejo njegovih izvajanj.
Seveda ni pozabil na druge stranke, tako na tiste, s katerimi sodeluje v vladni koaliciji kot na komunistično opozicijo. Tu je, sicer zelo na kratko, odgovarjal na sobotne očitke komunističnega tajnika Occhetta, ki je govoril v Firencah. Polemiko s Craxijem je skušal nekako ublažiti ter povedal, da se bo o vladnem programu dogovarjal s socialisti. Sicer pa je nekaterim drugim prepustil nalogo, da streljajo na socialiste.
Pisali smo, da je bil predkongresni posvet KD v Gradežu, vsaj navidez, nestrujarski. V resnici pa so v Gradež prišli predvsem somišljeniki De Mite. Ni bilo napovedanega podtajnika Guida Bodrata, ki so ga dali celo na prvo mesto kot poročevalca. Ni bilo predsednika demokristjanskih poslancev Mina Martinazzolija. »Prihranila« sta se za posvet levice, ki bo v petek in soboto v Rimu. Prav tako ni bilo pristašev demokristjanske sredine, o kateri pravijo, da ima kar 40 odstotkov stranke. Pristaši sredine se bodo konec tedna sestali v Sirmio-nu ob Gardskem jezeru. In, konec koncev, manjkal je tudi Giulio Andreotti, o katerem se nikdar ne ve, kaj ima za bregom.
MARKO WALTRITSCH
Po državnem udaru na Haitiju položaj še vedno dokaj napet
PORT-AU-PRINCE — Položaj na Haitiju se dva dni po državnem udaru, ° je general Prosper Avrilr strmoglavil dosedanjega predsednika generala Hen Namphyja, še vedno ni umiril. Ta karibska državica, ki je s tem doživela ^ sedemdeseti državni udar v svoji zgodovini, še vedno preživlja ure terorja ^ pobesnele množice še naprej obračunavajo z zagovorniki strmoglavljenega p sednika, ki se je zatekel v Dominikansko republiko.	u_
Množica je ubila več pripadnikov zloglasnih varnostnih sil »tontons IIia vg0 tes«, do tal pa so porušili tudi hišo bivšega predsednika Namphyja 'n zj. bivšega župana glavnega mesta Francka Romaina. Državna televizija sicer P va k miru, red pa v Port-au-Princeu vzpostavlja tudi vojska.	,.aj0
General Avril je včeraj že imenoval tudi novo haitsko vlado, ki jo ses*)aV.j1ed izključno civilisti. Po nekaterih vesteh naj bi tudi že vzpostavili prve stike g predstavniki vojaških oblasti in opozicije, s čimer naj bi Avril potrdil izjave ob prevzemu oblasti, ko je dejal, da si bo prizadeval za svobo ponovno vzpostavitev demokracije.	, ver-
Toda tem napovedim novega haitskega državnega poglavarja malok ..jj jame, saj je znan kot skrajni desničar, pred leti pa je bil eden n^teajierj3-sodelavcev nekdanjega zloglasnega haitskega diktatorja Papa Doca Duv
Na sliki: general Prosper Avril (v sredini) na jasi pred predse n palačo v Port-au-Princeu (Telefoto AP)
V Portorožu zasedanje mešane komisije za prevoze
PORTOROŽ — Prevoz blaga s tovornjaki je bil v ospredju dopoldanskega dela zasedanja mešane itali-jansko-jugoslovanske komisije o prevozih. Komisija, ki se je sešla v Portorožu, ima na dnevnem redu Probleme prevoza blaga in ljudi. Zasedanje in sklepi komisije, ki bo danes končala svoje delo, so vzbudili veliko pričakovanja zlasti na Goriškem, kjer se avtoprevozniki pritožujejo zaradi konkurence jugoslovanskih avtoprevozniških organizacij, ki naj bi bile v sedanji lazi privilegirane.
Med včerajšnjo dopoldansko sejo komisije je jugoslovanska stran načela vprašanje števila dovolilnic, ki naj bi po njihovem mnenju za tekoče leto naraslo na 4.000. Da bi pre-niostila morebitne italijanske ugovore je jugoslovanska stran poudarila. da jugoslovanski avtoprevozniki sicer opravijo več prevozov, italijanski prevozniki pa imajo bolj kakovostne in zato bolj donosne prevoze, italijanska stran pa je s svoje strani Poudarila, da je treba prevoznike vključevati korektno v posle med državama, poleg tega pa je tudi načela vprašanje cestnine na jugoslovanskih avtocestah, ki se je povišala zgolj za tuje prevoznike, ki so zato •nanj konkurenčni.
Z udeležbo podpredsednika RK SZDL Cirila Zlobca
Velik partizanski zbor v Komnu
Vincenti (VZPI-ANPI): Odpraviti diskriminacijo do Slovencev!
KOMEN — Borci iz Primorske, predvsem s Krasa in iz zamejstva so se v nedeljo popoldne zbrali na veliki partizanski proslavi v počastitev 45-letnice ustanovitve partizanskih enot na Krasu, zloma fašizma in hkrati vstaje primorskega ljudstva. Zbrali so se na srečanju nekdanjih borcev iz vseh enot, ki so bile ustanovljene med NOB in so se borile na tem območju, borci 19. udarne brigade Srečka Kosovela, aktivisti OF srednjeprimorskega območja, borci prve kraške čete, karavla P 13, prvega kraš-kega bataljona. Tržaške udarne brigade (Triestina d'a-salto), Južnoprimorskega odreda, jurišnega bataljona 30. divizije in VOS za Kras.
V popoldanskih urah so se zbrali na glavnem komenskem trgu, še prej pa v Marivniku pri Komnu, kjer so odkrili spominsko obeležje padlima borcema 1. kraškega bataljona Radu Škrku in Romanu Malalanu, pred katerim je spregovoril general v pokoju Rudi Kodrič-Branko.
Osrednja proslava je bila na komenskem trgu, kjer sta zbranim borcem spregovorila podpredsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Ciril Zlobec in predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI Federlco Vincenti. Slavnost so popestrili komenski učenci, mešani pevski zbor s Trnovega in godba na pihala Viktor Parma iz Trebč.
»Danes ni več čas velikih bojev, ko smo dajali na tehtnico življenje in vedeli, da je v drugi skodelici svoboda,« je dejal Ciril Zlobec in pristavil, da je bila »cena visoka, najvišja, a izplačljiva. Celo znana je: svoboda je stala Jugoslavijo, kot ugotavlja statistika, milijon sedemsto tisoč življenj. Kakšna je cena za osmišljenost te svobode danes?« se je vprašal Ciril Zlobec in odgovoril, da »bi preprosto lahko rekli: Če že ne vsi, pa vsaj velikanska večina dela zmožnih ljudi v državi bi morali znati tako oplemenititi svoje delo, da bi nam dajalo več kot s posebnimi ukrepi zagotovljen kos črnega delavskega kruha, od svojega dela bi morali živeti mirno in dosto-
janstveno. Kdor dela, ne bi smel biti nezadovoljen s svojim sedanjim položajem in ne zaskrbljen za svojo prihodnost. Se huje pa je, ko smo starši zaskrbljeni za prihodnost svojih otrok in vnukov.«
V nadaljevanju svojega govora, ki so ga prisotni večkrat prekinili z aplavzi, je Ciril Zlobec dejal, da »živimo v času, ko smo dejansko vsi delavci, vsak na svojem področju in vsak na svoj način. Vendar mora biti tudi takšno delo med seboj povezano, integrirano, kot'pravimo, kajti resnično uspešno in smiselno je lahko samo kot celota. Žal pa se v zadnjem času v Jugoslaviji vse manj ukvarjamo z delom, z iskanjem poti napredka, premalo se trudimo, da bi dohiteli razvite. Vse več je razhajanj, vseh vrst prepirov, medsebojnih obtoževanj in sumničenj, vse bolj nevarno se med seboj soočajo narodi in narodnosti, republike med sabo in v odnosu do federacije.«
Tudi predsednik deželnega odbora VZPI-ANPI Fede-rico Vincenti se je v svojem govoru dotaknil aktualnih tem, izhajajoč iz predpostavke, da je treba ostati zvesti vrednotam, ki so bivše borce silile v tak boj s sovražnikom. Vincenti je tudi podčrtal, da je treba zavrniti vse poskuse rehabilitacije fašizma, ki slonijo na napačnem tolmačenju zgodovine.
Del svojega posega je deželni predsednik VZPI-ANPI namenil slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v Italiji. Z odločnostjo je poudaril, da je nedopustno, da italijanska vlada še ni poskrbela za zakon, ki bi zajamčil zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. »To je prava diskriminacija,« je dodal Vincenti, katerega so udeleženci prav pri teh besedah in ko je obudil spomin na maršala Tita, večkrat prekinili z aplavzi, »ki mora prenehati in za odpravo katere se je treba nepre-nehno boriti.«
A. S.
Začasno suspendirali organizacijskega sekretarja OK SZDL
PIRAN — Na izredni seji predsedstva občinske konference SZDL, ki so jo v piranski občini sklicali zaradi dogodkov v zvezi s hobby busi, so sklenili, da organizacijski sekretar občinske konference SZDL začasno ne more opravljati te funkcije. Razlog za tako odločitev je sum, ki ga je podal koprski preiskovalni sodnik, da je njihov organizacijski sekretar storil kaznivo dejanje. Čeprav tega dela - organizacije prevozov s hobby busi - ni opravljal kot organizacijski sekretar SZDL, je bilo predsedstvo menda dolžno izreči začasno nezaupnico, dokler preiskava oziroma sodni postopek ne razišče dogodka in ugotovi resnice. Kot smo lahko tudi zvedeli, pa piranska mladinska organizacija ni sprejela podobnega sklepa za svoje funkcionarje, povezane z afero hobby bus.
B. Š.
a
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI SEJEMSKA USTANOVA V VIDMU 16. —25. SEPTEMBER SEJMIŠČE CORMOR 35. SEJEM
MODERNO STANOVANJE »ČASA MODERNA«
Kongres v Rovinju: naturizem kot turistična alternativa
ROVINJ — Naturisti, oziroma delegati naturističnih zvez iz 21 držav, zbrani na 21. svetovnem kongresu v turističnem naselju Monsena pri Rovinju, so v soboto in nedeljo sestankovali oblečeni. Bilo je pač prehladno. Vreme je v marsičem pokvarilo vzdušje ob kongresu, ki ga naturisti organizirajo vsake dve leti. Toda pred dvema letoma so v Freiburgu (ZRN), pa tudi leta 1972 v Koversadi na kongresu zasedali - kajpak - neoblečeni.
Zato pa je bila izredno zanimiva poglavitna tema letošnjega kongresa. Nizozemski sociolog Teus Kamphoršt je z uvodnim referatom o turizmu, na-turizmu in prostem času, kot sestavnem delu človekove prihodnosti, načel problematiko prostega časa, ki po njegovem človeka drugič osvobaja, oziroma, ga vdrugo ločuje od "živalskega" življenja, v katerem gre za preprosto zadovoljevanje najosnovnejših potreb. Naturizem je, po mnenju nizozemskega sociologa, dober primer, kaj vse lahko svet lagodja - prostega časa - ponudi človeku. Naturizem je tudi v popolnem nasprotju s sodobnim zahodnim pojmovanjem prostega časa (turizma), ki postaja vse bolj oblika zadovoljevanja najnujnejših protreb člo-veka.Največja napaka bi bila mešati ta dva svetova - svet sodobnega zahodnega turizma s svetom naturiz-ma.„, je še menil Teus Kamphbrst.
Na 21. kongresu v Rovinju so sodelovali delegati ZR Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske, Belgije, Francije, Irske, Velike Britanije, Luxemburga, Švedske, Danske, Norveške, Finske, Španije, Portugalske, Grčije, ZDA, Kanade, Madžarske in Jugoslavije. Pri slednji moramo povedati, da na zvezni ravni še nima zvezne organizacije naturistov in da med vsemi republikami deluje zveza naturistov le v Sloveniji (tu deluje šest društev - Ljubljana, Celje, Maribor, Kranj, Radovljica, Pomurje).
Za mednarodno naturistično organizacijo, ki je tudi članica UNESCO, ki ima na desetine milijonov privržencev, veliko manj pa jih redno plačuje članarino (v svetu vsega 250 tisoč, v Sloveniji nekaj čez dva tisoč), velja, da se je naturizem začel - ne boste verjeli - na Bledu! In to leta 1885, ko je dr. Arnold Kikli osnoval "zračno in sončno kopališče". (Danes Bled seveda ne premore kopališča za naturiste, vendar je to že drug problem.) Jugoslavija je bila v 60. in 70. letih pravzaprav vodilna evropska država po številu naturističnih kopališč. V zadnjih letih pa je turistična konkurenca dojela, da je bilo mogoče na lahek način pridobiti mnoge naturiste za počitnice v Španiji, Grčiji in drugod. Tako je zdaj Jugoslavija tudi na področju naturizma soočena z dejstvom, da ni več edina. Na jugu naše države so pred časom kar čez noč spreminjali "tekstilna" kopališča in turistične nastanitvene zmogljivosti v naturistične, zdaj pa jih spet spreminjajo v navadna turistična naselja. Le Istra in otoki na severu Jadrana so, kaže, vzdržali pojavu konkurence. Seveda so se naturistična središča na severu države bistveno prilagodila zahtevam tega zapletenega gosta. Tak primer je na primer ravno Monsena, ki je že lani vložila v posodobitev 4 milijarde, letos pa so beležili 25 odstotkov večji obisk.
Razprave o tem ali naj bi bili naturisti organizirani ali ne se nadaljujejo. Prav ob tokratnem kongresu v Rovinju so ponovno dokazovali, da je smisel naturizma v njegovi organiziranosti. Gre za filozofijo, ki poudarja družabnost, medsebojna srečanja in stike, skrb za okolje, življenje z naravo, rekreacijo in zdravo življenje. Poglavitni problem, s katerim se srečujejo pri tem je, kako bi o tem prepričali druge, jih zainteresirali za svoje gibanje. Vse kaže, da bodo to najlaže dosegli, če bodo kar se da popolno uredili svoje vrste.
BORIS ŠULIGOJ
Teden
otroka
v Sloveniji (in na
Sežanskem)
SEŽANA — Prvi teden v mesecu oktobru je v celi Sloveniji posvečen in namenjen našim najmlajšim in poteka v znamenju kulturnih in zabavnih prireditev posvečenih otrokom. Tudi na Sežanskem so se ob tednu otroka, ki bo potekal od 3. do 10. oktobra, vključili vsi družbeni dejavniki, glavni koordinator vsakoletne akcije pa je Občinska organizacija Zveze prijateljev mladine. Poleg pestrega programa, ki ga pripravljajo po vseh enotah sežanske Vzgojno-varstvene ustanove, in pravljičnih uric, ki se od začetka šolskega leta pričenjajo vsak četrtek ob 16.30 uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani, so v goste povabili priznane slovenske umetni-
ke.
Na Sežanskem se bo teden otroka pričel že jutri, ko bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane ob 10.30 gostovalo v kinodvorani v Divači, ob 15.30 pa na osnovni šoli v Sežani, naslednji dan, 22. 9., ob 10.30 uri na osnovni šoli v Komnu z lutkovno igrico Pravljičarjeve pravljice. Priznani češki lutkar, režiser in pisec odličnih lutkovnih besedil Jiri Streda je pod tem naslovom priredil dve znani pravljici o Rdeči kapici in Princeski na grahu. Njegova zamisel temelji na otroški igri in le malo fantazije je potrebno, da se lahko preselimo v svet pravljice. Pravljičarjeve pravljice so obredle skoraj vse lutkovne odre sveta. Le dva igralca (lutkarja) morata zaigrati vse like obeh pravljic. Izvedba ljubljanskega lutkovnega gledališča je zanimiva še j>o tem, da jo je pripravil gost iz Češke, režiser Karel Makonj. Tudi lutke so delo češkega mojstra Aloisa To-maneka. Oba umetnika sta med najvidnejšimi češkimi ustvarjalci lutkovnega gledališča.
Priznana kantavtorica Mateja Koležnik se bo predstavila z glasbeno animacijo na sežanski osnovni šoli (6. 10. ob 8. uri), ob
10.30	v vrtcu v Sežani in ob 13.30 uri pa na osnovni šoli v Hrpeljah.
Tudi priznani pesnik Tone Pavček, ki prav v tem mesecu slavi rojstni dan (rojen 29. 9. 1928 v Sv. Juriju pri Novem mestu) rad zahaja med sežanske otroke. V goste ga je tokrat povabila Kosovelova knjižnica, kjer bo med otroci preživel petek, 7. oktobra. Mladi se bodo z njim srečali ob
16.30	uri.
Tudi domači kulturni delavci in amaterji so se potrudili, da v tem tednu pripravijo za najmlajše posebna doživetja in srečanja. Tudi letos se bo izkazala kulturna skupina iz Vzgojno-varstvene ustanove v Sežani, ki je pripravila kar dve lutkovni igrici. Š Čebelico Majo bodo gostovali 30. septembra ob 10.30 na osnovni šoli v Dutovljah, 6. oktobra pa na osnovni šoli v Hrpeljah (ob 8.30) in Divači (ob 10.30), 13. oktobra ob 16.30 se bodo predstavili v Kosovelovi knjižnici v Sežani z igrico Jesenska, v krajevni knjižnici v Divači pa naslednji dan (14. oktobra ob 16.30) z igrico Senčne lutke Tetka Jesen.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
»Razumem, da ste zaradi stvari, ki so se dogodile v zadnjih nekaj urah, pretreseni in vznemirjeni, in prepričana sem, da ne mislite resno niti eno stvar, ki ste jo izrekli.« Sunkovito je zajela sapo. »Nisem namenoma skrivala svoje starosti, le nikoli se ni zdela tako pomembna, ker mi nikoli še na misel ni prišlo, da bi si lahko nekdo razlagal odnos •hed Timom in mano na tak način. Močno sem navezana na Tima, vendar ne na način, ki ga prikazujete vi. To zame res ni laskavo. Dovolj sem stara, veste, da bi bila lahko Timova ih vaša mati. In tudi v eni stvari imate prav: če bi se mi zahotelo moškega, bi si lahko privoščila pozlačenega žigo-Ih- Le zakaj bi Tima uporabljala v te namene? Kaj^ lahko z vso poštenostjo rečete, da ste pri Timu opazili kakšno spol-ho prebujanje, odkar me pozna? Če bi se pojavilo, bi ga takoj opazili. Tim je preveč prozorno bitje, da bi lahko skril hekaj, kar seže tako globoko. V Timu sem uživala — če dovolite, da uporabim tako obrabljene fraze na^ zelo čist •h nedolžen način. Tim je v resnici čist in nedolžen, to je 9el njegove privlačnosti. Tega ne bi hotela spremeniti v
njem, pa če bi mi tisoč mesenih demonov ves čas razganjalo telo. Zdaj pa ste vse to pokvarili, pokvarili nama obema, kajti čeprav Tim ne more razumeti, pa spremembo lahko vsaj začuti. Na svoj način je bilo vse tako popolno, zdaj namenoma uporabljam pretekli čas. Nikoli več ne bo moglo biti tako. Zaradi vas sem se zavedela nečesa, na kar nisem niti pomislila, Tim pa se bo zaradi vas počutil neugodno, kadar mi bo hotel pokazati svojo običajno, normalno naklonjenost.«
Mick se je odkašljal. »Toda gospodična Hortonova, saj se vam je moralo vsaj dozdevati, kaj si lahko drugi ljudje mislijo o tem. Zelo težko verjamem, da ste vi, ki ste zrela in odgovorna ženska, lahko mesece in mesece preživljali ves svoj prosti čas z mladim in izredno čednim moškim, ne da bi vam vsaj prišlo na misel, kaj si lahko drugi ljudje mislijo o tem?«
»Za to gre torej!« je zagrmel Ron, prijel Micka za ovratnik suknjiča in ga dvignil s kavča. »Lahko bi vedel, da si moja Dawnie ne bi mogla izmisliti te svinjarije brez pomoči s tvoje strani! Si pa res hiter, poba! V tistih desetih minutah, ki so minile od trenutka, ko je gospodična Hortonova prišla v hišo in do takrat, ko je vstopila v to sobo, ti je uspelo tako prekleto dobro zasejati svoje umazane namige v možgane moje hčere, da nas je vse osramotila! Ti polizani umazanec! Kristus, zakaj se Dawnie ni raje poročila s kakšnim poštenjakom, ne pa z afektiranim, nadutim mehkužcem, kakršen si ti! Moral bi ti izbiti zobe, ti bedni, pokvarjeni zmene!«
»Očka!« je vzkliknila Dawnie in se prijela za trebuh. »Oh, očka!« Planila je v jok in s petama udarjala ob tla.
Potem pa se je znenada zganil Tim. Vse se je zgodilo tako hitro, da so ostali potrebovali nekaj sekund, da so dojeli, kaj se dogaja. Ron in Mick sta bila ločena, Mick je spet sedel na kavču, Dawnie in Ron sta bila potisnjena na stol, vse brez besed. Tim je Micku pokazal hrbet in se rahlo dotaknil očetovega ramena.
»Oče, ne dovoli, da te spravi v bes,« je resno dejal. »Tudi meni ni všeč, toda mama je vedno rekla, da moramo z njim lepo ravnati, pa čeprav nam ni všeč. Dawnie je zdaj njegova, tako je rekla mama.«
Mary se je začela smejati, vmes pa je lovila sapo. Tim je stopil do nje in jo objel čez rame.
»Mary, se smeješ ali jočeš?« je vprašal in strmel v njen obraz. »Nikar se ne meni za Dawnie in Micka, vznemirjena sta. Kaj ko bi zdaj šla? Lahko pripravim svoj kovček?«
Ron je ves začuden in z novim spoštovanjem strmel v svojega sina. »Kar pojdi in pripravi si svoj kovček, takoj zdaj si ga pripravi, fant moj. Mary bo kmalu prišla za teboj in ti pomagala. In še nekaj, fant moj. Veš, da si res fant od fare!«
Timove lepe oči so se zasvetile in prvič, odkar je v sobi našel Es, se je zasmejal. »Tudi jaz te imam rad, oče,« se je zasmejal in odšel pripravljat svoj kovček.
Po njegovem odhodu je nastala mučna tišina. Dawnie je sedela in se izogibala srečanju s pogledom Mary Horto-nove. Mary pa je še naprej stala sredi sobe in ni vedela, kaj naj stori.
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT i/ zbirki »Prevodi«
Običajno veselo vzdušje ob začetku novega šolskega leta
Šolska vrata spet odprta
Rubbia čestital tržaškim upraviteljem
Sklepa o sinhrotronu še nista objavljena
Po trimesečnih poletnih počitnicah so se včeraj spet odprla šolska vrata. Šlo je sicer le za prvi stik z učitelji in profesorji, saj so na večini šol imeli včeraj — poleg šolske maše — le nekaj ur pouka, polni urnik pa se bo predvidoma začel šele v prihodnjih dneh, ko bodo tudi določeni dokončni urniki.
Po podatkih, ki jih je prav včeraj objavilo deželno šolsko skrbništvo, je v vsej deželi 153.206 šolarjev, razdeljenih med osnovne, nižje in višje srednje šole, tem pa je treba prišteti še najmlajše obiskovalce vrtcev, ki so se povečini prav tako začeli včeraj. Največ šolarjev je seveda v videmski pokrajini (67.928), na drugem mestu je Pordenon (38.750), na tretjem Trst (27.127), na zadnjem pa Gorica (19.401). Glede števila šolarjev (bolj popolne podatke, še posebno glede slovenskih šol, bomo objavili v prihodnjih dneh) gre omeniti, da se na splošno nadaljuje padec vpisov v osnovnih in nižjih srednjih šolah, medtem ko višje srednje šole vsaj doslej še niso občutile posledic znatnega demografskega padca zadnjih let.
Kot običajno, je bil včerajšnji dan praznično odet. Če naj sodimo po obrazih dijakov, ki smo jih srečevali pred mestnimi šolami, je zadovoljstvo zaradi ponovnega srečanja s sošolci prevladalo nad otožnostjo zaradi konca počitnic. Tudi šolniki so bili morda nekoliko manj zaskrbljeni, ko pa je njihova vsedržavna pogodba bila objavljena v prejšnjih dneh v Uradnem listu, s čimer se je vsaj formalno zaključil preveč dolgotrajen sindikalni spor, ki je še posebno razburil duhove ob zaključku prejšnjega šolskega leta. Seveda pa ostaja cela vrsta vprašanj nerešenih, tako na italijanskih kot na slovenskih šolah, in ki gredo od prostorskih vprašanj do problema pomanjkanja učbenikov, od staležev do učnih programov. Dodatno vprašanje predstavlja tudi alternativni pouk za tiste dijake in učence, ki ne bodo obiskovali verouka, saj nadomestnih predmetov na mnogih šolah še niso določili.
Sicer pa o vzdušju, ki je vladalo ob odprtju šolskega leta, zgovorno pričajo slike, ki jih je včeraj zjutraj posnel naš fotoreporter Mario Magajna. Sliki zgoraj bi lahko dali naslov »prvič v šolskih klopeh« in kaže učence prvega razreda osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. Na sliki v sredi vidimo dijake pred cerkvijo pri Sv. Ivanu, kjer je bila skupna maša za slovenske višje srednje šole, na sliki spodaj pa prvi dan pouka v prvem razredu trgovskega zavoda Žiga Zois.
Tržaška občinska uprava do včeraj še ni uradno objavila sklepov občinskega odbora, ki potrjujeta veljavnost podrobnostnih načrtov za Bazovico (znano območje T8) in za padriško območje, kjer ima sedež Center za znanstvene in tehnološke raziskave. Sklepa sta bila odobrena v četrtek, 15. septembra, zato ima odbor teden dni časa, da ju razobesi na svoji uradni oglasni deski v Ul. Malcanton. Sklepa, ki zavračata vse prizive domačega prebivalstva in naravovarstvenikov proti lokaciji sinhrotrona pri Bazovici, bosta nato na ogled občinstvu še teden dni. V tem času bi moral odloka, ki ju je podpisal podžupan Augusto Seghene, vzeti v.pretres tudi pokrajinski nadzorni odbor. Uprava je, kot znano, sprejela sklep o lokaciji sinhrotrona na podlagi člena 140 občinskega pravilnika, ki ji daje možnost, da v izjemnih primerih sprejme odloke, za katere je navadno pristojna občinska skupščina, ki jih mora nato seveda ratificirati. Ne smemo pozabiti, da sedanji občinski odbor -- sad koalicije KD-PSI-LpT-PRI — ne uživa zaupnice občinskega sveta, kar pomeni, da bi moral v tem času upravljati samo tekoče in redne zadeve, med katere gotovo ne sodi tako pomembna
Izvedenci so si ogledali opuščeni kriški kamnolom
Predstavniki tržaške in devinsko-nabrežinske občinske uprave so si včeraj dopoldne ogledali opuščeni kamnolom pri Križu, kjer namerava tržaška uprava urediti odlagališče za trde odpadke, predvsem gradbenega materiala. Delegacijo nabrežinske uprave, na ozemlju katere se nahaja kamnolom, je vodila odbornica za urbanistiko Rita Contento. Nabrežinska Občina je doslej prejela od lastnikov kamnoloma le prošnjo za dovoljenje za ograditev tega že dolgo let opuščenega kamnoloma, ki je eden največjih na tistem območju. Včerajšnjega ogleda so se udeležili tudi člani občinske gradbene komisije.
Sedanje odlagališče trdih odpadkov pri Ospu v miljski občini, ki ga upravlja tržaška Občina, je že skoraj popolnoma nasičeno, tako da tržaški upravitelji vneto iščejo druge rešitve. Prvi geološki izvidi so kot kaže pokazali, da bi bil kriški kamnolom v glavnem primeren za odlagališče trdih odpadkov, seveda pa bodo morala pristojna telesa pozorno nadzorovati njegovo obratovanje. Mnoga podobna odlagališča v tržaški pokrajini so bila namreč večkrat brez ustreznega nadzora, tako da so ljudje poleg gradbenega materiala odlagali' v kamnolome in globače tudi vsakovrstne odpadke in smeti.
Z začetkom oktobra v palači Costanzi
Kraška gobarska razstava
V palači Costanzi bo od 2. do 4. oktobra Kraška gobarska razstava, ki jo v sodelovanju z gobarskim združenjem G. Bresadola prireja Mestni naravoslovni muzej. Pobudo podpira Občina Trst. Razstava bo odprta od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. Vstop bo prost.
Od 3. do 8. oktobra pa bo v konferenčni dvorani Mestnega naravoslovnega muzeja mini razstava za šolarje. Obiskali jo bodo lahko med 9. in 13. uro, za rezervacijo pa naj šolska tajništva zavrtijo telefonsko št. 301821.
znanstvena struktura, kakršna bo gotovo svetlobni generator.
Četrtkovega zasedanja občinskega odbora, ki ga je vodil podžupan Seghene, se ni udeležil socialistični odbornik za javna dela Dario Jagodic. Predstavnik PSI — kot nam je sam povedal — ni sodeloval na seji, ker ne soglaša z vsebino odobrenih sklepov ter z načinom ravnanja občinskih upraviteljev. Ko je občinski svet sklepal o podrobnostnem urbanističnem planu za območje T8, se je Jagodic glasovanja vzdržal.
Družba "Sincrotrone Trieste ", ki bo zgradila in upravljala svetlobni pospe-ševalnik, je včeraj izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža veliko zadovoljstvo nad odobritvijo urbanističnega načrta, ki odpira pot lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Nobelovec Car-lo Rubbia, ki je glavni pobudnik načrta ' Elettra", je v brzojavki osebno čestital ' za uspeh" podžupanu Seghe-neju in odborniku za urbanistiko, demokristjanu Vattovaniju.
Profesor Rubbia bo verjetno v kratkem prišel v naše mesto, kjer se bo srečal z voditelji družbe "Sincrotrone Trieste", ki bo morala po objavi ustreznega dekreta predsednika Biasut-tija v Deželnem vestniku predložiti tržaški občinski upravi vse izvršilne načrte v zvezi gradnjo sinhrotrona.
Glasen protest staršev zaradi zaprtja vrtca
Začetek novega šolskega leta je potekal v glavnem v prazničnem vzdušju, kot pišemo v zgornjem članku, za nekatere pa to nikakor ni bil praznični dan. Prav gotovo ni bil praznik za otroke, ki bi morali obiskovati vrtec v Ul. S. Cilino v parku bivše psihiatrične bolnice, niti za njihove starše. Vrtec je namreč ostal zaprt, ker Pokrajina nima denarja, da bi ga še naprej vzdrževala. Čeprav je bila grožnja z zaprtjem tega vrtca že nekaj časa v zraku, so starši, ki so med poletjem redno vpisali svoje otroke, prejeli uradno sporočilo o zaprtju vrtca šele pred nekaj dnevi. Včeraj, ko bi se moral pouk začeti, so se zbrali v Ul. S. Cilino, nato pa se je večja skupina napotila na Občino, kjer je bila v teku seja občinskega odbora. Ne da bi bili povabljeni, so starši kar stopili v sejno dvorano, pri čemer so seveda naleteli na nič kaj prijazne reakcije občinskih mož. Da bi jih spravil iz dvorane, jim je moral podžupan Seghene obljubiti, da jih bo sprejel malce pozneje in se z njimi pogovoril.
In tako so se starši pozneje vrnili na Občino, kjer pa se je ponovilo običajno zvračanje odgovornosti: Pokrajina pravi, da nima denarja in da bi morala za vzdrževanje vrtca skrbeti Občina, kateri je pripravljena dati brezplačno na razpolago prostore v parku bivše umobolnice; Občina trdi, da sodi vrtec v pristojnost Pokrajine, ki ga je svoj čas ustanovila za otroke svojih uslužbencev, da bi pa bila kljub temu pripravljena vzdrževati vrtec za naslednji dve leti, da pa ji to prepoveduje šolsko skrbništvo, ki da ne mara "terminskih šol". In skrbništvo? Za zdaj molči, češ da je skrbnik službeno odsoten.
Prvi problem, ki ga bo treba rešiti, je torej, kdo je kriv za sedanji položaj in kdo mora poskrbeti. V ta namen se je Seghene obvezal, da bo sklical sestanek predstavnikov vseh zainteresiranih, se pravi Občine, Pokrajine, skrbništva, sindikatov in staršev. Slednji so izrecno zahtevali, naj bi bil ta sestanek čimprej, najkasneje jutri ali pojutrišnjem. Njihovi otroci so namreč zdaj doma.
Na sliki (foto Magajna) starši otrok, ki bi morali obiskovati vrtec v parku bivše psihiatrične bolnice, v sejni dvorani tržaškega občinskega odbora.
Nezadovoljiv izid akcije Pokrajine za čisti dizel
Kot kaže, z akcijo »Čisti dizel«, ki je potekala pred tržaško Športno palačo od 24. maja do 4. junija letos, ni zadovoljen nihče. Celo Pokrajina, ki je bila pobudnik akcije za čiste dizelske motorje, je na včerajšnji tiskovni konferenci za predstavitev rezultatov 11-dnevnega pregledovanja dizelskih motorjev, izjavila, da je bil odziv na pobudo preskromen. Tehniki so namreč v enajstih dneh pregledali komaj 120 vozil.
Pokrajinski odbornik Dini je prepričan, da je- za skromen odziv odgovorna predvsem stavka novinarjev, ki je potekala ravno v tistih dneh. Ugotavljal je namreč, da je bil odziv večji zadnje dni, ko so javna občila o pobudi poročala. Vsekakor so po odbornikovem mnenju — četudi skromni — rezultati merjenja dovolj vznemirljivi, da bi pobudo kazalo ponoviti. Tehniki so ugotovili, da 55 odstotkov pregledanih vozil ni imelo izpuha v skladu s predpisi, kar pomeni, da verjetno več kot polovica dizelskih avtomobilskih motorjev vsakodnevno onesnažuje zrak s kancerogenimi snovmi (dušikovi oksidi, policiklični aromatski ogljikovodiki, negorljivi delci itd.). Odbornik je še pojasnil, da so lastniki dizelskih motorjev, ki niso bili v skladu s predpisi, dobili od tehnikov le kartonček, na katerem je bila navedena stopnja motnosti in seznam delavnic (Godina Elettrodiesel, Ul. Grego 25; Au-tofficina Volta, Ul. Torricelli 3/1; Billa Luigi, Ul. Giuliani 38; Antonucci Atti-lio, Ul. Moreri 8; Carli Ervino, Ul. Pet-ronio 10), na katere bi se lahko obrnili za popravilo. Niso pa bili kaznovani, kot je zahteval predstavnik Alternativne zelene liste Capuzzo, ki je akcijo označil kot »zgolj predvolilno kampa-nijo odborništva za zdravstvo, ki poleg tega, da akcijo ni izvedlo dovolj temeljito, ni niti porabilo denarja, ki ga je imelo na razpolago (30 milijonov) za
nakup potrebnih naprav za izčrpen pregled dizelskih motorjev v naši pokrajini«.
Predstavnik naravovarstvene organizacije WWF Cementi je na tiskovni konferenci opozoril na škodo, ki jo zdravju povzročajo strupeni plini izpušnih cevi dizelskih motorjev, predstavnike pokrajinskega odborništva za zdravstvo pa je obvestil, da namerava WWF sodno postopati v primeru, da Pokrajina ne bo dovolj vestno sledila zakonskemu predpisu iz leta 1971, ki predvideva preglede izpušnih cevi motornih vozil.
Danes na univerzi začetek seminarja o cestnem prevozu
Danes se bo na fakulteti za ekonomske vede Univerze v Trstu začel redni vsakoletni mednarodni seminar o prevozih kot faktorju evropske gospodarske integracije. Kot smo že poročali, bo seminar tokrat namenjen specifično cestnim prevozom v letu 2000. »Med študijskimi dnevi,« je dejal predsednik Inštituta za študij prevozov v evropski gospodarski integraciji ISTIEE pri Univerzi v Trstu (ki je pobudnik in organizator teh vsakoletnih mednarodnih srečanj) dr. Mat-teo Maternim, »bomo osvetlili nevarnost, da bo promet po cesti v prihodnosti hudo oškodovan, če ne bo preventivno preštudiran in razrešen celovit kompleks vprašanj, ki gredo od socialno-ekonomskih, pravnih, demografskih, tehnoloških, infrastrukturnih in tarifnih do ekoloških.«
Mednarodni simpozij se bo kot rečeno začel danes zjutraj in bo trajal vse do 29. septembra.
Kmalu obnovitev
del v parku bivše psihiatrične bolnice
Pokrajinska uprava napoveduje, da se bodo kmalu spet začela dela za obnovitev zgornjega dela parka bivše psihiatrične bolnice pri Sv. Ivanu. Dela so morali pred kratkim prekiniti zaradi posega Spomeniškega varstva, katerega šef arh. Valentino se je včeraj sestal s predsednikom Pokrajine Locchijem in podpredsednikom in odbornikom za javna dela Cervesijem-Kot piše v tiskovnem poročilu Pokrajine, so na sestanku proučili vse aspekte glede narave del v parku bivše umobolnice in njihovo uskladljivost z obstoječim urbanističnim normativom in z raznimi omejitvami.
Kot kaže, je predstavnik Spomeniškega varstva po pojasnilih pokrajinskih upraviteljev izrazil pripravljenost, da prekliče prepoved nadaljevanja del, seveda sporazumno z občinsko upravo. Seveda pa arh. Valentino ni mogel izreči svoje ocene o podrobnostnih načrtih za področje parka bivše umobolnice, saj jih Občina še ni odobrila. Vsekakor je na osnovi pogovora Pokrajina že javno napovedala, da se bodo dela v parku začela v najkrajšem času.
Obvestilo za svojce bivših deportirancev
Pokrajinska sekcija Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED vabi svojce bivših polj' Učnih deportirancev v nacističnih uničevalnih taboriščih, ki so umrli potem, ko so si pridobili pravico do preživnine, naj se čimprej oglasijo v uradu Združenja v Ul. Crispi 3. S seboj na) prinesejo deportirančev dokument 0 pravici do preživnine. Urad je odP^ vsak ponedeljek, sredo in petek od m-do 12. ure in od 17. do 19. ure, oc*9°” varja pa na telefonsko številko 73030
Polemično zasedanje pokrajinske skupščine
Pokrajina še brez predsednika Slovenci razdvajajo pogajalce
Tržaška pokrajina bo vsaj še dvajset dni brez novega predsednika in nove uprave. Pokrajinski svet je namreč sinoči odložil izvolitev vodilnih teles ter odobril resolucijo, ki sklicuje pokrajinsko sejo šele za 10. oktober, seveda v upanju, da bodo takrat pogajanja obrodila zaželene sadove. Odložitev volitev so formalno predlagali demokristjani, socialisti, liberalci in republikanci, katerim so se v glasovanju Pridružili še melonarji, predsedujoči svetovalec SSk Harej in predstavnik-zelene marjetice Pertusi. Proti so glasovali misovci, medtem ko so komunisti in predstavniki zelene alternativne liste iz protesta zapustili sejno dvorani.
Sinočnja seja je potekala v polemičnem vzdušju in je skoraj v celoti obravnavala proceduralni postopek, ki je kil od vsega začetka zelo sporen. Resolucijo s predlogom o odložitvi je Prebral predsedujoči Harej, medtem ko so komunisti, sklicujoč se na pravilnik, zahtevali, da jo prebere in Predvsem utemelji eden od podpisnikov. Polemike so trajale več kot poldrugo uro in so popolnoma zasenčile Politično razpravo. Predsedujoči Harej le bil dejansko primoran prebrati reso-jucijo, ker se ni nihče od podpisnikov javil k debati. Pozneje se je zvedelo, da so se demokristjani in socialisti
celo več ur pogajali o tem, kdo naj pravzaprav zahteva odložitev zasedanja in na koncu prišli do pilatovskega kompromisa, da resolucijo neposredno izročijo predsedniku skupščine Kareju. To je sprožilo ostro reakcijo KPI in zelenega Capuzza, ki so kasneje, kot že omenjeno, iz protesta zapustili dvorano.
Locchi (KD) in Crozzoli (PSI) sta priznala, da doživljajo pogajanja za oblikovanje nove večine na Občini in Pokrajini zelo delikatne trenutke, politični sporazum pa naj bi bil pred vrati. Odložitev izvolitve predsednika in odbora je tokrat podprla tudi Lista, ki pa se ni še izjasnila, ali bo sodelovala v morebitni novi večini ali pa bo ubrala pot opozicije. Komunista Mar-tone in Spaccini sta ostro protestirala nad zadržanjem bivših zaveznikov in bila mnenja, "da smo pred farso, ki predstavlja žalitev za volilce in za demokratične ustanove". Martone je spet predlagal oblikovanje odbora KPI-PSI-PRI-PLI-SSk-zeleni in predlagal za predsednika pokrajine strankinega somišljenika Spaccinija. Zasedanje se je končalo ob glasnem protestu opozicije.
Trst torej ostaja še dalje brez pokrajinske in občinske uprave. Stranke skoraj tri mesece po volitvah niso še
dosegle sporazuma o programu, kaj šele o porazdelitvi vodilnih mest v novih upravah. Danes je bil napovedan plenarni sestanek pokrajinskih tajništev KD, LpT, PSI, PSDI, PLI in PRI, ki bi morala dokončno vzeti v pretres hipotezo programa, ki ga je izdelala posebna medstrankarska komisija, šele nato pa naj bi tekla beseda o imenu novega župana in predsednika pokrajine. Napovedano sejo pa so sinoči odložili, kar pomeni, da se je nekaj zataknilo. Tajniki strank se bodo sestali v četrtek, seveda če ne bo prišlo v tem času do novih zapletov.
Sporna točka programa zadeva tudi slovensko manjšino. Delegacija LpT je na vseh dosedanjih sestankih jasno zahtevala, da mora program vključevati zahtevo po odobritvi zakonskega osnutka, ki bi priznaval Slovencem samo pravice, ki jih še uživamo, raje manj kot več, kot dokazuje melonar-ska gonja proti dvojezičnim izkaznicam v devinsko-nabrežinski občini. Republikanci, liberalci in socialdemokrati so pristali na to stališče, demokristjani so proti takemu načinu postopanja in spet postavljajo v ospredje nujnost vladne zakonske pobude. Socialisti pa niso še pojasnili svojih stališč.
SANDOR TENCE
Dvomi glede reorganizacije uradov za delo
Preureditev uradov za zaposlovanje ni zadovoljila miljskega občinskega pdbora, ki je o zadevi razpravljal in izdal tiskovno sporočilo, v katerem je izrazil svoje dvome o reformi.
Občinske može najbolj skrbi, kakšna bo usoda urada za zaposlovanje v Biljah. Reforma, ki združuje občinske Sezname v enega samega na pokrajin-ski ravni, daje sicer večje možnosti tistim, ki iščejo delo. Usoda občinskih uradov pa še ni povsem znana. Če bi sedež v Miljah postal urad za sprejemanje pisnih prošenj, bi nikakor ne olajšal težav uporabnikov, saj bi se morali vseeno obračati na osrednji sedež. Občinski urad bi le izplačeval Podpore brezposelnim, kar je seveda Premalo. Miljsko upravo skrbi, da bi urad za zaposlovanje ostal brez prave naloge in da ga ne bodo nadomestili z učinkovitejšo službo. Reforma uradov za delo ne bo povečala števila delovnih mest r— pravijo v Miljah — morala Pa bi zagotoviti učinkovitejše storitve.
Postopki za sprejem v službo so dolgotrajni in birokratsko zapleteni, kar velja zlasti za službe v javnih upravah, kjer sta odprti vprašanji ustrezne kvalifikacije in klientelizma, ki je stara rana javnih uprav.
Pozornost prirediteljev za šole
Oktobra pod Montebellom že 5. razstava »Spazio«
Od 21. do 25. oktobra bo na Tržaškem velesejmu že peta visoko specializirana razstava znanstvenega raziskovanja in informatike "Spazio 5". Gre za prireditev, ki najbolje odraža prizadevanja Trsta, da bi postal mednarodni znanstveni pol in ki potrjuje njegovo mednarodno vlogo na tem področju.
Na letošnji razstavi "Spazio 5" si bo mogoče ogledati tudi novosti s področja informatike (na primer avtomatizacijo uradniškega dela, programe za upravljanje podjetij, aplikativne software, telematske naprave in specializirane založniške dejavnosti), umetnosti in didaktike. Med glavnimi novostmi naj omenimo ponovno odprtje "Znanstvenega imaginarija" v kongresnem centru (paviljon D), ki je že požel velik uspeh na junijskem 40. mednarodnem vzorčnem velesejmu. Razstavo si bodo tokrat prvič lahko ogledali tudi šolarji, za katere bo na razpolago vodič. Za šole so organizatorji pripravili tudi posebno učno uro, ki bo letos obravnavala biotehnologijo. Šolska tajništva lahko telefonsko rezervirajo obisk na št. 392961.
Razstavo "Spazio 5", ki jo prireja Tržaška velesejmska ustanova s sodelovanjem Studia PHI, bo spremljal tudi pester kongresni program s konferencami in simpoziji o informatiki in o specializiranem založništvu na področju informatike in biotehnologije.
Danes zasedanje miljske skupščine
Danes popoldne ob 18.30 se bo sestal miljski občinski svet, ki ima na dnevnem redu predložitev proračuna za tekoče leto in triletnega načrta za javna dela. Na dnevnem redu so tudi sporočila župana Muttona. Pred proračunsko debato bo miljska skupščina počastila spomin na nedavno umrlega bivšega župana, dolgoletnega občinskega svetovalca in krajevnega komunističnega voditelja Gastoneja Milla.
Začetek sezone že čez 10 dni
Abonmajska kampanja SSG bo zbudila Kralja Matjaža
Abonmajska kampanja Slovenskega stalnega gledališča bo letos potekala z mrzlično naglico, saj nas od otvoritvene premiere loči le še nekaj dni. Zastor slovenske gledališke hiše se bo namreč dvignil že 30. septembra, torej cela dva tedna prej kot lani. To pomeni, da bodo morali pobudniki pripraviti abonmajsko kampanjo — ki ne sme biti nič manj učinkovita kot lani — v pičlem mesecu. V prejšnjih sezonah so imeli na razpolago tudi mesec in pol.
SSG je imelo že lani pripravljeno odrsko uprizoritev Brusatijeve igre Galantni pogovori, ki je v zadnjem trenutku odpadla zaradi bolezni v ansamblu. V gledališču so zato sklenili, da bodo prav s to igro pričeli letošnjo sezono. Ker je že vse nared in bi igralci lahko že danes stopili na oder, se bodo vrata SSG odprla dva tedna prej. Prav zaradi tega pa je treba z
Violina Črta Šiškoviča v Miramarskem parku
^ okviru četrte izvedbe Glasbenih sprehodov je v nedeljo v Miramarskem Parku nastopil orkester Opere Giocose FJK pod vodstvom dirigenta Severina Jannerinija, kot solist pa violinist Črtomir Si '
Mvaldija, Mozarta in Verdija.
iškovič. Na sporedu so bila dela
(foto Magajna)
Neznanci odnesli dvojezično tablico odvetnika Berdona
Običajni neznanci, ki jim je na poti vsaka slovenska beseda, še zlasti ‘oka, ki je vidna v javnosti, so prejšnjo noč odnesli kovinsko tablico, na kateri je bil dvojezični napis »Avvo-fnto - Berdon - Odvetnik«. Tablica je pfia na pročelju stavbe v Ulici sv. Frančiška štev. 6, kjer ima odvetnik ?erdon svojo pisarno. Nekajkrat prej (e bila tablica pomazana, tokrat pa so neznanci kar odstranili. Tako po-Ce,/e seveda obsojamo.
Združenje slepih pripravlja koncert v dobrodelne namene
Pianistka Katja Milič bo v petek, 30. septembra, nastopila na dobrodelnem koncertu, ki ga Italijansko združenje slepih prireja v mali dvorani gledališča Verdi, da bi opozorilo prebivalstvo na težave slepih. Združenje si namreč že 68 let prizadeva, da bi od rojstva do ostarelosti nudilo pomoč slepim, predvsem s skrbjo za preprečevanje in za zdravljenje slepote, pa tudi pri izobraževanju, iskanju zaposlitve in pri športnih dejavnostih.
Včeraj popoldne pri Ferlugih
Postavitev nezaželene antene sprožila proteste vaščanov
Včeraj je prebivalce Ferlugov spet čakalo neprijetno presenečenje. Popoldne so na zemljišče, ki stoji blizu cerkvice, prišli delavci in začeli postavljati radijsko anteno. Več kot dvajset ogorčenih vaščanov je stopilo pred delavce in zahtevalo, naj jim pokažejo pismeno dovoljenje Občine. Ker dovoljenja niso imeli, so prebivalci poklicali policijo. Poseg agentov pa domačinov ni zadovoljil, zato so poklicali še karabinjerje z Opčin, ki so obljubili, da se bodo že danes pozanimali pri odgovornih.
Pri Ferlugih so radijskih oddajnikov, ki kazijo vasico, že naveličani. Protesti nekaterih pa na žalost ne zaležejo. Če po več letih končno dosežejo, da odstranijo eno anteno, v bližini kaj kmalu »zrastejo« druge, kot gobe po dežju. Vaščani pravijo, da sta le dve postavljeni z dovoljenjem Občine. Vse ostale, ki jih res ni malo, pa naj bi namestili »na črno«. Nekaj lastnikov je dalo svoja zemljišča v najem radijskim postajam in torej privolilo,da se postavijo antene. Mnogi so mislili, da bodo antene na njihovih zemljiščih le začasno, a ko so sami zahtevali od svojih najemnikov, naj odidejo, niso dosegli ničesar.
Delavci so včeraj zaradi protesta vaščanov predčasno zaključili z delom. Če pa ne bodo dobili uradne prepovedi, jih danes ne bo mogoče odgnati in bo že zvečer kljub negodovanju prebivalcev stala nova antena. Ferlugovci se že več let borijo za odstranitev neštetih oddajnikov elektromagnetnih valov. Prebivalci se bojijo, da so nevarne zdravju, čeprav jim je nekaj strokovnjakov zagotovilo, da se jim ni treba bati. Prav blizu antene, ki so jo hoteli namestiti včeraj, stoji še
en oddajnik. Njegovi lastniki so menda obljubili, da ga bodo kmalu odstranili, vaščani pa so prepričani, da bo ostalo le pri obljubah. Spomladi je sicer Občina Trst dala odstraniti nekaj anten, kmalu pa so postavili druge.
Protest prebivalcev poteka, kot kaže, skrajno mirno. Vaščani se še spomnijo, da so jih pred meseci skorajda obtožili fizičnega napada delavcev, ki so nameščali nezaželene oddajnike. V tržaškem časopisu je prišlo tudi do namigovanj, češ da prebivalci namenoma povzročajo škodo antenam ter da kradejo in zažigajo tujo lastni-
Preložili proces o valutnih prekrških
Na tržaškem kazenskem sodišču je danes zjutraj potekal proces proti Emiliu Pellicaniju, Flaviu in Andrei Carboniju ter Francu Molu, ki so bili obtoženi valutnih prekrškov. Obtoženci sicer niso iz našega mesta. Ker pa so jih odkrili tržaški finančni stražniki, bodo o njihovi usodi odločali v Trstu. Branilci so včeraj dosegli preložitev procesa na 5. december. Vse kaže, da čakajo odvetniki na zakon, ki bo dovoljeval izvoz kapitala v tujino.
V obtožnici piše, da so obtoženci poslovali z dvema družbama iz Švice in Liechtensteina in da so z odkupom njunih delnic izvozili v tujino precejšnjo vsoto, približno 9 milijard lir. Kaže, da je bila četverica povezana tudi s Calvijem, ravnateljem nekdanjega zavoda Banco Ambrosiano, bančnikom, ki so ga našli obešenega pod mostom v Londonu.
abonmajsko kampanjo res pohiteti. Šele v teh dneh se bodo v mestu pojavili plakati s programom slovenskega gledališča. Tudi brošure z obrazloženim programom bodo v najkrajšem času poslali na dom abonentov. Iz tiskarne so še "sveže" prišle v SSG včeraj popoldne, na abonma pa bo treba verjetno počakati- na dan premiere. Kot zanimivost lahko še povemo, da bodo letos abonmaji na zahtevo SIAE nekoliko drugačni kot običajno. Podobni bodo nekakšni knjižici z ločenimi vstopnicami za vsako predstavo.
Slovenska gledališka hiša je začela za abonmajsko kampanjo takoj po 5. septembru (dan, ko so začeli v tem hramu umetnosti spet delati s polno paro). Prireditelji so takoj obvestili svoje redne, manj redne in potencialne obiskovalce, naj čimprej naročijo ali telefonsko potrdijo abonmaje. Do sedaj se jih je prijavilo nekaj manj kot lani, upoštevati pa je treba dejstvo, da se je prav včeraj pričela šola in da veliko abonentov pride prav iz dijaških vrst. Zamudniki, ki so se navadno šele nekje sredi oktobra spomnili svojih "dolžnosti" do odrske umetnosti, morajo letos res pohiteti, saj je konec meseca že pred vrati.
V	tem tednu se bo o sporedu Slovenskega stalnega gledališča govorilo povsod: po Radiu Trst A, Radiu Opčine, na ljubljanski in koprski televiziji in seveda v krajevnem časopisju. Po vaseh pa bodo prebivalci doživeli prav posebno reklamo: na vaških ulicah in trgih se bo čez nekaj dni pojavil alegoričen reklamni kombi, letos v novi preobleki. Oblepljen bo s plakati s programom SSG, na strehi pa bo nosil "težko" skalovje, izza katerega bosta kukala Kralj Matjaž in Alenčica. Tudi mitični kralj se bo prebudil iz svojega tisočletnega sna, da bi prisluhnil, kaj se bo novega zgodilo na slovenskem odru...
V	skoraj vsaki vasi bo letos po en poverjenec gledališča, ki bo hodil od hiše do hiše in bo imel nalogo, da seznani prebivalce z letošnjo kulturno ponudbo SSG. Pri njem bo mogoče tudi obnoviti ali naročiti abonmaje. Poverjenci bodo tudi na vseh slovenskih višjih šolah.
Ob vseh navedenih pobudah za čimbolj učinkovito abonmajsko kampanjo ne smemo pozabiti dveh skupnih posvetov društev v Trstu in Gorici. Jutri se bosta s predstavniki gledališča srečali Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in tamkajšnja Zveza slovenskih kulturnih društev, v petek pa bodo za isto mizo sedli predstavniki Slovenske prosvete in tržaške ZSKD. Pobudniki so hoteli v tej abonmajski kampanji uresničiti še vrsto originalnih zamisli, vendar pa jim je čas tokrat žal prekrižal račune.
Na sliki (foto Križmančičj: plakat s programom Slovenskega stalnega gledališča, ki ga bodo v teh dneh razobesili po mestu in okolici.
Veliko navdušenje med udeleženci
Zelo uspelo letovanje starejših repentabrskih občanov v Bibionu
»Bilo je zelo prijetno in vsi smo zelo navdušeni.« Taka je splošna ocena in mnenje skupine 26 starostnikov (24 žensk in 2 moška) iz repentabrske občine, ki so se pred tednom vrnili z uspelega desetdnevnega letovanja v znanem obmorskem letoviščarskem mestecu Bibionu. Po junijskem preživetju počitnic manjše skupine v Dolomitih, je to hvalevredno pobudo že šesto leto zapored izpeljala repentabrska občinska uprava, ki dokazuje veliko občutljivost do problematike starejših občanov in skrbi za njihovo socialno in družabno vključevanje v družbeno dogajanje. Večji del sredstev je dala na razpolago Dežela, skromen samoprispevek pa so sorazmerno s svojo ekonomsko zmogljivostjo prispevali tudi udeleženci sami.
Skupino je tudi letos spremljala Zo-
fija Baiss, ki je kar žarela od zadovoljstva. »Med bivanjem v Bibionu nismo imeli najmanjšega problema. Najstarejša udeleženka je bila stara 78 let, najmlajša pa 61. Kljub tem starostnim razlikam pa smo se med seboj odlično razumele in pošteno naklepetale. Vreme je bilo krasno. Predvsem dopoldne smo se veliko kopale, tako da smo se vrnile domov lepo zagorele, vesele in spočite. Dovolj je bilo časa za sproščeno zabavo in sprehode po mestu, saj so bile trgovine odprte vsak dan do 23. ure. Tudi v hotelu so bili zelo zadovoljni z nami in občutek imam, da so ta letovanja iz leta v leto uspešnejša. Za prihodnje leto bomo predlagali, da bi počitnice podaljšali na 15 dni, saj so nam letos v sproščeni družabnosti vsem skupaj kar prehitro minile.« (B. S.)
Manufaktura Podobnik in Hobby garden
Še dve novosti v trgovski ponudbi odjemalcem na Opčinah
Pretekli teden smo poročali, da so na Opčinah dobili kar tri nove oziroma obnovljene trgovske obrate in objavili fotografijo trgovine kristala in porcelana Viviana. Danes pa sta na vrsti še preostali dve trgovini, ki so ju odprli v preteklih dneh. Prva je zelo znana trgovina manufakture Podobnik, ki jo vidimo na zgornji fotografiji. To je že nekaj let star trgovski obrat, katerega lastnica Kristina Podobnik se je odločila, da ga bo prenovila in prilagodila zahtevam sodobne trgovske ponudbe. Lahko rečemo, da ji je ta namen v celoti uspel. Pri opremi trgovine in njenih izložb sta imela glavno besedo dober okus in funkcionalnost, tako da je lokal zelo lep in se zdi večji kot je v resnici. V izložbah so razstavljena ženska in moška oblačila ter osebno in hišno perilo za vse okuse.
Na spodnji fotografiji pa je popolnoma nov obrat, ki se imenuje Hobby garden. Odprl ga je Sergij Tensi in ga namenil vsem tistim, ki imajo vrtove, parke in druge nasade. V novi trgovini bodo namreč našli vse, kar je potrebno za vrtnarski hobby, na svoj račun pa bodo prišli tudi kmetje in obrtniki z veliko izbiro predmetov za kletarstvo in vinarstvo ter železnine, (mm)
gledališča
koncerti
VERDI
Jesenska simfonična sezona - V soboto, 24. t. m., ob 20.30 (red A) otvoritev sezone s koncertom pianista R. Buchbin-derja. Dirigent G. Nowak. Ponovitev v nedeljo ob 18. uri (red B).
CRISTALLO - LA CONTRADA
Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev.
razne prireditve
V	Lonjerju bodo v soboto, 24., in nedeljo, 25. t. m., na razstavi grozdja najlepši šproni domačih vinogradnikov. V okviru razstave bosta organizatorja KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria skrbela tudi za družabno-zabavni program, ki ga bodo popestrili v soboto Mara in njena skupina, v nedeljo pa Veseli godci.
V	Ricmanjih bo v nedeljo, 25. t. m.,
ob 18. uri SUPER KONCERT. Nastopali bosta skupini Agropop in Martin Krpan iz Ljubljane. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren.
KD Slovan priredi v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge predavanje o vinogradništvu. Predaval bo dr. Mario Gregorič. Vabljeni!
Štivanska cerkev
V	petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensamble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
Repentabrska cerkev
V	nedeljo, 25. t. m., ob 18. uri bo v sklopu glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CON-SORT.
Glasbeni september - Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cerkvi koncert TRIA LORENZ (klavir, violina in violončelo).
V	četrtek, 22. t. m„ ob 20.30 bo v evangeličansko-luteranski cekvi nastopil duo Federico AGOSTIN1 in Yva FENOUIL (violina - klavir). Na sporedu bodo Mozartove, Mendelssohnove in Straussove skladbe.
H
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
TK
i ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
V italijanski in slovenski izdaji je te dni izšla knjiga
MAKS FABIANI
O kulturi mest
O življenjskih in ustvarjalnih nazorih, kakor jih izražajo spisi in dela velikega arhitekta, bo spregovoril urednik knjige
prof. arh. Marko Pozzetto
na predstavitvi, ki bo v Tržaški knjigarni v četrtek, 22. septembra 1988, ob 18’ un-	Vljudno vabljeni!
razna obvestila
SLOVENSKO STALNO.. GLEDALIŠČE
ABONMA 1988 - 89
Vpisovanje abonmajev od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30, sobota od 10. do 14. ure, po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Pet-ronio 4.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta.
kino
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
CAP1TOL - 17.00, 22.00 Oxford Univer-slty, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy.
LUMIERE FIGE - 16.30, 22.00 Radio days, kom., ZDA 1987, r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La boutigue del piacere, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 29. t. m. izlet v Rovinj, od koder bomo nadaljevali z barko proti Limskemu kanalu. Kosili bomo na barki. Vpisovanje jutri, 21. t. m., v naših prostorih v Ul. Cicerone 8, od 9. do 10. ure.
SKD Slavec priredi 16. oktobra enodnevni izlet na Gorenjsko. Vpisovanje danes, 20. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1988/89 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis in videotipkanje s kvalifikacijo (400 ur); 4. srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (za Gročano in Bazovico - 30 ur); 11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanje in odg. zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. septembra na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941.
GROZDJE ZA VINO
SORTNA GROZDJA IZ APULIJE:
TflEBBIANO - MALVASIA ■ SANGI0VESE • M0NTEPULCIAN0
Pridelava dobrega vida je odvisna od kakovosti grozdja in stopnje sladkorja. OBIŠČITE NAS in zadovoljni boste s kakovostjo in ceno.
Naši zvesti novinarki
NEVI LUKEŠ
iskreno čestitamo ob visokem delovnem jubileju
Mešani pevski zbor M. Pertot in SKD Barkovlje
Sandro in Sergija je razveselila mala
JARUŠKA
Srečnima staršema čestitamo, mali novorojenki pa želimo vso srečo v življenju
Kmečka zveza in delovni tovariši
Sandiju in Ester se je pridružila mala
HELENA
Iskreno jima čestita, mali Heleni pa želi sreče in zdravja
kolektiv Helvetius
ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Codice pri-vato, r. Francesco Maselli, i. Ornella Muti.
EKCELSIOR I - 17.45, 22.15 Madama So-uzatzka, r. John Schlessinger; i. Shir-ley McLaine.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987, r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Peter 0'Toole.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Raffinati piaceri bolognesi, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Le fan-
ciulle del sesso proibito, porn., □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La creatu-ra, srhljivka, □
PENICE - 18.00, 22.15 Amsterdammed, grozljivka.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Scuola di polizia V.
MIGNON - 17.00, 22.15 Grasso e bello, kom., i. Sonny Bono.
EDEN - 15.30, 22.10 Barbara boccavo-
gliosa, porn., □ □
včeraj - danes
Danes, TOREK, 20. septembra 1988
SUZANA
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 12.17 - Luna vzide ob 16.25 in zatone ob 0.38.
Jutri, SREDA, 21. septembra 1988
MATEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 0.18 najnižje -29 cm, ob 8.28 najvišje 19 cm, ob 13.38 najnižje 5 cm, ob 18.06 najvišje 15 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,5 stopinje, zračni tlak 1027,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniele Raseni, Elisa Zehenthofer, Jacopo Sivitz, Andrea Martini, Lorenzo Mattiussi, Francesco Strani-ero, Damiano Marconi, Valentina Coro-nica.
UMRLI SO: 50-letni Nicolino Russo, 60-letni Gino Zorzon, 65-letna Lidia Gi-usti, 70-letni Bruno Zollia, 78-letni Aldo Mosetti, 92-letna Carmela Drioli, 75-let-na Giovanna Minca, 76-letna Amalia Martinis, 61-letni Evaristo Cappello, 90-letni Giovanni Bertocchi, 83-letna Giovanna Susan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote,
24. septembra 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da je do 24. t. m. v teku vpisovanje v plesno šolo standardnih plesov za otroke in mladince od 6. do 16. leta. Vpisovanje in informacije na tel. št. 228497 od 9. d° 10. ure in od 19. do 20. ure.
Dekliški zbor Vesna obvešča vse pevke, da bo imel prvo vajo v sezoni 1988/89 danes, 20. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Vabljene tudi nove pevke.
Baletni odsek ŠD Mladina obvešča, da se začne vpisovanje otrok oz. potrditev vpisa za novo sezono 1988/89 danes,
20.,	in jutri, 21. t. m., od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu.
Otroški pevski zbor Fran Venturini obvešča, da bo prva vaja v soboto, 24. t. m., ob 14.30 v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju.
Mladinski pevski zbor Fran Venturini obvešča, da bo prva vaja v soboto, 24. t. m., ob 15.30 v Kulturnem centru A. Uk-mar-Miro pri Domju.
Godba na pihala iz Ricmanj prireja vokalno-instrumentalni tečaj za otroke od 5. do 10. leta. Vpisovanje poteka jutri,
21.,	22. in 23. t. m. v Kulturnem domu v Ricmanjih od 19. do 21. ure (tel. 380749).
Glasbena matica obvešča, da bo prvi sestanek v petek, 23. t. m., ob 16.30 za otroški pevski zbor, ob 17. uri za mladinski pevski zbor in ob 19. uri za dekliški pevski zbor v Kulturnem domu v Trstu.
mali oglasi
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v ŠempP' laju.
PRODAM po ugodni ceni 120-basovsko harmoniko piattanesi model super-mu-sette. Tel. ob urah kosila ali večerje na št. 0481/20002.
PRODAM fiesto ford 900 po ugodni ceni. Tel. 229147.
PRODAM belo in črno grozdje po dogovoru ter domače seme detelje. Tel. 778438 od 19. ure dalje.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik trgovskega zavoda. Tel. 200984 od 19. do 20. ure.
MANJŠO hišo na Notranjskem, primerno za vikend, v višini 850 m, v bližini Cerknice ugodno prodam. Tel. - Ljubljana 003861/221217.
HIŠNA POMOČNICA išče dvakrat tedensko delo. Tel. 768237.
ŠMINKE, pudri in kreme SHISEIDO so v prodaji pri Kozmetiki 90 na Opčinah.
MIZAR obnavlja pohištvo in opravlja raznovrstna popravila. Tel. 228183 ob uri obedov.
ZARADI bolezni sva primorana odstopiti dve mesti na križarjenju z M/L Dalmacija od 21. t. m. do 1. oktobra. Interesenti naj se zglasijo pri Aurori, tel. 60261.
V MARIBORU prodam po ugodni ceni stroje in orodje za ključavničarsko obrt. Tel. 003862/25993.
HRASTOVA IN AKACIJEVA suha drva za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 421508 po 20. uri.
PRIDEN 26-letni fant z znanjem angleščine, italijanščine, nemščine in srbohrvaščine išče vsakršno zaposlitev v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Resen".
PRODAM nekatere knjige za prvi razred geometrske šole. Tel. 228252.
prispevki
V	spomin na Slavka Pirjevca daruje brat Karlo 30.000 lir za MPZ V/Mirk.
V	spomin na Uga Miliča in Pepij3 Trampuža daruje Danica Škerk - Šempo-laj 40.000 lir za SKD Vigred.
N. N. daruje 50.000 lir za KD Lonjer -Katinara.
Namesto cvetja na grob Josipa Trampuža darujejo Vinka in Franc Trampuš 30.000 lir, Irena in Ljuba Legiša 20.000 lir ter Fani Kosmina z družino 20.000 lir.
Rozalija Ivančič daruje 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Ob 100. obletnici rojstva pok. očeta Franca Kralja (Gabrovec 32) darujeta Berta in Albin 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Pepija Trampuža darujejo Ida, Rita in Damjan Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Pepija Trampuža daruje družina Maria Blažine 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot.
Potovalni urad A URO RA vabi na naslednja potovanja:
od 26. 9. do 6. 10. v KAPADOKIJO, cena 950.000 lir;
1. in 2. 10. na BRIONE, cena 168.000 lir;
od 2. do 7. 10. v DALMACIJO in na PLITViČKA JEZERA, cena 498.000 lir;
od 7. do 9. 10. na križarjenje z ladjo Jadrolinije "ADRIANA", cene od 170.000 lir dalje;
od 28. 10. do 2. 11. v LONDON , cena 880.000 lir; od 30. 10. do 1. 11. v VELI LOŠINJ, cena 135.000 lir
Informacije in rezervacije pri AURORI v Ul. Milano 20, tel. 60261.
menjalnica
19. 9. 1988
Ameriški dolar		1380.—	Japonski jen	 Švicarski frank 		9,50
Nemška marka 		743.—		880. ; 105,50
Francoski frank		217.—	Avstrijski šiling		
Holandski florint 		658.—	Norveška krona 		198-'
Belgijski frank		35.—	Švedska krona			 218,50 10,5° 	 '“S 	 0,38
Funt šterling		2310,—	Portugalski eskudo		
Irski šterling		1980,—	Španska peseta 		
Danska krona		191,—	Avstralski dolar 		
Grška drahma 		8,75	Debeli dinar		
Kanadski dolar 		1120,—	Drobni dinar		
			
Kantavtor Francesco Guccini spet med nami
Koncert z gospo Bovarv v Pordenonu
V	drugi polovici šestdesetih let se je pojavila izredno dobra generacija italijanskih kantavtorjev. Vpliv francoskih šansonov je bil še močan pri nekaterih starejših avtorjih (Tenco, Paoli, Bindi, Pagani itd.), današnje štiridesetletnike Pa je bolj privlekla protestna pesem ameriških folksinger-jev. Pesmi nove generacije, želja po svobodi, uživanje novega življenja, protesti proti ustaljenim življenjskim navadam, ki jih je predvsem Bob Dylan tako dobro uglasbil v svojih Prvih albumih, so se kaj kmalu razširili tudi med italijanskimi kantavtorji, na katere so seveda vplivala tudi razna gibanja iz tistih let.
V	tem vzdušju je italijanska avtorska pesem doživela svoj prvi razmah. V teh letih pa se ji je približal tudi Francesco Guccini, ki bo nastopil v pordenonski športni dvorani v ponedeljek, 26. septembra, ob 21. uri.
Guccinijeva prva plošča, Folk beat JV. 1, je izšla leta 1967. Pesmi (Auschwitz, Noi non ci saremo, L atomica cine-se in In morte di S. F., ki jo bodo Nomadi kasneje preimenovali v Canzone per un amica) so pravi biseri avtorske Pesmi, vendar jim je skopa in neučinkovita glasbena spremljava ovirala pot do samostojnega uspeha, ki pa so ga dosegle v izvedbi skupin Nomadi in Eguipe 84.
Podobno usodo je leta 1970 doživela Guccinijeva druga Pl°šča Due anni dopo (ki vsebuje med drugimi tudi pesmi ~ur e lei, Primavera di Praga, Vedi čara in Ophelia). Leto kasneje se je v trgovinah pojavil album, ki je pomenil zače-
tek novega obdobja. V LP L'isola non trovata (Asia, L isola non trovata, II irate, Un altro giorno e andato) je glasbena spremljava dobila pravilnejšo vlogo, iz besedil pa lahko razberemo vplive številnih literatur, katerim se je Guccini posvetil tako v tistih letih kakor tudi pozneje.
Na začetku sedemdesetih let je v Bologni, kjer je Guccini živel že več let, zaslovela gostilna Osteria delle dame, zbirališče naprednih bolonjskih umetnikov. V tistem plodnem ustvarjalnem duhu, med kvartanjem in kozarcem dobrega vina (Prešeren in Cankar docent!), je nastala njegova morda najboljša plošča, Radiči, s katero je »dosegel zamišljeno zrelost«. Piccola citta, La locomotiva, Radiči, II vec-chio e il bambino, Incontro in Canzone della barabina por-toghese so še danes aktualne in spadajo med najboljše italijanske avtorske pesmi. V njih lahko razberemo precej ironije, ki jo je Guccini naprej še obdržal, in svojevrstno dvos-miselno rabo prislovov.
Leta 1973 je izšla plošča Opera buffa (La genesi), ki vsebuje starejše, popularnejše skladbe, leto kasneje pa bolj intimistična Stanze di vita guotidiana (Canzone delle oste-rie di Fuori porta). Kljub že številnim ploščam je Guccini dosegel svoj prvi veliki komercialni uspeh šele leta 1976 s ploščo Via Paolo Fabbri 43 (Lavvelenata, Piccola storia ignobile). V tem obdobju je prepeval o mnogih doživetih stvareh, kar se je najbolj občutilo dve leti kasneje v plošči Amerigo, ki je prava zbirka doživetih dogodkov (Eskima, Amerigo, Libera nos, Domine). V prepevanju doživelih porazov je Guccini dobil nov pogon za nadaljevanje.
Za novo delo, če izvzamemo ploščo, ki jo je posnel v živo s skupino Nomadi, je bilo treba počakati tri leta. MeJ-ropolis nosi letnico 1981. Odnos ljubezni in sovraštva, občutki do raznih mest so glavna nit te plošče. Bologna, Ve-nezia, Bisanzio in Antenor vsebujejo poleg tega tudi nove glasbene strukture. Vpliv argentinskega kitarista Juana Flaca Biondinija je precejšen, pesmi dobijo novo melodijo, uveljavijo se zvoki milonge in tanga.
Zadnjih pet let Guccinijevega dela predstavlja že vsakdanjo kroniko. Leta 1983 izda ploščo Guccini, kjer so besedila prikrojena glasbi, lani pa smo lahko prisluhnili LP Signora Bovary. Zadnje Guccinijeve balade še vedno izražajo njegov odlični pripovedni čut, obenem pa so opremljene z izredno glasbeno spremljavo, ki seže od starih latinskoameriških ritmov do jazza, od bluesa do preproste spremljave s kitaro.
V zadnjih letih je Guccini dosegel tudi velik uspeh na koncertih, večkrat je pel tudi v naši deželi. Nepozaben pa je bil nastop za njegovo dvajsetletnico ustvarjanja (septembra 1985), Fra la via Emilia e il VJest, za katero se je v Bologni na Trgu Maggiore zbralo okoli 200.000 ljudi. Na tisti turneji je posnel tudi dvojni istoimenski album v živo, ki si z live albumom Pina Danieleja Scid lasti naslov najboljše italijanske v živo posnete plošče.
Francesco Guccini bo stopil na oder pordenonske športne palače v ponedeljek, 26. t. m., ob 21. uri. Vstopnice so na razpolago v običajnih prodajalnah, in sicer v Trstu pri Agenciji UTAT (Pasaža Protti 2 - tel. 040/ 65700), v Gorici pri Disco Clubu (Ul. S. Chiara 2 - tel. 0481/32925), v Tržiču pa pri La Luna (Ul. Matteotti 6 - tel. 0481/790290).
ALEŠ WALTRITSCH
Deveta obleka za Fantastico
V teh dneh so na prvi državni televizijski mreži pričeli z intenzivnimi pripravami na že »tradicionalni« sobotni variete, ki je lani pritegnil veliko število gledalcev v prvi vrsti zaradi nekoliko »neuravnovešenega« in nepre-vidljivega pristopa Adriana Celentana. Letošnji Fantastico - že deveti po vrsti - pa bo imel dva nova protagonista: vodila ga bosta namreč komični igralec Enrico Montesano in očarljiva plavolasa pevka Anna Oxa. V teh dneh se v Ulici Teulada že skoraj bližajo koncu prva snemanja reklamnih vložkov, s katerimi bo italijanska televizijska mreža ponujala svojo letošnjo »stvaritev«, povezano s tradicionalno novoletno loterijo. Kljub raznim napovedim in »prišepetanim« novicam pa si bomo prve vtise o (zdi se) novem varieteju lahko ustvarili šele ob prvi oddaji, in sicer v soboto, 1. oktobra.
Ali nas morda tudi tokrat pričakuje kako »šokantno« TV presenečenje?
	11111							današnji televizijski in radijski sporedi
RAM________________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.40	Dok.: Il falco giocoliere
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Dokumentarec: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Aktualno: Il Mitofestival
16.00	Risanki: Gli antenati, 16.25 L'is-pettore Gadget
16.50	Dok.: Storie di uomini e di moto
17.35	Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Šport: OI - povzetek (iz Seula)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Kvark
21.20	Nad.: La figlia di Mistral
22.40	Dnevnik
22.50	Aktualno: Napoli - Stabilimento Ansaldo
23.20	Glasbena oddaja: Salvatore Ac-cardo igra Mozarta
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0-15 Inf. odd.: Umetniki v ogledalu
; C" RAI 2	]
0.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 18.15)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
14.30	Dnevnik
18.15	Danes v Parlamentu
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Il commissario Kbs-ter - Toccata e fuga (i. Siegfried L6witz)
19.30	Horoskop
19.35	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik - športne vesti
20.30	Film: Mayerling (dram., Fr. 1968, r. Terence Voung, i. Catherine Denevue, Omar Sharif, James Mason, Ava Gardner)
22.45	Dnevnik - kratke vesti
23.00	Kabaret: Monterosa 84 - Si riap-re il derby (r. Carlo Nistri, ured. Funari-T esta-Valdi)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Rubrika: Filmske novosti
0.05 Nanizanka: Cuore e batticuore -Primo premio per Max (i. Robert VVagner, Stefanie Powers, Lionel Šlander)
[ F' RAI 3_____________________J
12.00	Informativna odd.: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna odd.: Dante Ali-ghieri - Božanska komedija
15.00	Informativna odd.: Otroci in pravice v Evropi
15.30	Film: La contessa di Castiglione (zgod., It. 1942, r. Flavio Calzava-ra, i. Doris Duranti, Andrea Checchi, Renato Cialente)
17.00	Šport: off-shore (iz Guernsexa)
17.20	Dok.: 20 let prej - Olimpiada
18.20	Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Larchitettura del giaf-dino contemporaneo
20.30	Film: Il tempo delle mele (kom., Fr. 1981, r. Claude Pinoteau, i. Sophie Marceau)
22.20	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Šport: Missione Seul
23.30	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.45	Dnevnik - nočne vesti
24.00	Dok.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik: Šolska TV, geografija -Novo o starih planetih, 10.15 naravoslovje - Fotosinteza, 10.35 prometna vzgoja - Obnašanje v prometu
11.00	Tečaj angleščine
12.20	Šport: OI - gimnastika, dnevni pregled, plavanje, boks, rokoborba, rokomet Jugoslavija-SZ, skoki v vodo, kolesarstvo, dviganje uteži
17.40	Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet
17.45	Dokumentarna odd.: Periskop
18.15	Film: Mož, ki je sadil drevesa
(risani film)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Kulturna oddaja: Osmi dan
20.50	Šport: OI - dnevni pregled
21.50	Dnevnik
22.05	Videogodba
1.55	Šport: OI - rokomet, Jugoslavija-Sovjetska zveza
(iP) TV Koper __________________
1.00	Šport: OI - plavanje (kvalifikacije), skoki v vodo (z deske 3 m, M, finale), gimnastika (M)
5.00	Šport: OI - boks (kval.), veslanje (kval.), gimnastika (M)
9.15	Šport: OI - moderni peteroboj (plavanje), rokoborba (grško-rimski stil), kolesarstvo
13.00	Šport: OI - gimnastika, dviganje uteži (60 kg), boks (kvalifikacije, posnetki)
18.30	OI: ponovitve
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: VIDEM — Slovenski umetniki na In-tart '88
TRST — V TK Galeriji odprta razstava Ex voto in umetniki TRST — Pri ZTT izšel priročnik Sadje z našega vrta - pogovor z avtorjem dr. Vitjanom Sancinom
19.30	TVD Stičišče
20.30	Šport: Iz Seula posebej za TV Koper
21.00	OI: pregled
c®-
CANALE 5
8.00 Nanizanke: Il Kildare, 8.30 L nella prateria, 9. rie di vita, 9.55 A 10.35 Kviza: Cantand tando, 11.15 Tu . miglia
12.00	Nanizanke: Stre amore, 12.30 Hot
13.30	Kviza: Čari ge 14.15 Gioco deli
i r Pie
15.00	Film: Buong miss Dove (kom 1955, r. H. Kosb Jones, R. Stack)
17-00 Kviza: Doppio : .j.	17.30 Cest la vie
^o.OO Nanizanki: Lovi .	19.15 Časa Viant
19-45 Kviz: Tra moglie
on ^ rit0
20.30	Film: Sindrome (dram., ZDA 197! mes Bridges, i Fonda, Jack Lei
23.00	Aktualno: A 3( dalla legge Meri
43-45 Rubrika: Premie 3-55 Film: Suspence nezia (krim., ZD, r. J. Thorpe, i.
, Vaughn, E. Somi 1-35 Nanizanka: SulI de della Califorr

RETEOUi
le adolescen
Fr. 1953, r. H. Decoin, i. J. Marais, J. Moreau)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valla-ta, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: La caduta delle aguile (vojni, ZDA 1967, r. John Giuller-min, i. George Pep-pard, Uršula Andress)
23.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
24.00	Dok.: Vietnam
0.35 Film: Guerrieri dell -inferno (pust., ZDA-Meh. 1977, r. K. Reisz, i. N. Nolte)
ITALIA 1__________
7.15	Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal
8.15	Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers,
9.30	La donna bionica,
10.30	Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary
14.00	Variete: Smile
14.30	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05 Aktualno: So to speak
15.30	Nan.: Family Ties
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo evai, Beverly Hills
18.30	Nanizanki: Magnum P.L, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Viaggiamo con Benjamin
20.30	Film: Piedone LAfrica-no (pust., It. 1978, r. C. Vanzina, i. B. Spencer)
22.45 Nanizanka: Zanzibar
23.15 Variete: Dibattito
23.35 Nanizanka: Tre cuori in affitto
0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanki: Samurai, 1.10 Star Trek
TELEPADOVA
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Switch
18.00	Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Lucky Luke, I difensori della Terra,
20.00
20.30
Lupin Terzo Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine Film: Il bestione (kom., It. 1974, r. S. Corbucci, i. G. Giannini, M. Con-stantin)
22.25	Kviz: Colpo grosso
23.25	Nanizanka: Switch 0.20 Film: Meo Patacca
(kom., It. 1972, r. M. Ci-orciolini, i. G. Proietti, M. Tolo)
L ^ TELEFRIULI
13.00	Dok.: Pierrot
13.30	Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta
15.30	Rubrika: Parola mia
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nadaljevanka: La vedeva e il piedipiatti
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna oddaja
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Il ritorno del santo
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 18.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poezija Simona Gregorčiča; 9.00 Zdravilne rastline; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV-Lj (dir. Muhai Tang); 11.30 Poldnevniški program: (12.00) Dogodivščine jug. režiserja v povojnem Trstu, (12.40) Satirični minikabaret (pon.); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pihalni orkestri; 14.30 Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda (25. del); 15.00 Jezik mladih; 16.00 Potujmo!; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Ala carte; 20.00 Slov. zemlja; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 21.47 Glasba; 22.30 Zabavna glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30 Poročila,- 6.00 Glasba, danes se spominjamo, vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.45 Vaš kviz na 25-007; 14.05 Morske sapice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Naj... program; 8.20 Popevka; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fee-ling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Turizem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.40 Glas. popoldne; 15.00 Spet se te spominjam; 15.55 Popevka; 16.00 Glasba; 16.50 Knjige; 17.00 Bubbling; 17.33 Hot 20; 18.30 Musič Business.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih; 21.00 Nora leta (v studiu ansambel Rendez Vous), nato Poletni nočni val.
Sinoči na Občini niti besede o morebitnem izstopu iz večine
Republikanci so še razdvojeni
Kdor je na sinočnji seji goriškega občinskega sveta pričakoval kak pretres po pokrajinskem sporazumu med večinskimi strankami, zaradi katerega so republikanci napovedali, da bodo na Pokrajini in v- drugih upravah prešli v opozicijo, je ostal razočaran. Zasedanje sveta se je pričelo povsem mirno, tako kot še malokdaj doslej, z obravnavo nekaterih zaostalih upravnih sklepov. Začetnega dela seje se nista udeležila predstavnika PRI, svetovalec Drufuca in odbornik za kulturo Obizzi, ki sta bila takrat na sestanku mestne sekcije svoje stranke. Ko sta kasneje prišla na Občino, smo ju novinarji zaman spraševali, kakšno bo zadržanje republikanske stranke do občinskega odbora: ali bodo uresničili bojne napovedi iz prejšnjih dni, po katerih bi morali v vseh krajevnih upravah izstopiti iz večine, ali bo prevladala kompromisna rešitev, po kateri naj bi prešli v opozicijo tam, kjer niso dobili mest v odborih ter ostali v upravah drugod, kjer so danes prisotni njihovi predstavniki.
Svetovalec Drufuca, ki je bil v prejšnjih dneh glasnik ostrih sklepov pokrajinskega vodstva republikanske stranke, je odrezal s kratkim »no comment«, češ da je v stranki še odprta razprava in da nima pooblastila, da bi zaenkrat dajal kakršnekoli izjave. Kot je razumeti, se je torej stranka razdvojila in ima vsako od obeh navedenih stališč svoje zagovornike. "Jastrebi", če jih lahko tako imenujemo, se zavzemajo, da bi spričo izključitve predstavnika PRI na Pokrajini stranka zapustila vse odbore in dosledno na vseh ravneh ostala v opoziciji. Temu stališču se zoperstavljajo drugi, ki želijo ohraniti vsaj to, kar danes stranka ima, in morda doseči z drugimi večinskimi strankami kako kompromisno rešitev. Tako stališče med drugimi zagovarja predsednik Konzorcija za industrijsko cono Gan-din, ki bi sicer moral zapustiti to funkcijo. Gotovo je, da je konfrontacija med tema dvema stališčema še odprta in da bo tudi od odločitve znotraj male stranke, kot je republikanska, delno odvisen potek prever-
NGLISH LANGUAGE
'ENTRE
Tečaji angleščine vseh stopenj za otroke in odrasle-Q Strokovno usposobljeni in diplomirani angleški predavatelji □ Avdiovizualni učni pripomočki vseh stopenj 0 Prevajalne usluge in komercialno dopisovanje
V GORICI, Ul. Cascino 5 - Tel. 0481/34784
janja med vodilnima strankama koalicije o delu goriške občinske uprave.
Med točkami, ki jih je obravnaval občinski svet je tudi imenovanje članov prvostopenjske davčne komisije. Zeleni in komunisti so s tem v zvezi opozorili na več kot 9-mesečno zamudo pri imenovanju članov komisije, ki se ukvarja s pomembnimi zadevami kot je danes vsa problematika v zvezi z davki in davčno pravičnostjo. Svet je nato na predlog posameznih strank predlagal (za imenovanje poskrbi sodna oblast) sledeče predstavnike: Gabriella Mileta, Edo Apollo-nio, Claudio De Colle, Pietro Pinto, Mario Marzillo in Livio Stecchina.
Štiriurna stavka uslužbencev APT
Precej mesecev je že minilo od zadnje protestne akcije uslužbencev pokrajinskega prevoznega podjetja (APT), vendar ostajajo vsa sporna vprašanja nerešena. To je glavni razlog za oklic včerajšnje štiriurne protestne stavke uslužbencev APT. Delo so prekinili med 11. in 15. uro in s tem povzročili nemalo težav zlasti dijakom.
Uslužbenci APT opozarjajo predvsem na dejstvo, da ostaja nerešeno vprašanje varnosti na avtobusni postaji, kjer je prostorska stiska zelo občutena.
Sedmi mednarodni violinski natečaj
Nagrada Lipizer 25-letnemu violinistu Kun Huju iz Kitajske
Kitajski glasbenik Kun Hu iz Sichu-ana je letošnji zmagovalec sedme nagrade Lipizer. 25-letni violinist je v finalni tekmi izvedel, ob spremljavi orkestra, dve težki skladbi Mendelssohna in Sibeliusa ter tako pokazal res odlično pripravo. Odločitev žirije ni bila zelo lahka, saj so se vsi finalisti zelo dobro odrezali. Kun Hu ni bil sicer med glavnimi favoriti, vendar si je zmago zasluženo priboril. Drugo nagrado je prejel 22-letni Francoz Jean-Marc Phillips, tretjo pa 26-letni Poljak Kazimierz 01echowski. Kun Hu je že dosegel visoka mesta na mednarodnih
SLOVENSKO
["STALNO
GLEDALIŠČE
ABONMA
1988-89
Vpisovanje obonentov vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta.
KULTURNI
DOM
Predstavitev knjige
»MAX FABIANI O KULTURI MEST«
PETEK, 23. septembra 1988, ob 18. uriv mali dvorani Kulturnega doma. Sodeloval bo FULVIO MONAI.
Učenci prejeli včeraj v dar Galebove dnevnike
Šole so ponovno zaživele
le počitnice in bodo odslej spet preživljali dneve ob igranju v družbi malih vrstnikov. Prvi dan šole je tradicionalno namenjen šolskim mašam, nakar so imeli skoraj povsod včeraj že nekaj ur pouka ali bolje srečanja v razredih, kjer so se z učitelji in profesorji pogovorili o organizaciji dela v prihodnjih dneh, tednih in mesecih. Od danes dalje bo šlo zares, čeprav ponekod še nekaj dni s krajšim urnikom, vsaj dokler ne bodo imenovani vsi profesorji.
Slovenski šolarji so za boljši začetek šolskega leta včeraj prejeli v dar Galebov dnevnik, ki ga je uredil Lojze Abram, izdalo Založništvo tržaškega tiska, finansirala pa bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. V osnovni šoli Josipa Abrama v Pevmi je tako bila včeraj krajša simbolična slovesnost, ko je ravnatelj Kmečke Banke v Gorici Borut Leban izročil učencem dnevnike, ki jih bodo spremljali skozi vse šolsko leto.
Galebov dnevnik postaja s tem že vsakoletni prijatelj naših šolarjev. Opremljen je z ilustracijami, številnimi podatki in rubrikami, tako da se lahko povsem enakovredno kosa z reklamiziranimi italijanskimi dnevniki, za katere je v papirnicah in knjigarnah treba odšteti kar lepe denarce.
Ravnatelj Kmečke banke izroča dnevnike učencem v Pevmi (foto Marinčič)
Sončen dan je včeraj zjutraj pozdravil učence in dijake ob prihodu v šolo za začetek novega šolskega leta. Slovenske šole na Goriškem je včeraj
napolnilo skoraj tisoč šolarjev in dijakov. Tem gre prišteti še malčke, ki bodo letos obiskovali otroški vrtec, za katere so se prav tako včeraj zaključi-
(foto Bumbaca)
natečajih, saj je bil leta 1986 tretji na lestvici za nagrado Kraljica Elizabeta v Bruslju in prvi na pariškem natečaju za študente Menufin.
V prvih dveh tekmah je bila med najboljšimi 18-letna Franziska Pietsch iz ZRN, kateri so mnogi že prisodili Lipizerjevo nagrado. Zal pa se ji je v finalu zataknilo, saj jo je trema dobesedno prizadela. Zmaga ji je ušla iz rok prav v zadnji izvedbi ob spremljavi orkestra. Zasedla je šesto mesto skupaj s Finko Sonjo Korkeala. Mlada Nemkinja je kot najmlajša finalistka dobila še nagrado Rotaract. Četrtega in petega mesta niso prisodili.
Končna ocena sedmega natečaja za nagrado Lipizer je po mnenju predsednika žirije zelo pozitivna, saj so bili vsi nastopi na visoki kakovostni ravni-Manifestacije so se udeležili glasbeniki izrednega talenta in znanja, kar ponovno potrjuje pomembnost tega natečaja.
Drevi v Krminu madžarski film
Drevi s pričetkom ob 20.30 se bo zaključil v Krminu ciklus risanih filmov Walt Disneya. Organizatorji so si zamislili nekoliko slavnostnejši poslovilni večer, saj ne bodo predvajali risanke, ampak madžarski film »La grande-generazione«. Film, ki so ga posneli leta 1986, želi gledalca seznaniti o spremembah, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih doživela Madžarska skozi oči nekaterih oseb, ki so preživele slavno leto 1968. Film bodo predvajali v originalu s podnapisi v italijanščini.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n. 5«.
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Intime delizie sexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
V Krminu so počastili cesarja Maksimilijana
Renesančni ples na zgodovinski prireditvi v Krminu	(foto Marinčič)
Okrog pet tisoč ljudi je v nedeljo popoldne v Krminu sledilo slikovitemu renesančnemu sprevodu v spomin na Maksimilijanov odlok iz leta 1518, ko je cesar v zahvalo za njihov doprinos v bojih proti Beneški republiki oprostil za šest let Krminčane vseh davkov in dajatev. Sprevod je prehodil ulice centra in se zaključil na Trgu 24. maja z raznimi nastopi in svečanim branjem takratnega odloka. Sodelovalo je več kot 150 ljudi v pisanih oblačilih iz začetka 16. stoletja. Cesar se je s prikupno soprogo pripeljal na kočiji, ki so jo spremljali konjeniki, pa čeprav so konji sredi glasne množice postali nekoliko živčni.
Na Trgu so uprizorili pravi renesančni program z madrigali, ki so jih izvajali člani studia Dramsam iz Gradišča, mladimi plesalkami studia Massimiliano iz Krmina ter metalci zastav iz Palmanove, ki so s svojim spretnim nastopom zaslužili topel aplavz. Zgodovinsko obujanje se je zaključilo s slovesnim branjem Maksimilijanovega odloka.
Po sprevodu in prireditvi na trgu je množica, ki je v Krmin prišla tudi iz vseh bližnjih krajev, lahko pokusila domača vina in vina dežel Alpe-Adria, ki jih v teh dneh razstavljajo v palači Locatelli v Krminu.
V spominu na pogrešane tudi zavračanje vojne
Na svečanosti so se zbrali številni svojci padlih v vojnah (foto Bumbaca)
Pred Aro pacis v Medei, spomenikom vsem padlim in pogrešanim v vojnah, je bila v nedeljo dopoldne vsakoletna slovesnost, ki jo prireja Združenje družin padlih in pogrešanih. Ob oblasteh, vojaškem oddelku in številnih svojcih umrlih vojakov so na prireditvi sodelovali tudi gojenci devinskega Zavoda združenega sveta, ki so s svojo prisotnostjo simbolično pričali o nesmiselnosti vojn in žrtev ki jih povzročajo.
Govoril je podtejnik na obrambnem ministrstvu Mauro Bubbico, ki je dejal, da se demokratična italijanska republika zavzema za miroljubno reševanje konfliktov v svetu, zato da bi v bodoče ne bilo več vojnih vdov in sirot. Podpredsednik Združenja svojcev pogrešanih Antonio Faccin je povedal, da bo kmalu delegacija odpotovala v Sovjetsko zvezo, da bi s tamkajšnjimi oblastmi rešili vprašanje vrnitve trupel italijanskih vojakov. Perestrojka bo najbrž omogočila tudi rešitev tega že več kot 40 let odprtega vprašanja. Bubbico, ki ni hotel komentirati odhoda bataljona karabinjerjev, je v pogovoru z novinarji nakazal možnost da bi v okviru klestenja državnih izdatkov prišlo do nadaljnega zmanjšanja današnje množične prisotnosti vojske v naših krajih.
LETNI KINO 20.30 »La arande aenerazi-one«.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Morska sirena«. DESKLE 19.30 »Rešitev v zadnjem trenutku«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani - Ul. Carducci 38 - tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.Ui Rosselli 23 -tel. 72340.
__________pogrebi____________
Danes ob 9.30 Marija Skarabot iz bolnišnice sv. Justa in na goriško pokopa^5' če, ob 13.40 Franc Tomšič, iz splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnjah in na tamkajšnje pokopališče.
Naznanjamo, da nas jevZa zmeraj zapustil naš dragi moz m oče
t
Franc Tomšič
(FRANJO)
Pokopali ga bomo danes v Sovodnjah. Verski obred bo ob 14. uri v .50' vodenjski cerkvi. Do pogreba lezi mrliški veži splošne bolnišnice v Gon ci.
Žalujoči žena Francka, sin Bori5' hčeri Anica in Metka z družinai*1 in drugi sorodniki
Sovodnje, 20. septembra 1988
Kulturno društvo Sovodnje soču* tvuje z Anico Tomšič in svojci o*5 izgubi dragega očeta.
krznarstvo
CUIR
CHIC
Tržič - Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054
oprema
»jelvci zadom »j i
Podjetje Selva Arredamenti iz Tržiča ponuja novo in kvalitetno pohištvo za dnevne sobe.
Sestavljivo pohištvo po celi steni z vgrajenimi svetlobnimi telesi in elementi za zaščito televizorjev in hi-fi naprav. Sodobna kombinacija barv, kot je na primer črna s svet-lorjavo, zagotavljajo rafinirano eleganco.
Podjetje Selva Arredamenti jamči zanesljivost pri dobavi, lastni mizarji pa lahko ustrežejo vsem' naknadnim zahtevam strank.
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL 72395
MEHANIČNA DELAVNICA
CRAGNOLIN
PRODAJA
IN
SERVIS
AUSTIN ROVER
TRŽIČ - Ul. G. Leopardi 17
Tel. 0481-798038
TRŽIČ
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel. 0481/40148
ZAVESE
PREPROGE
RJUHE
ODEJE
BLAZINE
OPREMA ZA
ZAVESE itd.
PREŠITE
ODEJE
f.tb
PAHOR
TRŽIČ
gradbeni material
KERAMIČNE PLOSCICE
SANITARIJE
OPREMA
MOOUETTES PECI - KAMINI
CEMENTNI GRADBENI IZDELKI
Ul. Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012
T
R
V
Z
I
v
c
Ugodni
nakupi
u
vseh
bogato
založenih
trgovinah
Oglase
pripravil

publiest
oglasni oddelek telefon: (040) 7796688
Vabimo novoporočence p naše poslovne prostore, da si ogledajo nove poročne obleke za letošnjo jesen in zimo
La Rosa
poročne obleke
RONKE - Ul. Stagni 15 - Tel. 0481/777575
Podjetje Glauco Boscarolli	B5|||
Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo:
OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD.
PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -	Personal
REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI	Computer
RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo.	________
Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2
Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295
Pooblaščenec
Olouvčlle
TRŽIČ (GO) Ulica Roma 56
poročni seznami
PORCELAN	DARILA	KRISTAL
ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice
0
Tržič (GO)
TRGOVINA in RAZSTAVA:
Ferro Julia
Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12
Assicurazioni Generali: v teku višanje glavnice
Včeraj je na borzi stekla operacija za dejansko povečanje glavnice Assicurazioni Generali s 420 na 1.060 milijard lir. Delničarji tržaške zavarovalnice so sklep o pomnožitvi kapitala odobrili na izredni skupščini junija, nakar je povoljno mnenje izrekel še Consob. V zainteresiranih krogih so označili vso zadevo kot naravnost zgodovinsko, kajti povečanje glavnice bo deloma proti plačilu, saj se zavarovalnica ni obrnila za izdatnejša denarna sredstva na delničarje že od leta 1947. Kaj to pomeni v praksi? Da bo vsak delničar prejel za dve stari delnici eno novo zastonj, oz. bo imel pravico za vsaki dve stari kupiti eno novo po ceni 10.000 lir, medtem ko znaša nominalna vrednost 2.000 lir. Delničar si lahko tudi zagotovi nakupno ali prodajno opcijo, kakor pač ob vsakem takšnem postopku. Po koncu operacije, ki se bo iztekla predvidoma 17. oktobra, se bo vrednost delnic Assicurazioni Generali prilagodila njihovemu povečanemu številu. Če je do sedaj, ko je bilo na tržišču 210 milijonov delnic, ta znašala okrog 91.000 lir, bi se morala ob številu 530 milijonov delnic ustaliti nekje med 35.000 in 40.000 lirami. Vprašanje je sicer, kako bo borza na vse to reagirala.
»Made in Italy« v Moskvi
»Manj materije in več inteligence -manj truda in boljša kakovost življenja«: pod tem geslom bo od 15. do 25. oktobra na sejmišču Krasnaja Presnja v Moskvi prva velika razstava najsodobnejših dosežkov italijanske industrije in tehnologije ITALIA 2000, odkar je nastopil Gorbačov. Prireja jo Zavod za zunanjo trgovino (ICE). Na razstavni površini 20.000 kvadratnih metrov bodo navzoči konzorciji, tovarne, storitvene družbe in raziskovalne usta-
nove, ki jih je inštitut ICE izbral z izrecnim namenom, da prikažejo verodostojno ekonomsko-industrijsko podobo Italije. Tako bodo na razstavi sodelovali Grupa IRI, Fiat, Olivetti, ENI, Ferruzzi, Fininvest, Merloni, Fata, Falck, Coe-Clerici, Giza, Gori-Zucchi, Arvedi Group in drugi velikani pa še okrog 200 podjetij, ki se bavijo z informatiko, elektroniko, robotiko, telema-tiko, orodnimi stroji in inženiringom.
Dolar včeraj spet popustil
Ameriški dolar je na evropskih valutnih tržiščih včeraj spet popustil: v Italiji je njegova povprečna vrednost UIC znašala 1.394,30 lire proti 1.398,5 lire v petek, v Frankfurtu pa, kjer Bundesbank ni nastopila, 1,8705 marke proti prejšnji kota-ciji 1,8750. Čeprav je tečaj zelene valute ostal pod uradnim evropskim povprečjem, ki so ga zabeležili ob petkovem fixingu, je pa vsekakor nekoliko napredoval v primerjavi z včerajšnjo prvo kotacijo 1.392 lire in 1,8695,marke. Marka je včeraj v Italiji veljala 745,40 lire proti 745,595 v petek.
Dejstvo, da ni dolar že zopet poskočil, pripisujejo strokovnjaki predvsem bojazni pred morebitnimi ponovnimi posegi centralnih bank na tržišče, ki je trenutno umirjeno, saj je vsa pozornost operaterjev uprta v redno letno konferenco Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se bo odvila konec tega meseca v Berlinu.
Deželni načrt za kamnoseštvo in prihodnost kraškega kamna
Dne 2. avgusta smo prikazali nekatere probleme kamnolomstva na Tržaškem in ugotovili, da je ta dejavnost potrebna izredne podpore, da bi lahko zaživela. Takrat nismo imeli podatkov o že odkritih zalogah okrasnega kamna in tudi ne o možnih zalogah, zdaj pa je Dežela objavila analizo stanja ob koncu leta 1986. Študijo je pripravila po nalogu Dežele specializirana agencija kot obvezno dopolnilo k deželnemu zakonu iz leta 1987, ki obravnava rudna bogastva in pogoje za njihovo izkoriščanje.
Glede Tržaškega in Goriške, s posebnim ozirom na Kras, ugotovimo, da imamo tu na razpolago le okrasni kamen - edino naravno surovino tega območja. Iz študije izhaja, da je danes v deželnem okviru ugotovljenih največ zalog prav na Krasu, in to kar
1.544.000	kub. metrov, strokovnjaki pa domnevajo, da bi lahko pridobili še 87 milijonov kub. metrov. Drugje v deželi so ugotovljene in predvidene zaloge znatno revnejše.
Doslej je Dežela izdala 52 dovoljenj za odprtje kamnoloma, a trenutno jih obratuje le 33, od tega 20 na Krasu. Če upoštevamo odkopano količino kamna, je slika dokaj zanimiva: na Krasu je bilo leta 1986 izkopanih 9.020 kub. m, v Karniji 6.601, v pordenonski pokrajini le 200, a v drugih predelih (Pietra Piasentina) kar 10.690 kubikov. To pomeni, da so kamnolomi na Krasu majhni in proizvodni stroški zato večji, kar omejuje konkurenčnost okrasnega kamna kljub njegovi kakovosti. Poleg tega je strojna oprema kamnolomov zastarela in rezanje blokov prepočasno: manjkajo tudi (zlasti na območju Devina) cestne povezave, kar otežuje nakladanje in odvoz blokov. Podatki o zaposlenih v kamnolomih nam dajo še jasnejšo podobo: zaposleni na Krasu je leta 1986 izkopal 170,1 kubika in ustvaril 209,5 milijona realizacije: malo bolje je bilo v Karniji (173,1 kubika in 218 milijonov), v Pordenonu pa mnogo slabše, medtem ko so za kamen Pietra Piasentina podatki presenetljivi — zaposleni so pridobili po 562,6 kubika, a realizirali le 337,5 mil. po osebi, kar
dokazuje, da je ta kamen slabše kakovosti. Pa še to: leta 1986 je bilo v deželi zaposlenih v kamnolomstvu le 113 oseb, od tega na Krasu 53 ali skoraj polovica.
V deželnem merilu so zaloge okrasnega kamna velike in daleč presegajo trenutne proizvodne zmogljivosti kamnolomov, kar pomeni, da ta dejavnost ni v nevarnosti zaradi pomanjkanja surovine, temveč le zaradi zastarelosti opreme. Za premostitev teh težav so v omenjenem načrtu predvidena določena dela, vsebuje pa tudi orientacijske stroške. Nujno bi bilo pospešiti geološke raziskave in ugotoviti, kako globoko segajo plasti uporabnega kamna, morali pa bi tudi preveriti, kje so nova nahajališča. Za Kras in še posebno za tržaško pokrajino je bilo ugotovljeno, da so bile geološke študije že dobro opravljene in da ne bo težko točno opredeliti območja, kjer bi lahko odprli ali kamor bi lahko razširili obstoječe kamnolome.
Zato načrtovalci predlagajo točne, časovno opredeljene posege. Predvsem bi morali dokončno izgotoviti vse potrebno za odkritje novih najdišč, kar bi omogočilo časovno programiranje odkopa kamna: to morajo danes opravljati sami kamnolomci, kar pomeni dokajšnjo investicijo, ki je mnogokrat jalova. Zatem bi morali zgraditi vse potrebne infrastrukture, ki bi omogočale smotrnejšo izkoriščanje zalog in lažji odvoz že pripravljenih blokov. Izkoriščanje kamnolomov bi moralo biti vodeno in naj bi se začelo z odkopom na najvišji točki, a obenem bi morali poskrbeti za sanacijo okolja, da bi omilili ekološko škodo. Posodobiti je treba seveda tudi stroje za rezanje kamna, da bi odpravili mine, ki povzročajo lom in okvare na nižjih plasteh ter množijo odpadni material. Končno predlagajo načrtovalci obvezno ustanovitev konzorcijev med proizvajalci sosednjih kamnolomov, da bi povečali učinkovitost in tako znižali proizvodne stroške. Za izvedbo načrta bi Dežela na kraškem območju v' obdobju 1989-1991 porabila 1 milijardo 475 milijonov, kar je vseka-
kor malo. Za ustanavljanje obveznih konzorcijev je npr. predvidenih 300 milijonov lir, kar ne bi zadostovalo za sodobno opremo, ampak v glavnem le za kritje začetnih upravnih stroškov.
Študija se nadaljuje z obravnavo kamnoseštva in predvideva posege kratkoročne narave. Primarni posegi: izgradnja posebne sodobne žage v Nabrežini ali v Repnu: zamenjava zastarelih žag s sodobnimi: izgradnja konzor-cijskega skladišča za plošče in bloke. Dežela bi morala prispevati 3,2 milijarde lir.
Na Krasu je že danes 76% blokov primarno obdelanih drugje v deželi in ne ob izvoru; 57% obdelanega kamna je namenjenega deželnemu tržišču, a le 18% izvozu. Žal iz analize ne izhaja, kako je na Tržaškem in Goriškem.
Razvoj dejavnosti je pogojen tudi od tržišča končnih izdelkov. Trenutno iz-gledi niso rožnati, saj predvidevajo nadaljnje upadanje dela v gradbeni stroki. Zato bi se morali obdelovalci kamna preusmeriti k izdelavi okrasnih izdelkov oziroma marmornatih plošč, ki služijo za popestritev notranje opreme stavb. Veliko pozornost bi morali posvetiti inozemskim tržiščem s posebnim ozirom na severnoevropska, kjer je tukajšnji kamen že dobro znan. Predpogoj konkurenčnosti in pridobivanje večjih naročil je zagotovilo, da bodo količine dejansko dobavljene, in to v predvidenih rokih. Današnja skromna struktura obratov pa te možnosti omejuje in celo preprečuje.
Potrebne so torej konzorcialne oblike dela. Tudi konzorcij kraškega marmorja lahko opravi svoje, moral pa bi osredotočiti propagandno akcijo na perspektivna tržišča, kjer bi bilo vlaganje skromnejše. A to še ne bi zadostovalo: potrebni so tudi konzorciji, ki bi vodili in usmerjali pridobivanje kamna, njegovo primarno obdelavo in odpremo do naročnikov. Zanimivo bi bilo vsekakor mnenje neposredno prizadetih, saj so bile analize izdelane brez posvetovanja z njimi.
ODO KALAN
■hh|||
E
ip
m
kJ
j! .-Ji!.,..



jpi n pHIH||n
[.''d


i j f...
I

M Banca Agricola
Kmečka banka
__.___
idncoia
banka

Gorica


NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA
VAŠE FINANČNE INVESTICIJE
»
*
15. 9.	19. 9.
URADNE KOTACIJE
Generali.........
Lloyd ...........
Lloyd risp.......
RAS .............
RAS risp.........
Sai .............
Sai risp.........
Montedison . ... Montedison risp.
Pirelli .........
Pirelli risp.....
Pirelli risp. nc ..
Snia ............
Snia risp........
Snia risp. nc ....
Rinascente.......
Rinascente priv. . Rinascente risp. .
Premuda .........
Premuda risp. ..
SIP .............
SIP risp.........
Bastogi..........
Comau ...........
91850
15510
6370
39500
14110
17900
6610
1830
771
2540
2315
1540
2335
2240
1130
4420
2260
2550
1840
1790
2630
2220
305
2300
39380
15500
6300
39700
14100
18000
6650
1818
762
2550
2540
1570
2365
2290
1150
4480
2310
2500
1840
1790
2655
2250
311
2320
BORZA	J I 15 9.	O 19. 9.
Fidis 			 5850	5900
Gerolimich			 90	93
Gerolimich risp. . ..		 80	80
SME 			 4405	4500
Štet			 3560	3625
Štet W 10 			 1300	1350
Štet W 9 			 665	700
Štet risp			 2760	2730
Tripcovich 			 5405	5405
Tripcovich risp. nc .		 2150	2200
Att. Immobiliari . ..		 3125	3150
FIAT 			 9275	9255
FIAT priv			 5545	5515
FIAT risp			 5515	5455
Gilardini			 12900	12700
Gilardini risp			 9000	9105
Dalmine 			 230	225
Marzotto			 5470	5565
Marzotto risp			 5450	5350
Marzotto risp. nc . .		 3750	3830
NEURADNO TRŽIŠČE		
I. C. C. U..............
SO. PRO. ZOO............
Carnica Ass.............
685
950
10500
685
950
10500
V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM ¥
19. 9. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI____________
BTP januar 1989 12,5% . . .	100,75	—
BTP julij 1988 12,5% ........ —	—
BTP nov. 1988 12,5%........ 100,05	—
BTP okt. 1988 12,5% ........ 99,95
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA
CCT ECU 1982/89 13% .. . CCT ECU 1982/89 14% . . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . CCT ECU 1984/91 11,25% . CCT ECU 1984/92 10,5% . . CCT ECU 1985/93 9% .... CCT ECU 1985/93 9,6% . . . CCT ECU 1985/93 8,75% . . CCT ECU 1985/93 9,75% . .
CCT april 1992 10%..........
CCT julij 1992 IND..........
CCT januar 1991 IND.........
CCT julij 1993 .............
CCT december 1990 IND . .
104,80
102,00
106.85
107.90 107,40
102.90 104,30
101.85 105,05
95.00 97,75 99,25
96.00 99,50
+ 0,14 —0,09 + 0,85 0,59 —0,10 —0,05 —0,14 + 0,11 —0,10
+ 0,10
I*

MH j
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
19. 9. spr, %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
19. 9. spr. %
Alivar		9020	—
Buitoni 		9800	+ 1,32
Eridania		4460	+ 0,67
Perugina 		3120	+ 0,32
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO		
Alleanza Ass		. . .	43200	+ 1,40
Alleanza Ass. risp. por.	. . .	44205	+ 0,69
Assitalia		. . .	15100	+ 2,02
Ausonia 		2323	+ 1,84
Latina Ass. ord		. . .	17130	+ 0,23
Generali Ass		. . .	39680	—6,68
Italia Ass		. . .	10155	+ 1,55
Abeille 		. . .	85500	+ 0,94
La Fondiaria spa		. . . 61000	+ 1,61
La Previdente 		. . .	22050	+ 0,22
Lloyd Adriatico 		. . .	15500	+ 4,02
RAS fraz		. . .	39700	+ 1,76
RAS risp. port		...	14100	+ 0,71
Toro ord		17500	+ 1,56
Unipol priv		. . .	13980	—1,57
Banca Comm. Italiana .	2640	+ 1,34
Banco dl Roma 		7440	+ 3,33
Credito Italiano 		1203	+ 1,94
Interbanca ord		. . .	25800	+ 7,23
Mediobanca		. . .	19200	+ 1,05
PAPIRNA INDUSTRIJA -	CEMENT	
Cart. Burgo ord		. . .	13670	+ 2,01
L’Espresso 		. . .	23300	+ 1,30
Mondadori 		. . .	21850	+ 1,01
Mondadori priv		9100	—
Poligraf. Editoriale ....	4780	+ 0,20
Cementir 		3131	+ 3,67
Italcementi		... 110200	+ 0,31
Unicem................ 20300	—
Unicem risp........... 8090 +0,49
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp 		2380	—
Fidenza Vetrar 1000 		5850	—1,68
Italgas 		1850	+ 1,09
Mira Lanza		38900	—0,02
Montedison 1000 		1820	+ 0,27
Montefibre 		1565	+ 0,90
Pirelli 		2549	+ 1,75
Pirelli risp		2540	—
Recordati ord		7900	+ 4,77
Saffa		7065	+ 0,21
Siossigeno		23500	—
Snia BPD 		2381	+ 3,02
Snia Fibre 		1415	+ 1,43
Snia Tecnopolimeri		4450	+ 2,29
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE		
Rinascente		4480	+ 0,40
Silos Genova		555	+ 2,77
Standa 		17000	—2,57
Standa risp. port		6010	—
Alitalia cat. A		2485	—
Alitalia priv		1350	—
Italcable		11860	+ 1,80
SIP 		2659	+ 1,91
SIP risp. port		2249	+ 1,30
Sirti		8485	+ 1,61
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE		
Ansaldo Trasporti
Tecnomasio.......
Bastogi..........
4890	+0,82
1490	+1,70
310	+1,14
	19. 9.	spr. %
Bonifiche Siele 		24610	+ 0,38
Bonifiche Siele risp		8150	—2,74
CIR - Comp. Ind. Riunite .	5735	+ 0,27
CIR risp		5699	+ 0,86
Cofide		5859	—0,18
Comau Finanziaria 		2320	+ 0,86
Editoriale SpA 		2645	—0,18
Euromobiliare 		6895	—0,93
Ferruzzi Agric		1425	+ 1,27
Fidis 		5901	+ 0,18
Fimpar 		1380	+ 2,90
Finarte 		3500	—
Fiscambi Holding		6739	—0,01
Fiscambi risp		1650	—2,94
Fornara 		2021	+ 1,05
Gale 		29350	+ 1,20
Gemina		1455	+ 1,74
Gemina risp		1412	+ 0,28
Gerolimich		93	+ 1,63
Gerolimich risp. port. . . .	80	+ 2,56
IFI priv		16200	+ 1,88
IFIL fraz		3250	+ 0,93
IFIL risp. port. fraz		1705	+ 1,60
Iniziativa Meta		—	—
Iniziativa Meta risp		—	—
Italmobiliare		. 116000	+ 1,22
Pirelli & C		5410	+ 1,21
Riva Finanziaria 		8700	+ 0,51
Sabaudia Finanziaria . . .	—	—
Sabaudia risp. nc 		—	—
Saes		1570	+ 0,70
SME 		4510	+ 0,71
SMI Metalli		970	—
SMI Metalli risp		892	—
SOGEFI		4589	+ 1,97
Štet		3630	+ 1,25
Štet risp. port		2785	+ 1,27
19. 9. spr. %
CCT februar 1991 IND
CCT februar 1997 _____
CCT junij 1993 CV IND CCT marec 1991 IND . CCT nov. 1993 CV IND CCT sept. 1993 CV IND
CCT avgust 1992 .......
CCT avgust 1993 .......
CCT 1983/93 TR 2,5% . CCT avgust 1988/93 IND CCT avgust 1990 IND CCT avgust 1991 IND CCT avgust 1995 IND CCT avgust 1996 .
CCT april 1991 IND CCT april 1992 . . .
CCT april 1995 IND CCT april 1996 . . .
CCT december 1990 IND CCT december 1991 IND CCT december 1995 IND CCT december 1996 IND
99,35	—
95,45	+0,05
95,60	+0,05
99,30	—
96.20	—
95,70	—
98,00	+0,20
95,70	—
88.20	—
99,35
99,90
94,45
94,10

	19. 9.	spr. %
Tripcovich 		5405	+ 0,09
Tripcovich risp. nc		2200	+ 2,32
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO		
Attiv. Immobiliari		3150	+ 0,31
Calcestruzzi		9500	—0,52
Cogefar 		4910	+ 1,23
Del Favero		3800	—0,07
Grassetto SpA 		10000	+ 0,10
IMM Metanopoli		1027	+ 0,29
Risanamento Napoli . . .	16310	+ 0,61
Vianini 		2950	+ 2,07
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aritalia ord		2530	+ 1,60
Danieli & C				5790	+ 1,93
Data Consyst		8610	—
Fiar SpA				13750	+ 1,47
Fiat ord		9270	+ 0,98
Fiat priv				5550	+ 1,83
Fiat risp				5495	+ 2,71
Franco Toši 		. ...	17780	+ 0,73
Gilardini		....	12700	—1,47
Magneti Marelli		. . . .	2910	—
Merloni		1925	+ 0,26
Necchi ord		2320	+ 0,86
Olivetti ord		9890	+ 0,50
Olivetti priv		... .	5730	—1,18
Pininfarina		8820	—0,33
Rodriguez SpA		9900	+ 2,48
Safilo 		5750	+ 1,23
Safilo risp		5190	+ 0,67
Saipem			 2201	+ 1,66
Saipem risp		2050	—4,65
Teknecomp 		1197	+ 2,65
+ 0,11
100,25 —0,05
97.90	—
93,40	—
93.90	— 101,60 —0,25
99,75 —0,05 97,85	—
95,80	—
V
CCT ECU febr. 1994 CCT ECU maj 1994 CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND
CCT februar 1996 ......
CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND CCT januar 1992 IND CCT januar 1992 11% CCT januar 1996 . . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND CCT januar 1995 IND CCT januar 1996 IND CCT INAM jan. 89 12,5% CCT jul. 88 EM 83 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND
CCT julij 1996 ___
CCT maj 1991 IND
CCT maj 1992 _____
CCT maj 1995 IND
CCT maj 1996 _____
CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 . . . CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND .
CCT nov. 1992 IND .
CCT nov. 1995 IND .
CCT nov. 1996 IND .
CCT oktober 1993 IND CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 88 EM 83 IND CCT sep. 1990 IND .
CCT sep. 1991 IND .
CCT sep. 1995 IND .
CCT sep. 1996 IND .
CTS marec 1994 IND CTS april 1994 IND ED SCOL 1975/90 9%
ED SCOL 1976/91 9%
ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . .
19. 9. spr. %
101,80 —0,49 94,15 —0,05
101.30 98,75
100,00
97.80
95.50 95,45
101,90
101,95
101,85
101,45
99.85
99.05
96.00
96.50
95.90
93.20
93.95 100,35
99.60 100,00 '95,10
94.20 100,35
96.40
93.40
93.80 93,80
100.30
93.85 94,55
95.05 99,30
101,45
99.95
98.00 95,05
94.60 96,25
100,00
99,30
100,00
94,60
94,20
99.40 100,05
94,60
94.40
71.85
70.90
99.00 98,70
101,20
103,55
74.00
—0,10
+ 0,10
—0,52
—0,29
—0,05
—0,15
—0,05
—0,05
+ 0,05
+ 0,16
—0,20
—0,05
+ 0,05 —0,20 -0,10
+ 0,05
+ 0,21
__0,15
—0,25 —0,05 + 0,05 + 0,05 + 0,05
—0,10 —0,05 + 0.11
—0,15
+ 0.14
+ 0,05
Dan presenečenj in novosti
SEUL — Dva dni pravih olimpijskih bojev sta podelila 12 serij odličij, dnevni program pa je bil še vedno Preplavljen z kvalifikacijskimi tekmovanji.
Emotivno je za Italijo pravi šok neverjeten poraz nogometašev. Skoraj, da so ljudje hitro začeli brskati po učbenikih svojih sinov in hčera, da bi ugotovili, kje se Zambija nahaja. Koreja, čeprav tokrat kot gostiteljica, bo še naprej strašilo za italijanski nogomet!
V bolj otipljivih panogah, kjer je filozofiranje težje in povejo svoje predvsem številke, je stopilo v ospredje Plavanje s svetovnim rekordom na progi 200 m. Na splošno je potekal Prvi dan plavalnih odločitev v znamenju skrajne izenačenosti. Res sta ZDA in NDR dosegli pričakovani zmagi, kdo pa bi si pred nekaj leti upal pričakovati na častnem mestu na 100 m Prosto plavalko iz Kitajske ali predstavnico Romunije pred Vzhodno Nemko na tehnično zahtevni progi 400 m mešano? In kaj reči o vrstnem redu v prsnem plavanju na 100 m za moške s prvimi sedmimi v razmahu manj kot sekunde?
Najbolj priljubljena "panoga" pa je vsekakor zbiranje kolajn, ker je vse Panoge v resnici težko imeti pred očmi. V še skromnih obrisih se je začela prikazovati stvarnost, ki bo po tehničnih predvidevanjih ob koncu Povsem pregazila tisto emotivno, ki terja za vsako ceno spopad med Sovjetsko zvezo in ZDA.
Na spisku kolajn so v vodstvu Bol-9ari, ki so se okoristili z lažjimi kategorijami dvigalcev uteži, bodo pa go-'0vo tudi v naslednjih dneh obdržali Visoko mesto. Sledi jim SZ, ki je v celoti osvojila največ (šest) odličij, presenečenje pa je Kitajska. Točnih pokazateljev za kitajski šport še ni. Brez dvoma se Kitajci ne predajajo samo uspehom v namiznem tenisu. Ob plavanju vedo svoje tudi v skokih v vodo, v lažjih kategorijah dviganja uteži, v
streljanju in morda bodo po kakšni kolajni posegli tudi v gimnastiki. Ob koncu ne bodo velesila v pravem pomenu, glede na njihov splošen razvoj pa bodo opozorili nase in postavili temelje za nadaljnje uspehe ter za utrditev pojma tekmovalnega športa v Ljudski republiki.
ZDA so že zabeležile nekaj neuspehov v plavanju, kjer je moral potencialni naslednik Marka Spitza Matt Bi-ondi priznati premoč malo znanega avstralskega outsiderja iz Avstralije, ki je izgledala brez vsake možnosti za uspeh. Plavanje je ob atletiki največja zakladnica ameriških možnosti.
Olimpijske igre so zabeležile včeraj nenavaden dogodek med skoki v vodo. Vrhunski ameriški skakalec Greg Louganis se je med preizkušnjo z deske napačno odrinil in z glavo udaril ob desko. Tekmovanje se morali začasno prekiniti, dokler niso Lou-ganisu rane zašili. Velika tekmovanja v skokih v vodo so pred leti zabeležila že smrtno žrtev, ko je sovjetski športnik po napačnem odrivu s stolpa zadel s tilnikom ob zaletišče in po daljši nezavesti umrl.
Kot se je pred igrami predvidevalo, so z dnevnega reda skoraj šle protestne manifestacije korejskih študentov. Oblasti so jih potisnile na rob velemesta in jih prisilile, da nemočno izgorevajo svoje moči.
Istočasno s padcem intenzivnosti manifestacij opozicije je vse manj govora tudi o morebitnih atentatih in še vedno je pričakovati, kaj bo ukrenila Severna Koreja, ki je nedvomno izgubila važno bitko na političnem polju.
Današnji program, vsaj tisti jutranji ali opoldanski, bo nudil odločitve v rokoborbi, kjer ima Italija stvarno možnost, da osvoji zlato z Maenzo. Veliko zanimanja velja tudi za ekipno odločitev v moški telovadbi.
Avstralski plavalec Duncan Armstrong je dosegel na 200 m prosto nov svetovni rekord, bolj od rekorda pa se je veselil zmage. Premagal je samega Biondija, ki je veljal za pojem plavanja
Poraz
vsemogočnega
nogometa...
Dan žalovanja v italijanskem nogometnem svetu. Blamaža, kakršno so »azzurri« doslej doživeli samo leta 1966 na SP v Angliji proti Koreji. Toda včerajšnji uspeh Zambije s 4:0 je dobesedno zasenčil takratni podvig Korejca Pak Do Ika.
Vendar kaže, da poraz nogometašev le ni potrl vseh Italijanov, nasprotno, med mnogimi je izzval pravcati val navdušenja. Očividci vedo povedati, da so v press-centru vsi italijanski športni časnikarji, ki se ne ukvarjajo z nogometom, dobesedno proslavljali zmago Afričanov. Navdušenje, gledano z vidika italijanskih kolegov, seveda ni prav v skladu s pravili o narodnostni zavesti in je prav gotovo posledica zavisti do bolj cenjenih in bolje plačanih kolegov-nogometašev, toda, če že ni opravičljiv, je vsaj razumljiv.
Do letošnje izvedbe so bile olimpijske igre oaza vseh ne-nogometmh športov, ki drugače na straneh italijanskega športnega tiska in po TV niso dovolj upoštevani. S tem, da je mednarodni olimpijski odbor omogočil nogometnim zvezdnikom pot v Seul, pa je bilo spet vse po starem in »pristne« olimpijske panoge so morale po časopisih, TV in radiu znova prepustiti mesto vsemogočnemu nogometu, ki tolikšne pozornosti na nai-večjem svetovnem športnem prizorišču res ni zaslužil.
Bo zmaga požrtvovalnih zambijskih nogometašev naposled vzpostavila pravilnejša razmerja na vrednostni lestvici italijanskega športa?
(ak)
Jugoslovanski košarkarji zanesljivo premagali Sovjete
Gomeljski zelo slabo vodil svoje...
Streljanje: prva kolajna za Jugoslavijo
Jasna Šekarič »bronasta« zlato Saloukvadzejevi (SZ)
Posebej za Primorski dnevnik SERGIJ TAVČAR
SEUL — Jugoslovanska moška košarkarska ekipa je začela svoj olimpijski turnir na najboljši način, z zmago proti SZ. Jugoslavija je nasploh imela vedno dobro tradicijo proti Sovjetom na olimpia-dah: spomnimo se samo zmag v polfinalih v letih 1968 in 1976 in dramatične zmage po podaljšku v Moskvi, ki je domačinom preprečila, da bi zaigrali v finalu.
Kako so ljudje tukaj videli včerajšnjo tekmo?
Znani, lahko neskromno rečem, moj sedanji kolega-komentator Dan Peter-son meni, da je bila tekma zelo slaba in da jo je odločila izredno slaba igra Sovjetske zveze, v glavnem pa čudne odločitve trenerja Gomeljskega, ki je nerazumljivo forsiral Sabonisa, ki očit-
no ni še popolnoma okreval od hude poškodbe, po kateri ni igral kar dve leti. Znani NBC-komentator in bivši trener Al McGuire je označil odločitve Gomeljskega za »strašne«. Mislim pa vendar, da je Jugoslavija povsem razbila igro Sovjetov, ki so se izčrpali v prvem polčasu s trdo in naporno obrambo, ki jim je sicer omogočila izdatno začetno vodstvo, niso pa potem zmogli odpora proti hitri in duhoviti igri odlično pripravljene jugoslovanske ekipe.
Kaj pomeni ta zmaga?
Veliko, saj bi se po njej Jugoslavija, če gre odslej vse v redu, v polfinalu izognila moštvu ZDA, ki je v svojem prvem srečanju naravnost zmrcvarilo sicer slabe Špance. Treba pa bo še veliko pazljivosti in zbranosti, saj sta Avstralija in Portoriko zelo dobri ekipi, pa tudi reprezentanca Srednjeafriš-ke republike ni samo folklorni dodatek, kajti v svojih vrstah uvršča zelo dobrega igralca, centra Lavodramo, ki je študiral v ZDA in bil celo na spisku izborov NBJ lige.
JUGOSLAVIJA - SZ 92:79 (39:33)
JUGOSLAVIJA: Petrovič 25, Radulovič, Cutura, Kukoč 10, Paspalj 22,
Obradovič 17, Zdovc, Vrankovič, Divac 8, Arapovič, Radja 6, Cvjetičanin 4.
SZ: Volkov 2, Sok 20, Tarakanov 5, Marčulionis 20, Miglinieks, Tihonen-ko 2, Kurtinaitis 4, Sabonis 11, Pankra-šin, Homičuš 9, Belosteni 2, Goborov.
OSTALA IZIDA SKUPINE A
Srednjeafriška republika - Južna Koreja 73:70 (47:30); Avstralija Portoriko 81:77 (50:36).
IZIDI SKUPINE B
Kitajska - Egipt 98:84 (47:43); Brazilija - Kanada 125:109 (56:45); ZDA - Španija 97:53 (48:32). .
Jugoslovanke uspešne
SEUL — V 1. kolu B skupine ženskega košarkarskega turnirja so Jugoslovanke s težavo premagale Kitajsko, ki je na zadnjih igrah v Los Angelesu osvojila bron. Jugoslovanke so namreč zmagale s 56:53 (35:32).
Presenetljiv dober odpor pa so olimpijskim prvakinjam ZDA nudile Čehinje, ki so po prvem delu celo vodile z 39:37, na koncu pa izgubile »le« z 81:87. Še izida skupine A: SZ - Bolgarija 91:62 (50:26); Južna Koreja - Avstralija 91:55 (41:20).
Jugoslavija je osvojila svojo prvo kolajno na olimpiadi v Seulu. Priborila si jo je Jasna Šekarič v streljanju s standardno pištolo. »Nisem si predstavljala, da bom osvojila kolajno,« je takoj po uspehu dejala 23-letna jugoslovanska športnica. »Ze res, da sem dan pred tem uspehom osvojila prvo mestu v predtekmovanju, z njim pa tudi s 591 točkami postavila novi olimpijski rekord, vendar pa predtekmovanje je le - predtekmovanje, čeprav je bil rezultat, da bi lahko upravičeno upala v najžlahtnejše odličje. V finalu sem imela izredno tremo, tako da sem si zapravila vsaj srebro. Žal sem zgrešila prav ključne strele, vendar pa sem s končno uvrstitvijo bolj kot zadovoljna, čeprav se mi je drugo mesto izmuznilo le za las.«
Po tekmovanju je bilo veselje v jugoslovanskem taboru izredno, saj je nenadejana kolajna vsekakor zelo dobrodošla. Vendar pa vtis, da si je Jugoslavija zapravila pravzaprav zasluženo zlato, ostaja. Zmagovalka Sovjetinja Saloukvadze-jeva je namreč le za štiri točke prehitela mlado Jugoslovanko, kar po eni strani priča o kvaliteti jugoslovanskega streljanja (predvsem v perspektivi), po drugi strani pa skeli izgubljena priložnost. '
V ostalih strelskih disciplinah so slavili Sovjeti s Čilovo, ki je bila najboljša z zračno puško, delni presenečenji pa sta najvišji odličji Čeha Varge in Romuna Babiija. Varga je le za lah premagal domačina, ki je seveda imel vso podporo sicer neštevilne publike, medtem ko je Romun gladko premagal Šveda Shanker-ja.
STANDARDNA PIŠTOLA - ŽENSKE Vrstni red: 1. Saloukvadze (SZ) 690 točk - zlata kolajna; 2. Hasagava (Jap.) 686 točk - srebrna kolajna; 3. Šekarič (Jug.) 686 - bronasta kolajna.
MALOKALIBRSKA PUŠKA LEŽE - MOŠKI
Vrstni red: 1. Varga (ČSSR) 703,9 točke - zlata kolajna; 2. Jung Čul Ča (J. Koreja) 702,8 - srebrna kolajna; 3. Zahon-yi (Madž.) 701,9 - bronasta kolajna.
PROSTA PIŠTOLA 50 M - MOŠKI Vrstni red: 1. Babii (Rom.) 660 točk -zlata kolajna; 2. Shanker (Šve.) 657 - srebrna kolajna; 3. Bassiski (SZ) 657 - bronasta kolajna.
ZRAČNA PUŠKA - ŽENSKE Vrstni red: 1. Čilova (SZ) 498,5 točke -zlata kolajna; 2. Sperber (ZRN) 497,5 -srebrna kolajna; 3. Malhukina (SZ) 495,5 -bronasta kolajna.
Junak »plavalnega dne« nepoznani Avstralec Duncan Armstrong
Posebej za Primorski dnevnik SERGIJ TAVČAR
___________ SEUL Disciplina 200 p
<5 /S" sf° za ra°ške je bila verjet »zjzTtjJ najbolj nestipno pričakova NgS na vsej olimpiadi s str«
JEŽ__ vseh pristašev plavanja
svetu. V njej bi se morala i ibreč neposredno spopasti Zahodni h blec Michael Gross, svetovni rekorder olimpijski zmagovalec, in ameriška zvi ha Matt Biondi, ki so ga navdušenci domovini pozdravili kot novega Spit Saj so mislili, da bo tudi on tu v Set osvojil kar 7 zlatih kolajn. Pričakovat So bila sicer umestna, a iz povsem dt 9ačnih razlogov: zmagal je, in to cele Oovim svetovnim rekordom, povsem r zbani Avstralec Duncan Armstrong, : .bi plavalec, ki je doslej imel kot vl.)('njski dosežek 6. mesto na svetovm
prvenstvu v Madridu pred dvema letoma. Tudi takrat je do finala prišel iz niča, tokrat pa je njegov čas, T47"25, naravnost neverjeten, saj je izboljšal svoj osebni rekord kar za 3 sekunde. In Biondi in Gross? Biondiju se je izšlo kar dobro, saj je prišel do kolajne, in to bronaste, potem ko ga je prehitel še sedanji evropski prvak, Šved Holmertz, Gross pa je padel celo na 5. mesto po zelo medli predstavi.
Senzacija v najbolj pričakovani tekmi dneva je padla še toliko bolj kot strela z jasnega, saj so v drugih finalnih tekmah dotlej zmagovali samo logični favoriti. Edino, kar ni bilo pričakovano, je bila srebrna kolajna Kitajke Zhuang v ženskem dolgem sprintu na 100 kravl. Kitajke pa so naredile v zadnjih letih ogromen kvalitetni skok.
REZULTATI
100 m prosto Ž: 1. OTTO (NDR) 54 93; 2. YONG (Kit.)55"47; 3. PLEWINSKI (Fr.)
Američanka Janet Evans
55"49; 4. Stellmach (NDR) 55"52; 5. Poli (Kost.) 55"90; 6. Briensee (Niz.) 56"15; 7. Torres (ZDA) 56"25; 8. Van Bentum (Niz.) 56''54.
100 m prsno M: 1. MOORHOUSE (VB) T02 01; 2. GUTTLER (Madž.) 1'02 '05; 3. VOLKOV (SZ) T02"20; 4. Davis (Kan.) 1'02"38; 5. Debnar (Madž.) 1'02"50; 6. Schroeder (ZDA) r02"55; 7. .Minervini (It.) 1'02"93; 8. Poswait (NDR) 1'03"43.
400 m mešano Ž: 1. EVANS (ZDA) 4'37"76; 2. LUNG (Rom.) 4'39"46; 3. HUN-GER (NDR) 4'39"76; 4. Dendeberova (SZ) 4'40"44; 5. Nord (NDR) 4'41"64; 6. Clat-hvorthy (Avstral.) 4'45"86; 7. Li (Kit.) 4'47"005; 8. Procter (Avstral.) 4'47"51.
200 m prosto M: 1. ARMSTRONG (Avstral.) 1'47"25 (svet. rek.); 2. HOLMERTZ (Šved.) 1'47"89; 3. BIONDI (ZDA) 1'47"99; 4. Wojdat (Pol.) 1'48"40; 5. Gross (ZRN) r48"59; 6. Zesner (NDR) r48"77; 7. Dalbey (ZDA) 1'48"86; 8. Fahrner (ZRN) V49T9.
kolajne			
Države	Z	s	B
Bolgarija	3	0	0
SZ	2	1	3
NDR	2	0	1
Kitajska	1	1	3
ZDA	1	1	2
Romunija	1	1	0
VB	1	0	0
Avstralija	1	0	0
ČSSR	1	0	0
Švedska	0	2	1
J. Koreja	0	2	0
Madžarska	0	1	1
Poljska	0	1	0
ZRN	0	1	0
Japonska	0	1	0
Jugoslavija	0	0	1
Francija	0	0	1
Zambija je povsem nadigrala italijanske nogometaše
K. Bvvalja osramotil azzurre
KVANGJU — Zambijec Kaliuscia Bwalya bo v zavesti italijanskih ljubiteljev j-_ nogometa dokončno nado-® mestil Korejca Pak Do Ika, avtorja gola, s katerim je bila Italija leta 1966 izločena iz SP v Angliji. Zambijski nogometaš, eden redkih profesionalcev svojega moštva, igra namreč v Belgiji, je dosegel kar tri od štirih golov, s katerimi so Afričani nadigrali presenečen Italijane. Po bombastičnosti, s katero je tisk spremljal nogometno odpravo v Seul, je namreč zdaj težko vse skupaj opravičevati s trditvjo, da gre pač le za... olimpijske igre in da se teh ne more primerjati z evropskimi ali svetovnimi prvenstvi. To je še toliko bolj res, če vemo, da v dresu reprezentance niso nastopali amaterji.
Srečanje s hitrimi, a tudi tehnično podkovanimi Zambijci je razgalilo vse slabosti italijanske obrambe, ki so prišle do izraza že v tekmi z Gvatemalo. Na zatožni klopi je predvsem vratar Tacconi, ki ima »na vesti« najmanj dva zadetka. Toda najglasnejše kritike
ZAMBIJA - ITALIJA 4:0 (1:0)
STRELCA: K. Bwalya v 40., 56. in 91. min. ter avtogol Pellegrinija v 63. min.
ITALIJA: Tacconi, Tassotti, De Agostini, Cravero (Pellegrini od 61'), Ferrara, lachini, Carnevale, Galia, Mauro, Colombo (Crippa od 61’), Vir-dis.
ZAMBIJA: Chabala, Cahbinga, C. Homba, melu, Mumba, Musonda, Chansa, Makinka, J. Bwalya, Nyrenda (Chikabala v 72’), K. Bwalya. SODNIK: Hackett (VB)
že zadevajo selektorja Rocce, ki naj bi svojim možem vsilil igro s pressingom brez ustrezne priprave. »Azzurri« so imeli malo priložnosti za zadetek, še te pa so si zapravili, tako da je uspeh Zambije povsem zaslužen.
Rocca in tovariši se lahko tolažijo le z dejstvom, da tudi ostalim favoritom ne gre od rok. SZ ni premagala Koreje, Argentini pa je le z izmišljeno enajstmetrovko preprečila poraz proti ZDA.
V Italiji so bile reakcije na neverjeten poraz Italije zelo raznolike. Bivši
V D skupini nogometnega turnirja
»Plavi« odpovedali
AVSTRALIJA - JUGOSLAVIJA
1:0 (0:0)
STRELEC: Farina v 51. min.
JUGOSLAVIJA: Lekovič (Stojanovič), Stanojkovič, Spasič, Katanec, D.
Brnovič, Šabanadžovič, Barbarič, Stojkovič, Milinkovič (Mihič), Tuce, Dju-kič
SODNIK: Louston (Argentina). GLEDALCEV: 10.000. „
KVANGJU — Že na prvem nedeljskem srečanju D skupine je prišlo do velikega presenečenja. Avstralci so namreč premagali enega izmed favoritov v tej skupini Jugoslavijo. Resnici na ljubo, Avstralci so igrali precej
»moško«, toda na dlani je, da bi morali »plavi« tega nasprotnika premagati.
Kazalo pa je, da so Jugoslovani igrali brez volje in le z željo, da se čim-prej vrnejo domov, kjer imajo seveda... možnost večjega zaslužka.
BRAZILIJA - NIGERIJA 4:0 (0:0)
V tej skupini je Brazilija brez težav z zadetki Romaria (2), Edmarja in Be-beta premagala Nigerijo.
LESTVICA SKUPINE D Brazilija	1	1	0	0	4:0	2
Avstralija	110	0	1:0	2
Jugoslavija	10	0	1	0:1	0
Nigerija	10	0	1	0:4	0
trener italijanske olimpijske reprezentance je dejal tako: »Naši igralci so zmotoma mislili, da so nasprotniki neizkušeni. Dobro vemo, da je treba na mednarodnih tekmah predvsem paziti na podcenjevanje nasprotnika, kot se je tokrat tudi zgodilo. Trije bivši svetovni prvaki Causio, Gentile in Tar-delli pa so pokazali predvsem osuplost. CAUSIO: »Ko sem slišal izid po radiu, nisem mogel verjeti.« GENTILE: »Spomnil sem_se na našo tekmo proti Kamerunu v Španiji, ko smo izenačili z izidom 1:1.« TARDELLI: »Takoj sem se spomnil na sramotni poraz proti Severni Koreji na svetovnem prvenstvu v Angliji leta 1966.«
IZIDA 2. KOLA
Zambija - Italija 4:0 (1:0), Irak - Gvatemala 3:0 (0:0).
LESTVICA
Zambija	2	1	1	0	6:2	3
Irak	2	1	1	0	5:2	3
Italija	2	1	0	1	5:6	2
Gvatemala	2	0	0	2	2:8	0
SKUPINA A
IZIDA 2. KOLA: ZRN - Tunizija 4:1 (1:1); Švedska - Kitajska 2:0 (2:0).
LESTVICA: ZRN 4, Švedska 3, Tunizija 1, Kitajska 0.
SKUPINA C
ZDA
IZIDA 1. KOLA: Argentina -1:1; SZ - J. Koreja 0:0.
LESTVICA: Argentna, ZDA, SZ in J. Koreja 1.
Na moškem odbojkarskem turnirju
Drugi poraz Italije
Kolesarstvo: ekipno na 100 km
NDR sijajna Italijani odpovedali
SEUL — Italijanski kolesarski vrsti ni uspelo obddržati olimpijskega naslova v ekipni vožnji na 100 km iz Los Angelesa.
Ne samo to, Gregorijev! varovanci so ostali v Seulu celo brez kolajne. Osvojili so namreč šele peto mesto.
Zlato kolajno so v tej disciplini osvojili vzhodnonemški predstavniki, srebrno presenetljivi Poljaki, po bronasti kolajni pa so posegli Švedi.
Poleg Italijanov pa so krepko razočarali še Sovjeti in Američani. Jugoslovani pa so obtičali na 15. mestu.
VRSTNI RED
1.	Vzhodna Nmečija (Ampler, Kum-mer, Landsmann, Schur) 1.57'47" s poprečno hitrostjo 50,935 km na uro.
2.	Poljska (Kalupczok, Jaskula, Les-niewski, Spytkowski) 1.57'54".
3.	Švedska (Johansson, Karlsson, La-fis, Jari) 1.59'49".
4.	Francija 1.59'49"; 5. Italija (Maggi-
oni, Poli, Scirea, Vanzella) 1.59'58 "; 6. ZRN 2.00'06"; 7. SZ 2.00'27"; 8. ČSSR 2.00'57"; 9. Avstralija 2.02'24"; 10. ZDA 2.02'35". 15. Jugoslavija (Bonča, Papež, Šebenik, Smole) 2.05'35".	.
SEUL — Italijanski odbojkarji, ki nastopajo v skupini A, so doživeli drugi zaporedni poraz. Tako kot z Brazilijo niti v srečanju z Bolgari, ki naj bi spadali po napovedih nekaterih med slabše nasprotnike, »azzurri« niso uspeli osvojiti niti niza, a na koncu je bil to pot poraz še bolj prepričljiv.
Medtem ko je prvi favorit v skupini SZ še nepremagana in je Italija edina brez točk, imajo ostale štiri šesterke po dve točki. V preostalih treh kvalifikacijskih nastopih bo bitka za osvojitev mesta pod vrhom in s tem možnosti za igranje za kolajne izredno zagrizen.
REZULTATI
SKUPINA A - 1. kolo: Švedska -Južna Koreja 3:2, Brazilija - Italija 3:0 (15:7, 15:4, 17:15), Sovjetska zveza -Bolgarija 3:0 (15:7, 15:9, 15:8).
2. kolo: Sovjetska zveza - Švedska 3:0 (15:8, 15:7, 16:14), Bolgarija - Italija 3:0 (15:7, 15:8, 15:6), Južna Koreja - Brazilija 3:2 (19:17, 15:8, 6:15, 11:15, 15:12).
SKUPINA B - 1. kolo: Nizozemska -Francija 3:1, ZDA - Japonska 3:0 (15:13,
15:2, 15:2), Argentina - Tunizija 3:0 (15:5, 15:11,45:6).
2. kolo: ZDA - Nizozemska 3:1 (15:7, 12:15, 15:1, 15:11), Argentina - Japonska 3:1 (15:11, 15:12, 11:15, 15:11), Francija - Tunizija 3:0 (15:10, 15:3, 15:9).
LESTVICI
SKUPINA A
SZ	2	2	0	6:0	4
Bolgarija	2	1	1	3:3	2
Južna Koreja	2	1	1	5:5	2
Brazilija	2	1	1	5:3	2
Švedska	2	1	1	3:5	2
Italija	2 SKUPINA B	0	2	0:6	0
ZDA	2	2	0	6:1	4
Argentina	2	2	0	6:1	4
Francija	2	1	1	4:3	2
Nizozemska	2	1	1	4:4	2
Japonska	2	0	2	1:6	0
Tunizija	2	0	2	0:6	0
Medtem ko se bo moški odbojkarski turnir nadaljeval v četrtek, bodo danes stopile v športno areno odbojkarice. V ženski konkurenci je samo osem reprezentanc. Pari prvega dne pa so naslednji: SKUPINA A: Japonska - SZ, NDR - Južna Koreja. SKUPINA B: LR Kitajska - ZDA, Peru - Brazilija.
Dviganje uteži: kategorija do 52 kg
Bolgar Marinov presenetil
Cn-. Bolgar Sevdalin Marinov ISIKBVVlf je prvi junak letošnjih olimpijskih iger. V nedeljo je namreč postavil kar dva svetovna rekorda, in sicer v potegu in v skupnem seštevku poskusov. Marinov, ki je bil pred tekmovanjem glavni favorit, je povsem pregazil nasprotnike, saj je zmagal za celih deset kilogramov.
Lestvica: 1. Marinov (Bol.) 270,0 (120,0 + 150,0) - zlata kolajna in svetovni rekord; 2. Čun Bjung-Kvan (J. Koreja) 260,0 (112,5 + 147,5) srebrna kolajna; 3. He Zhuokjang (Kit.) 257,5 (112,5 + 145,0) - bronasta kolajna.
V kategoriji do 56 kg spet zmaga Bolgara
Bolgarija je v kategoriji do 56 kg osvojila še svoje drugo zlato v Seulu. Mitko Grablev je z znamko 297,5 tudi postavil nov olimpijski rekord, ki ga je imel Kubanec Nunez z 275 kg, ki ga je postavil v Moskvi leta 1980. Grablev je gladko premagal svoje nasprotnike in povsem zasluženo osvojil kolajno. Italijan Scarantino iz Caltaniset-te je osvojil zadovoljivo deveto mesto
Sevdalin Marinov
z rezultatom, s katerim je dosegel nov osebni rekord.
Lestvica: 1. Grablev (Bol.) 297,5 (167,5 + 130,0) zlata kolajna in olimpijski rekord; 2. Mirzojan (SŽ) 292,5 (167,5 + 127,5) srebrna kolajna; 3. Jin-djang 287,5 (162,5 + 127,5) bronasta kolajna;... 9. Šcarantino (It.) 245,0 (135
Moška in ženska gimnastika
Premoč Sovjetske zveze
SEUL — Tako v moški kot tudi ženski gimnastiki je ■■ končano tekmovanje v ob-
, Pii , veznih vajah. V moški konkurenci po pričakovanjih s precejšnjim naskokom vodi SZ pred presenetljivo NDR in Japonsko, šele četrta je zaenkrat LR Kitajska. Po prvem delu tekmovanja je Italija na spodbudnem 9. mestu in ni rečeno, da se ne bo pomaknila še za kakšno stopničko navzgor.
Med posamezniki vodi sovjetska trojica na čelu z Aretemovom, ki je zbral 49.400 točk, drugi je prvi favorit Bilozerčev, tretji pa Ljukin 49.150. Nato sledijo Tipelt (NDR), Iketani (Jap.), Karikov (SZ).
Za veliko presenečenje je poskrbel Italijan Boris Preti, ki s 58.650 točkami deli odlično 9. mesto z Xu Zikvangom (LR Kit.), Behrendtom (NDR) in Romu-
nom Ghermanom. Na drogu je bil Preti šesti, v parterju pa celo tretji.
Razočaral je prvi dan 21-letni Ljubljančan Lojze Kolman, ki je na predzadnjem 88. mestu s 54.200 točkami. Kot zanimivost naj omenimo, da je Kolman slabo pričel prav na svojem najboljšem orodju, drogu, ko je izpustil element in dobil skromnih 8.25 točke. Na ostalih orodjih zamujenega ni mogel več nadoknaditi, saj je nastopal kot posameznik pa tudi sodniki pri njegovih nastopih niso bili prav nič radodarni.
V ženski konkurenci je prav tako po pričakovanjih na prvem mestu reprezentanca SZ pred Romunijo in NDR-Med posameznicami zaenkrat vodi Romunka Daniela Silivas pred sovjetskima telovadkama Šušunovo in Bo-ginsko in 17-letno Vzhodno Nemko Kerstenovo.
Rokoborba: Italija in Jugoslavija se veselita
V boju za kolajne tudi Maenza, Tertej in Podlesek
SEUL — Italijanski rokoborec grško-rimskega sloga Vicenzo Maenza ima v kategoriji do 48 kg enkratno priložnost za osvojitev druge zlate kolajne. Omeniti moramo, da je bil Italijan tudi najboljši na zadnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Danes se bo namreč v finalu spoprijel v prelepi telovadnici »Sang Mu Gym« v Poljakom Andrzejem Glabom, katerega je v preteklosti že premagal.
Doslej je imel mali italijanski rokoborec več težav s težo, kot nasprotniki. Veliko časa je namreč prebil v savni in se držal stroge diete, da ne bi prekoračil dovoljene teže.
Na poti do finala je Maenza premagal svetovnega prvaka, Bolgara Brata-na Genova in zahodnega Nemca Markuša Schererja.
Kot vedno doslej si tudi jugoslovanski tabor nadeja kolajno v rokoborbi.
Na dobri poti sta zaenkrat Josef Tertej in Slovenec Fran Podlesek.
Zvezni trener jugoslovanskih rokoborcev Milovan Nenadič, ki je osvojil bronasto kolajno na olimpijskih igrah v Muenchenu pravi: »Eden od dvojice mora osvojiti vsaj eno kolajno.«
V kategoriji do 74 kg je Podlesek najprej premagal svetovnega podprvaka Poljaka Tracza, potem pa še Španca Sancheza. V tretjem nastopu pa je bil slovenski rokoborec diskfalificiran in seveda dvoboj izgubil z Američanom Baltemomanom.
Nosilec kolajn iz evropskih svetovnih in bronate iz leta 1984 iz Los Angelesa Tertej v kategoriji do 100 kg je odpravil vse tri dosedanje nasprotnike. Najprej češkoslovaškega rokoborca Masara ter potem še odlična nasprotnika Japonca Masahika in Romuna Vasilea.
Ivana Gerdol: navdušena sem nad gimnastiko
Skoki v vodo: zanimiv razplet
Kitajka odlična na stolpu
Naša prva »škedina«, veljavna za natečaj »toto ho-dori«, je razkrila veliko zaupanje bralcev v jugoslovanski nogomet. K pesimizmu nista gnala ne poraz plavih proti Avstraliji in niti tragedija italijanskih milijarderjev. Vsi po vrsti so obetali Jugoslovanom zmago proti Nigeriji. Od minimalnega 1:0 do triumfalnega 4:0. V košarkarskem turnirju so predvidevanja za Jugoslavijo na splošno več kot 120 košev. Za streljanje uživa največ zaupanja Sovjetska zveza.
Objavljamo vprašanja našega drugega poglavja:
• Vaterpolo, Jugoslavija - ZDA.
Skupni seštevek zadetkov obeh ekip bo znašal manj kot 10, več kot 10 ali več kot 15 golov? Pravilen odgovor velja 2 točki.
•	Plavanje (100 m delfin M, 200 m prosto Ž, 400 m mešano M, 200 m prsno Ž, 4x200 m prosto M). Bodo več kolajn (vseh vrst) osvojile ZDA ali NDR? Pravilen odgovor velja 5 točk.
•	Nogomet, Irak - Italija. Katera ekipa bo med tekmo utrpela izključitev igralca? Pravile odgovor velja 3 točke.
Med včerajšnjimi pozivi smo se dlje zadržali Z Ivano Gerdol, ki se je svoj čas bavila z ritmično gimnastiko.
»Dogodkom sledim po televiziji s precejšnjo intenzivnostjo. Z največjim zanimanjem sem občudovala obvezne vaje ženskega turnirja v mnogoboju. Mislim, da so sovjetske telovadke kot celota nekoliko bolj zanesljive od Romunk in nekoliko boljše tudi iz tehničnega vidika. Za prvo mesto med posameznicami pa navajam ime Romunke Silivaševe, pred Sovjetinjo Šušunovo in drugo Romunko Dobre.«
Ivana Gerdol je študentka fizioterapije. Računa, da bo s svojim poklicem delala tudi v korist športa?
»Za sedaj skrbim predvsem za študij kot tak. Ni izključeno, da me bo življenjska pot privedla prav k športu, kjer je moj bodoči poklic včasih zelo potreben. S tako rešitvijo bi bila tudi zadovoljna.«
Seulske igre terjajo od ljubiteljev športa veliko neprespanih ur...
»Nekaj spanja bom žrtvovala tudi sama. Gotovo bom sledila gimnastiki ne gleda na uro prenosov, privlačujejo pa me tudi skoki v vodo. Pred ekranom bom tudi za atletska tekmovanja,« je zaključila Ivana Gerdol.
Glede naših vprašanj opozarjamo bralce, da zadevajo tekmovanja, ki bodo na sporedu v sredo, 21. t. m.
Odgovore na zgoraj objavljena vprašanja je treba telefonsko sporočiti našemu uredništvu danes med 18.30 in 19.30.
Kitajka Ksu Jannej je gladko osvojila žensko tekmovanje v skoku s stolpa, njena zmaga pa pravzaprav predstavlja presenečenje. Prehitela je odlično Američanko Mitchellovo, tretja pa je bila po velikem tpčkovnem presledku Američanka VVilliamsova. Tehnični nivo te discipline je bil po splošnem mnenju zelo visok, razveseljivo pa je dejstvo, da so se boja za najvišje uvrstitve udeležili športniki iz mnogih držav.
Vrstni red: 1. Ksu Jannej (Kit.) 445,20 točke; 2. Mitchell (ZDA) 436,95; 3. VVilliams (ZDA) 400,44.
Boks: prijetno presenečenje Dobrašinovič boljši od evropskega prvaka
Tudi včerajšnji boksarski dan v Seulu ni mogel mimo velikega presenečenja. Potem ko je moral že v nedeljo
zaključiti tekmovanje svetovni amaterski prvak Kelcie Banks, je včeraj pravo senzacijo pripravil Jugoslovan Vukasin Dobrašinovič. V polvelterski kategoriji je namreč premagal m manj kot sedanjega evropskega PrVdj ka iz Turina Bolgara Borislava Abad-žijeva. Zmaga jugoslovanskega boksarja je bila povsem zaslužena, seda] pa je Dobrašinovič kandidat za eno o kolajn. Žal pa Jugoslovan ni več pr® senečenje, tako da bodo sedaj nanj dobro pazili tudi tisti, ki so prej mish n da je sledni »outsider«.
Glede na to, da so se borbe v boksU kotnaj začele, je razumljivo, da le d sedaj stopilo na ring malo favorito ; Italijan Sergio Campanella je v la kategoriji s tehničnim KO v tretji ru di premagal Urugvajca Freitasa. Sla ^ še se je godilo njegovemu rojaku drei Mannaiu, katerega je izločil s Američan Art Johnson.
Čistega amaterizma ni več...
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
SEUL — Čistega amaterizma, kot si ga je zamislil ustanovitelj modernih olimpijskih iger baron Decubertin in ga sredi 60. let zagovarjal tedanji predsednik mednarodnega olimpijskega odbora in ameriški magnat Brundage, že dolgo ni več. In vendar se je do nedavnega poudarjalo, da na olimpijskih igrah lahko nastopajo zgolj amaterji, čeprav je bilo jasno, da je zagovarjanje čistega amaterizma zgolj neprep-
ričljiv izgovor. Če so igre odprli teniškim igralcem, ki letno zaslužijo milijone dolarjev, je povsem nerazumljivo, da še vedno obstaja prepoved za košarkarske profesionalce, kot da bi bili ostali - pa naj igrajo v skomercializira-nih zahodnih ekipah ali prav tako dobro plačanih vzhodnih ekipah - amaterji. Podobna ugotovitev velja tudi za nogometaše, saj je edina razlika na primer med Tacconijem, ki brani vrata olimpijske reprezentance, in Zengo, ki je vratar državne reprezentance, v tem, da je Zenga že nastopil na svetovnem prvenstvu, oba pa sta za nogometni poklic visoko plačana. Toda v Seulu se o tej dvoličnosti določil mednarodnega olimpijskega odbora bolj malo razpravlja.
Vsa pozornost velja dogodkom na raznih tekmovališčih. Navijanje domačinov je spontano, brez vsakršnega na-
cionalističnega tona, ki smo ga zapazili in obsodili v Los Angelesu. Tudi domača televizijska mreža GBC, ki bi ji sicer lahko očitali marsikatero tehnično in režijsko pomanjkljivost je v poročanju dokaj bolj objektivna, kot je bila pred štirimi leti ameriška ABC. O domačih športnikih in njihovih dosežkih sicer razumljivo obširno poročajo, vendar pri tem ne pozabljajo na ostale vidnejše dogodke. Poleg tega pa olimpijske igre ne monopolizirajo poročanja, saj v vsakem dnevniku je prisotna tudi vest o medkorejskih odnosih. Čeprav bi morale igre združevati, so seulske še zaostrile medkorejske odnose. Pogovori v Panmunjonu so prekinjeni, Severna Koreja o olimpijskih dogodkih sploh ne poroča, češ da gre za imperialistične igre, ne glede, da so se doslej najbolje odrezali športniki socialističnega bloka.
DANES, TOREK, 20. SEPTEMBRA
7.00	- dnevni pregled A (Lj); 9.00 -moderni peteroboj / plavanje (RAI 2, KP, LJ), kolesarstvo (RAI 2, KP, LJ);
9.30	- rokoborba (RAI 2, KP, LJ); 12.30 ■ gimnastika M (RAI 2, LJ); 13.00 -gimnastika M (KP), dviganje uteži (RAI 2, KP, LJ); 15.30 - dnevni pregled B (LJ); 16.00 boks (RAI 2, LJ, KP ponovitev); 18.10 - dnevni pregled (RAI 1);
18.30	- ponovitve (KP); 22.30 - dnevni Pregled (RAI 3) 23.30 - dnevni pregled (Kp).
JUTRI, SREDA 21. SEPTEMBRA
1.00	- veslanje Ž (RAI 2, KP, LJ); 2.00 - kolesarstvo MŽ (RAI 2, KP, LJ); 2.15 -vaterpolo Jugoslavija - ZDA (LJ); 3.00 ' gimnastika Ž (RAI 2, KP, LJ); 4.00 -Plavanje MŽ (RAI 2, KP, LJ); 6.00 -vaterpolo Italija - SŽ (RAI 2 ponovitev); 6.15 - kolesarstvo (KP), gimnastika Ž (KP ponovitev); 6.45 - veslanje Ž (RAI 2, LJ, KP ponovitev); 7.30 - dnevni pregled A (LJ); 8.20 - boks (RAI 2, D, KP ponovitev); 9.30 - rokoborba (RAI 2, KP, LJ); 11.00 - jahanje (RAI 2), nogomet Italija - Irak (RAI 2), rokoborba (KP), boks (KP, LJ); 12.30 - gimnastika Ž (RAI 2, LJ); 13.00 - dviganje uteži (RAI 2, LJ); 15.30 - gimnastika Ž (KP), dviganje uteži (KP ponovitev), dnevni pregled B (LJ); 16.00 - floret M (RAI 2, KP, LJ); 18.10 - dnevni pregled (RAI 1); 18.30 - ponovitev (Kp); 20.30 -Posebna rubrika (Kp); 22.30 - dnevni pregled (RAI 3) 23.30 - dnevni pregled (Kp).
Kanadski atlet Ben Johnson med tiskovno konferenco v Seulu
Taekvvondo: premoč J. Koreje
Boj v taekwondoju, neuradni olimpijski disciplini, so se že končali.
Levji delež kolajn so pobrali domačini, ki so osvojili kar šest od osmih prvih mest, ostali dve zmagi sta pripadli predstavnicam ZDA.
REZULTATI
MOŠKI
KAT. DO 58 KG: Yong Suknji (J. Koreja) premagal Josi Sanabra (Španija).
KAT. DO 83 KG: Lee Kye Haeng (J. Koreja) premagal Amr Husseina (Egipt).
KAT. DO 50 KG: Kwon Tae Ho (J. Koreja) premagal Juan Morena (Španija).
KAT. DO 70 Kg: Park Bong Kwon (J. Koreja) premagal Jose Maria San-cheza (Španija).
ŽENSKE
KAT. DO 51 Kg: Chen Yi An (J. Koreja) premagala Debro Holloway (ZDA).
KAT. DO 70 KG: Kin Hyun Hee (J. Koreja) premagala Margaretho De Jong (Nizozemska).
KAT. DO 43 kg: Chin Yu Fang (Tai-wan) premagala Lee Hwa Jin (J. Koreja).
KAT. DO 60 Kg: Dana Hee (ZDA) premagala Karin Schvvartz (Danska).
0^9 SEUL
17. sept. - 8. okt. 1988
Najzanimivejša olimpijska tekmovanja ob uri, ki ti najbolj ustreza!
videoregistratorji PHILIPS
PO UGODNIH CENAH!

OLIMPIADA 1988
WORLDWIDE SPONSOR OF THE 1988 OLVMPIC GAMES
URADNA GAZIRANA PIJAČA
Kjer je šport, je Coca-Cola
SIBET S.p.A. - Pooblaščena polnilnica za TRST in GORICO 34010 Zgonik - Proseška postaja 5/B - Tel. 040/225152
d&neSf SO« 9.		m	9 odločitev	
Konjski šport	8.00	0.00	Terensko jahanje	
	13.00	5.00	Terensko jahanje	
Hokej na travi	9.00	1.00	Vel. Britanija - Kanada (PT)	
	10.45	2.45	Avstralija - Argentina (PT)	
	13.30	5.30	Nizozemska - Španija (PT)	
	13.30	5.30	ZRN - Indija (PT)	
	15.15	7.15	Pakistan - Kenija (PT)	
	15.15	7.15	SZ ~ J. Koreja (PT)	
Sabljanje	9.00	1.00	Floret posamezno M (PT)	
Veslanje	9.00	1.00	Skif Ž (PT)	
	9.00	1.00	Dvojni četverec (PT)	
	9.00	1.00	Osmerec Ž (PT)	
	9.00	1.00	Dvojec s krmarjem M (PT)	
	9.00	1.00	Četverec brez krmarja (PT)	
	9.00	1.00	Dvojni četverec M (PT)	
	9.00	1.00	Osmerec M (PT)	
Plavanje	9.00	1.00	100 m delfin M (PT)	
	9.00	1.00	200 m prosto Ž (PT)	
	9.00	1.00	400 m mešano M (PT)	
	9.00	1.00	200 m prsno Ž (PT)	
	9.00	1.00	4x200 m prosto M (PT)	
Streljanje	9.00	1.00	Zračna puška 60 krogov M	•
	9.00	1.00	Trap 50 golobov	•
Košarka	9.45	1.45	Kitajska - Brazilija (PT)	
	11.45	3.45	Kanada - ZDA (PT)	
	14.30	6.30	J. Koreja - Portoriko (PT)	
	16,30	8.30	Egipt - Španija (PT)	
	19.30	11.30	Sredjeafriš.rep. - Jugoslavija (PT)	
	21.30	13.30	Avstralija - SZ (PT)	
Odbojka	9.45	1.45	Kitajska — ZDA (PT)	
	12.00	4.00	Japonska - SZ (PT)	
	18.30	10.30	NDR - J. Koreja (PT)	
	20.30	12.30	Peru - Brazilija (PT)	
Tenis	10.00	2.00	Posamezniki (prvo kolo)	
Boks	10.00	2.00	Predtekmovanje	
	19.00	11.00	Predtekmovanj e	
G-r rokoborba	10.00	2.00	52, 57, 68, 74, 82,100,+ 100 kg (PT)	
	10.00	2.00	48, 62, 90 kg (FS)	
	20.00	12.00	52, 57, 68, 74, 82,100,+ 100 kg (PT)	
	20.00	12.00	48 kg	•
	20.00	12.00	62 kg	•
	20.00	12.00	90 kg	•
Rokomet	10.00	2.00	Jugoslavija - SZ (PT)	
	11.30	3.30	J. Koreja - Madžarska (PT)	
	14.00	6.00	Švedska - Alžirija (PT)	
	15.30	7.30	NDR - Japonska (PT)	
	18.00	10.00	Islandija - ZDA (PT)	
	19.30	11.30	Španija - ČSSR (PT)	
Skoki v vodo	10.30	2.30	Deska M	•
Gimnastika	11.00	3.00	Ekipno M (proste sestave)	
	20.30	12.30	Ekipno M (proste sestave)	•
Jadranje	13.30	5.30	Prva regata	
Dviganje uteži	14.00	6.00	60 kg (skupina C)	
	17.00	9.00	60 kg (skupina B)	
	21.00	13.00	60 kg	•
Mod. peteroboj	17.00	9.00	Plavanje	
Kolesarstvo	18.00	10.00	Zasledovalna vožnja M (KV)	
	18.00	10.00	1000 m M	•
Nogomet	17.00	9.00	J. Koreja - ZDA (PT)	
	17.00	9.00	Jugoslavija - Nigerija (PT)	
	19.00	11.00	SZ - Argentina (PT)	
	19.00	11.00	Avstralija - Brazilija (PT)	
jutri, £1« 9«			13 odločitev	
Konjski šport	8.30	0.30	Terensko jahanje
Streljanje	9.00	1.00	Zračna pištola 40 nabojev Ž
	9.00	1.00	Karabinka stoje 3x20 nabojev
Sabljanje	9.00	1.00	Floret posameznice (PT)
	14.00	6.00	Floret posamezniki (PT)
Hokej na travi	9.00	1.00	Argentina - Vel. Britanija Ž (PT)
	10.45	2.45	J. Koreja - ZRN Ž (PT)
	13.30	5.30	Nizozemska - ZDA Ž (PT)
	15.15	7.15	Avstralija - Kanada Ž (PT)
Vaterpolo	9.00	1.00	Madžarska - Grčija (PT)
	10.15	2.15	Jugoslavija - ZDA (PT)
	11.30	3.30	Kitajska - Španija (PT)
	14.00	6.00	Italija - SZ (PT)
	15.15	7.15	Francija - J. Koreja (PT)
	16.30	8.30	ZRN - Avstralija (PT)
Veslanje	9.00	1.00	Četverec brez krmarja Ž (RP)
	9.00	1.00	Dvojka Ž (RP)
	9.00	1.00	Skif Ž (RP)
	9.00	1.00	Dvojec brez krmarja Ž (RP)
	9.00	1.00	Dvojni četverec Ž (RP)
	9.00	1.00	Osmerec Ž (RP)
	9.00	1.00	Četverec s krmarjem M (RP)
	9.00	1.00	Dvojka M (RP)
	9.00	1.00	Dvojec brez krmarja M (RP)
	9.00	1.00	Skif M (RP)
	9.00	1.00	Dvojec s krmarjem M (RP)
	9.00	1.00	Četverec brez krmarja M (RP)
	9.00	1.00	Dvojni četverec M (RP)
	9.00	1.00	Osmerec M (RP)
Košarka	9.45	1.45	Brazilija - ZDA (PT)
	11.45	3.45	Egipt - Kanada (PT)
	14.30	6.30	Kitajska - Španija (PT)
	16.30	8.30	J. Koreja - Jugoslavija (PT)
	19.30	11.30	Portoriko - SZ (PT)
	21.30	13.30	Srednjeafriš. rep. - Avstralija
Tenis	10.00	2.00	Posamezniki (1. kolo)
Kolesarstvo	10.00	2.00	Hitrostna vožnja M in Ž (KV)
	10.00	2.00	Zasledovalna vožnja M (8F)
	10.00	2.00	Hitrostna vožnja M in Ž (KV)
	10.00	2.00	Zasledovalna vožnja M (4F)
Boks	10.00	2.00	Drugo kolo
	19.00	11.00	Drugo kolo
G-r rokoborba	10.00	2.00	57, 68, 82, +100 kg (PT)
	10.00	2.00	52, 74, 100 kg (SF)
	20.00	12.00	57, 68, 82, +100 kg (PT)
	20.00	12.00	52 kg
	20.00	12.00	74 kg
	20.00	12.00	100 kg
Gimnastika	11.00	3.00	Ekipno Ž (proste sestave)
	20.30	12.30	Ekipno Ž
Plavanje	12.00	4.00	100 m delfin M
	12.00	4.00	200 m prosto Ž
	12.00	4.00	400 m mešano M
	12.00	4.00	200 m prsno Ž
	12.00	4.00	4x200 m prosto M
Jadranje	13.30	5.30	Druga regata
Mod. peteroboj	14.00	6.00	Streljanje
Dviganje uteži	14.00	6.00	67,5 kg (skupina C)
	17.00	9.00	67,5 kg (skupina B)
	21.00	13.00	67,5 kg
Rokomet	14.00	6.00	ČSSR - J. Koreja Z (PT)
	15.30	8.30	SZ - Kitajska Ž (PT)
	18.00	10.00	Jugoslavija - ZDA Z (PT)
	18,00	10.00	Norveška - Slonokoščena obala
Nogomet	17.00	9.00	Tunizija - Kitajska (PT)
	17.00	9.00	Zambija - Gvatemala (PT)
	19.00	11.00	Švedska - ZRN (PT)
	19.00	11.00	Irak - Italija (PT)
Sabljanje	19.00	11.00	Floret posamezniki
Nogomet: v drugem kolu italijanske C-l lige
Triestina ni hotela nič tvegati
Lokostrelstvo: na državnem prvenstvu
Srebro Zdenki Ferlat
LIVORNO - TRIESTINA	0:0
LIVORNO: Carpita, Biagianti, Gar-fagnini, Pontis, Guidugli, Rossi, Del Francia, Moschetti (Piccini), Mazzuc-cato, Perfetti, Cicconi (Barsotti).
TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Cos-tantini, Danelutti, Tomasoni, Butti, De Falco (Trombetta), Papais, Simonetta, Casaroli, Pasguini (Dussoni).
SODNIK: Ceccarelli iz Ciampina. GLEDALCEV: 6.000. OPOMINI: Cos-tantini in Danelutti. KOTI: 6:4 za Livorno.
Neodločen izid gotovo zadovoljuje obe enajsterici, ki sta se temu primerno tudi vedli na igrišču. Domačini so namreč v prvem kolu doživeli pekoč poraz in niso želeli z novim neuspehom nadaljevati prvenstva. Na drugi strani pa so Tržačani, ki so igrali slabše kot proti Mantovi, skrbeli predvsem za to, da se s točko obdržijo pri vrhu lestvice.
Izidi 2. kola C-l lige: Arezzo - Medena 0:0, Centese - Prato 0:1, Derthona - Trento 1:0, Livorno - Triestina 0:0, Lucchese - Spal 2:1, Mantova - Spezia 0:0, Reggiana - Montevarchi 2:1, Vene-zia - Virescit 2:3, Vicenza - Carrarese 0:0.
Lestvica: Prato 4, Triestina, Spezia, Lucchese, Reggina in Virescit 3, Spal, Montevarchi, Arezzo, Carrarese, Medena in Derthona 2, Centese, Trento, Vicenza, Mantova in Livorno 1, Vene-zia 0.
Francesco De Falco
Izidi 2. kola B lige: Bari - Parma 2:1, Brescia - Cosenza 2:0, Catanzaro -Padova 0:0, Cremonese - Monza 1:1, Empoli - Licata 0:0, Genoa - Reggina 3:0, Messina - Piacenza 4:1, Sambene-dettese - Ancona 1:1, Taranto - Barlet-ta 1:0, Udinese - Avellino 0:0.
Lestvica: Genoa, Padova, Avellino in Bari 3, Messina, Brescia, Parma, Cremonese, Catanzaro, Empoli, Anco-
na, Licata, Monza, Taranto, Piacenza in Reggina 2, Barletta, Udinese, Cosenza in Sambenedettese 1.
Nogomet: meddeželna liga
Zaslužen uspeh Goričanov
PRO GORIZIA - BASSANO 1:0 (1:0)
STRELEC: Bano v 1' o PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Cotterle, Candoni, Della Valentina, Lazzara, Gon, Bano (Lugnan), Romano, Trevisan.
BASSANO: Meneghini, Zanon, Tronco, Galassin, De Marchi (Visen-tin), Nervo, Lando, Bortoluz, Gionco, Casarotto (Bizzotto).
Strah pred morebitnim drugim spodrsljajem se je razblinil že v prvi minuti srečanja, ko je Bano dobro izkoristil Romanovo podajo in zadel mrežo. V nadaljevanju srečanja so Goričani vseskozi imeli pobudo v rokah in zmago povsem zaslužili, čeprav z igro niso blesteli in so večkrat s težavo gradili akcije.
LESTVICA: Cittadella in Mira 4, Montebelluna, Clodia in Gemeaz 3, San Dona, Gorizia, Monfalcone, Pasia-nese, Tombolo, Conegliano, Opitergi-na in Pievigina 2, V. Veneto, Bassano in Miranese 1, Cereano in Sacilese 0.
PRIHODNJE KOLO: Cereano - Pro Gorizia, Monfalcone - Clodia.
Zdenka Ferlat
Lokostrelci Našega prapora Sirion in Zarje so s spremenljivo srečo nastopili na državnem prvenstvu, ki je bilo v soboto in nedeljo v športnem središču Acguacetosa.
Največji uspeh je tokrat dosegla Zdenka Ferlat, ki si je priborila srebrno kolajno med mladinkami. Mlada predstavnica briškega društva, ki se je letos prvič udeležila državnega prvenstva, je brez vsake treme pričela tekmovanje in je bila ob koncu tekme na
razdalji 70 m celo na čelu razpredelnice. Tudi na krajše razdalje je Ferlato-va zelo uspešno ciljala in s tem postavila osebni rekord s 1085 točkami. Kljub neizkušenosti je pokazala veliko hladnokrvnost, saj je prav z zadnjimi puščicami prehitela klubsko tovarišico Vesno Lutman, ki je ob koncu zbrala 1065 točk. Lutmanova pa je bila prav v finišu malce negotova, tako da se ji je za eno samo točko izmuznila bronasta kolajna. Osvojitev 2. in 4. mesta na tako zahtevnem tekmovanju pa je zgovoren dokaz, da naše lokostrelke spadajo v sam državni vrh.
Bronasto kolajno si je zagotovila ekipa dečkov, ki so jo sestavljali Denis Bensa (1152), Franco Baradel (1139) m Boris Lutman (1059). Kljub tretjemu mestu trener briških lokostrelcev Beno Vižintin ni z njihovim nastopom nadvse zadovoljen, saj je samo Baradel odlično opravil svojo nalogo in dosegel tudi nov osebni rekord. Tokrat je nekoliko razočaral prav glavni adut te ekipe, Denis Bensa, ki je streljal pod svojim povprečjem, težave z materialom pa so botrovale tudi ne preveč uspešnemu nastopu Borisa Lutmana.
Glede Zarjine predstavnice Tamare Ražem velja povedati, da 6. končno mesto ne odgovarja temu, kar je pričakovala. Z dobrim nastopom, tako nam je povedala, bi lahko posegla po sami zlati kolajni.
Kolesarstvo: dirka po Istri
Italijani v ospredju
PULJ Alesandro Pavan (F-JK), italijanski prvak v dir-kališčni vožnji, je zmagovalec 29. izvedbe kolesarske dirke po Istri za amaterje. Na letošnji preizkušnji, ki se je odvijala v dveh etapah, pa so Italijani nasploh prednjačili, saj so osvojili tudi drugo mesto z Gianluco Taroccom, svetovnim mladinskim prvakom (Veneto), četrto z Davidom Padoinom (Veneto) in deveto z Danielom Giacominom (F-JK). Najboljši Jugoslovan je bil Miro Cvijetičanin. Furlanija -Julijska krajina je osvojila tudi prvo mesto na ekipni lestvici. Na dirki po Istri je nastopilo 84 tekmovalcev v zastopstvu 21 ekip iz raznih držav.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Pavan (It.), ki je 269 km prevozil v 7.16.T7" s poprečno hitrostjo 36,943 km na uro; 2.
Cvijetičanin (Jug.) 40"; 4. Padoin It.) 1T7".
Pri Milanu kar 65.114 abonentov
MILAN — sega rekorde.
kar pomeni, da je na stadionu v San Siru ostalo prostih le 1.329 sedežev. Uspeh s prodajo abonmajev je treba v prvi vrsti pripisati odličnim nastopom Gullita in tovarišev na raznih evropskih predprvenstvenih turnirjih.
Berlusconijev Milan že pred prvenstvom do-Včeraj so namreč našteli 65.114 abonentov,
Tarocco (It.) po 6"; 3. 17"; 5. Hofmann (Švi.)
Danes v Novi Gorici
Iskra - Jugoplastika
Odloženo prijateljsko košarkarsko srečanje med Iskro Novo Gorico in splitsko Jugoplastiko bo danes ob 19. uri v telovadnici osnovne šole IX. korpusa v Novi Gorici. (E. Č.)
Danes Koper - Sloboda
KOPER — Po sobotnem uspehu, ko so nogometaši Kopra v 6. kolu medrepubliške lige zahod s 3:0 premagali Jugokeramiko, bo danes ob 16.30 na Bonifiki zanimiva prijateljska tekma med domačim ligašem in prvoligašem Slobodo iz Tuzle. (J. K.)
Becalossi in Vincenzi odslej za Barletto
BARLETTA — Vezni igralec Eva-risto Becalossi (Brescia) in napadalec Franco Vincenzi (Lecce) bosta odslej igrala za Barletto, ki nastopa v nogometnem prvenstvu B lige.
Atletika: deželno prvenstvo v mladinskih kategorijah
Borovcem dva naslova
Atleti Bora Infordata se s sobotnega in nedeljskega deželnega atletskega prvenstva v mladinskih kategorijah namesto z načrtovanimi tremi naslovi deželnih prvakov vračajo z dvema. Na prvenstvu za mlajše mladince in kadete v Gorici je bilo računati na zanesljivo prvo mesto Claudie Coslovich v metu kopja. Claudia se pričakovanjem ni izneverila, pri čemer ostale tekmovalke niso imele nikakršne možnosti, da bi jo ogrozile. Zmagala je z zelo dobrim rezultatom in novim osebnim rekordom 37,30 m, ki kaže na zelo soliden nivo forme. Glede na to, da je priprave na drugi del sezone začela pozno, je njena forma torej v vzponu, kar obeta uresničitev želja: pokrajinski rekord (met do 40 metrov) in solidno uvrstitev na državnem prvenstvu.
V Gorici sta solidno tekmovala tudi oba kadeta, Flavio Regente s časom 10"3 na 80 m in Roberto Pavlica z znamko 34,56 m v metu kopja, torej z rezultatoma, ki sta njuna osebna rekorda.
Po načrtih pa ni šlo v Vidmu, kjer so nastopali starejši mladinci. Prvi dan je Igor Sedmak v troskoku dosegel zanj skromen rezultat 14,27 m, ki mu je prinesel deželni naslov. Vendar je treba povedati,
da se je tekma odvijala v nenavadnih okoliščinah. Igor je namreč nastopal... sam, čeprav to dejstvo naslovu deželnega prvaka ne jemlje vrednosti, saj mu ostala konkurenca v deželi tako ali tako ni dorasla. Tekmovalci v troskoku vedo, da ni dobrih skokov, če ni konkurence, ki »vleče«. Tako je Igor opravil s tekmo v nekaj minutah brez odmora med skoki, spočitost pa je za vajo eksplozivne moči bistvenega pomena. Zato lahko Igorjev nastop ocenimo kot zelo slab test, ki prav nič ne pove o njegovi formi v tej disciplini, v kateri bo tudi nastopil na državnem prvenstvu. Naslednjega dne se Igor pri skoku v daljino prav zaradi troskoka s prejšnjega dne ni znašel: namučil se je pri zaletu, skakal je sicer zelo daleč, vendar s petimi zaporednimi prestopi in je šele v zadnjem skoku z muko doskočil do nepomembnih 628 cm, s čimer si je prislužil 2. mesto. Od ostalih naših treh tekmovalcev na 100 m je bilo pričakovati, da se bo le Mitja Možina boril za tretje mesto, a Mitja si je zaradi velike napake z rezultatom 11"6 zapravil zanesljiv nastop v finalu. Ostala dya, Tom Hmeljak in France Beorchio, sta tekmovala v okviru svojih zmožnosti. (IP)
Nogomet: v 1. in 2. jugoslovanski ligi
Sarajevčani se veselijo Olimpija petič uspešna
Posebej za Primorski dnevnik BOJAN KAVČIČ
Poraz nogometne reprezentance Jugoslavije v nedeljo dopoldne z Avstralijo na olimpijskih igrah v Seulu (0:1) je boleče odjeknil med ljubitelji nogometa. Zato se je na popoldanskih tekmah močno okrnjenega 7. kola I. jugoslovanske lige zbralo le približno 50.000 gledalcev, povprečno 10.000 na tekmo, saj je bilo srečanj le pet.
Sarajevo je pod vodstvom novega trenerja in bivšega igralca Mušoviča presenetilo z zmago v Osijeku. Enajsterica s Koševa je končno, po 566 minutah igre dosegla prvi gol iz igre. Zmagal je tudi Željezničar, ki mu je prvi gol uspelo doseči po 603 minutah igre, kar je rekord neučinkovitosti v »YU« nogometu.
Rad je tudi po 7. kolu edini še nepremagan v letošnjem jugoslovanskem prvenstvu. Z zmago proti slabemu Čeliku se je učvrstil na čelu lestvice. Zmaga Rada bi bila lahko še višja, a je zastre-Ijal 11-m in dvakrat zadel vratnico.
Novinec Napredak, ki je pred prvenstvom odločno napovedoval naskok na sam vrh, je ostal praznih rok v dvoboju s Hajdukom. V rednem času se je tekma
v Kruševcu končala neodločeno, pri 11-m pa se je vnovič izkazal rezervni vratar Hajduka Rudar, ki pred streljanjem 11-m vselej zamenja sicer prvega vratarja Pralijo. Rudar je tudi tokrat ubranil dve 11-m in je med najzaslužnejšimi za zmago Spličanov.
Praznih rok je ostala tudi C. zvezda. Bržčas je precenila svoje sposobnosti. Brez olimpijskih reprezentantov v rednem delu igre ni bila kos Radničkemu. Pri 11-m pa je strel z bele točke zgrešil eden najobetavnejših jugoslovanskih nogometašev Prosinecki, kar je bilo usodno za Beograjčane.
Med tednom je pri Čeliku, Sarajevu in Partizanu prišlo do sprememb v trenerskem kadru. Čelikov trener Višnjevac in trener Sarajeva Pirič sta odstopila sama,
Partizan pa je z mesta šefa strokovnega štaba odstranil Jusufija.
V 7. kolu II. ZNL je Olimpija na domačem igrišču pred 8000 gledalci in v pravem južnoameriškem ozračju premagala Novi Pazar. Edini gol je z 11-m dosegel Ubavič, potem ko je obramba gostov od zadaj zrušila Amerška, ki se je sam približeval vratom.
Izidi 7. kola I. ZNL: Osijek - Sarajevo 0:3 (0:1), Željezničar - Spartak 2:1 (0:0), Rad - Čelik 3:0 (1:0), C. zvezda - Radnički 6:7 po 11-metrovkah (2:2, 1:1), Napredak -Hajduk 2:4 po 11-metrovkah (1:1, 0:0), tekme Dinamo - Sloboda, Budučnost -Partizan, Vardar - Vojvodina in Velež -Rijeka preložene.
Lestvica: Rad 11, Hajduk 9, Velež in Vojvodina (oba imata tekmo manj) po 8, Osijek 7, Napredak 6, Vardar (-1) 6, Partizan (-1) 5, C. zvezda 5, Radnički 5, Dinamo (-1) 5, Budučnost (-1) 5, Spartak 5, Sloboda (-1) 4, Rijeka (-1) 4, Sarajevo 4, Željezničar 2, Čelik -5.
Prihodnje kolo (25. t. m.): Sloboda -Rijeka, Spartak - Velež, Radnički - Željezničar, Čelik - C. zvezda, Vojvodina -Rad, Partizan - Vardar, Sarajevo - Budučnost, Hajduk - Osijek, Dinamo - Napredak. Kolo spet ne bo popolno.
Izidi 7. kola II. ZNL: Olimpija - Novi Pazar 1:0 (0:0), Borac (BL) - Borac (Č) 2:1 (1:0), Leotar - Bačka 2:0 (1:0), Kikinda -Radnički 4:0 (3:0), Pelister - Sloboda 3:2 (0:0), Sutjeska - Priština 1:0 (1:0), Mačva -Beograd 1:3 (0:3), Liria - Belasica 3:0 (2:0), Šibenik - Dinamo 4:1 (0:0), GOŠK Jug -Proleter 3:0 (0:0).
Lestvica: Borac (BL) 12, Olimpija 11, Pelister 8, Borac (Č) 8, Kikinda 7, GOŠK Jug 7, Proleter 7, Radnički 7, Beograd 6, Liria 6, Šibenik 6, Sutjeska 6, Leotar 6, Novi Pazar 5, Mačva 4, Sloboda 4, Belasica 4, Bačka 3, Dinamo 3, Priština 0.
Prihodnje kolo (25. t. m.): Beograd -Olimpija, Bačka - Proleter, Dinamo -GOŠK Jug, Belasica - Šibenik, Novi Pazar - Liria, Priština - Mačva, Sloboda -Sutjeska, Borac (Č) - Pelister, Radnički -Borac (BL), Leotar - Kikinda.
Turnir v miniodbojki v Lignanu
Naši so se odrezali
V okviru seminarja za odbornike in trenerje, ki je v organizaciji deželne odbojkarske zveze potekal konec tedna v Lignanu, so priredili tudi turnir v miniodbojki »For Unicef«, na katerem so sodelovale najboljše ekipe iz Furlanije-Julijske krajine in Koroške.
Na prireditvi so nastopile tudi 4 slovenske postave, ki so dosegle nadvse zanimive rezultate. V moški konkurenci je namreč Soča iz Sovodenj zasedla prvo mesto, Val pa tretje. V ženski konkurenci so sočanke bile tretje, predstavnice tržaškega Bora pa osme.
IZIDI MOŠKE SKUPINE: Soča - Koroška 2:0, Val - Ma-niago 2:0, Soča - Val 2:0, Val - Koroška 2:0, Soča - Maniago 2:0, Val - Martignacco 2:0, Soča - VBU 1:1, Val - VBU 1:1, Soča - Martignacco 1:1, Val - Prata 2:0, Soča - Prata 2:0.
LESTVICA: 1. Soča, 2. VBU, 3. Val.
SOČA: Simon in Matej Černič, Federico Pellegrin.
VAL: Denis Pavio, Matej Makuc, Daniel Radetti.
IZIDI ŽENSKE SKUPINE: Soča - San Vito 1:1, Bor -Zugliano 0:2, Soča - Koroška 2:0, Bor - Cordenons 0:2, Soča -Staranzano 2:0, Bor - San Vito 1:1, Soča - Zugliano 2:0, Bor -Staranzano 0:2, Bor - Koroška 2:0, Soča - DLF 1:1, Soča - Bor 1:1, Soča - Remanzacco 1:1, Bor - DLF 0:2, Soča - Cordenons 0:2, Bor - Remanzacco 1:1.
LESTVICA: 1. Cordenons, 2. Remanzacco, 3. Soča, 8. Bor.
SOČA: Martina Černič, Serena Pellegrin, Ksenija Devetak, Valentina Florenin.
BOR: Maura Pernarčič, Tanja Zadnik, Tjaša Gruden, Sara Perosa, Irena Vidali. (ERIKA ČERNIČ)
Košarka: za pokal in Alp e-Jadran
Drevi S. Benedetto ■ Benetton
Drevi se bo prenovljena postava San Benedetta prvič predstavila domačemu občinstvu. Srečanje, ki ga bodo Bo-sinejivi varovanci odigrali proti Benettonu iz Trevisa, spada v prvo kolo italijanskega pokala. Istočasno pa bo tekma veljala tudi za turnir Alpe-Jadran, kjer so možnosti Goričanov, da bi se uvrstili v finalni del, zelo majhne.
Največje zanimanje vlada seveda za nastop ameriškega para Aleksinas-Hordges, prvič pa bomo lahko sledili tudi nastopu mladega režiserja Gnecchija, ki je doslej prijetno presenetil. V vrstah Benettona bo nastopil tudi bivši igralec Segafreda Jordan Marušič. Tekma se bo pričela ob 20.30.
Srečanje abonentov Pro Gorizie
V soboto je vodstvo Pro Gorizie v prostorih goriškega telovadnega združenja priredilo krajšo slovesnost, na kateri so razdelili abonmaje za meddeželno prvenstvo. Istočasno so predstavili tudi abonentom vse igralce, ki bodo letos branili goriške barve.
Večer, ki je potekal v sicer zelo neformalenem in domačem vzdušju, je povezoval predsednik društva, videmski podjetnik Giancarlo Pozzo, ki se je zahvalil vsem, ki s0 potrdili zaupanje v goriško enajsterico (abonentov je letos 850) in izrazil prepričanje, da se bo ekipa borila za prestop v višjo ligo.
tntin	
M.	
1. — 1. Baron Darby	X
2. Annsi Malou	X
2. — 1. Embassy Lp 2. Flora Cik	X 1
3. — 1. Fuggisca	2
2. Disinvolto	X
4. — 1. Giunglafa	2
2. Godspeed	2
5. — 1. Hidden Danger	X
2. VVitchcraft	2
6. — 1. Meppel	1
2. Gallantry	1
KVOTE	
12 (25 dobitnikov)	18.986.000 lir	
11 (576 dobitnikov)	800.000 lir
10 (6.205 dobitnikov)	74.000 lir
Bari - Parma	'	1
Brescia - Cosenza	1
Catanzaro - Padova	X
Cremonese - Monza •	X
Empoli - Licata	X
Genoa - Reggina	1
Messina - Piacenza	1
Sambenedettese - Ancona X Taranto - Barletta	1
Udinese - Avellino	X
Lucchese - Spal	1
Cagliari - Salernitana	1
Ternana - Martina	1
KVOTE
13 (1.029 dobitnikov)	5.590.000 lir
12 (22.779 dobitnikov) 251.200 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ancona - Genoa, Avellino - Brescia, Barletta - Sambenedettese, Cosenza - Cremonese, Empoli - Messina, Licata -Taranto, Monza - Catanzaro, Parma - Padova, Piacenza - Udinese, Reggina -Bari, Centese - Reggiana, Triestina - L.R. Vicenza, Brindisi - Catania.
Nogomet: prijateljska tekma
Juventina danes
proti Cormonsu
JUVENTINA - ITALA	L1 (0:1)
STRELEC ZA JUVENTINO: Andaloro v 75'	.
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzojm1' Travagin, Trevisan, Krpan, Sermm ' Frandolič, Tesolin, Tabaj, Del Negro. Molinari (Bastiani, Tegas, Andaloro).
V okviru priprav na nastope v df^v amaterski ligi so Grionovi varovane soboto odigrali prijateljsko tekmo P Itali iz Gradišča. Kljub kakovosti ‘ sprotnika, ki nastopa v promocijskem^ venstvu, so naši igrali zagrizeno j”. jn polčasu imeli pobudo stalno v roka . zasluženo izenačili. Že danes b°r° f^u zaposleni: ob 19. uri se bodo * * * * v rTasto-pomerili z domačo enajsterico, ki pa v promocijskem prvenstvu. (Maj
Košarka: vrsta tekem za Jadranovo moštvo
Spet zelo naporen teden
Jadranovci se temeljito pripravljajo na skorajšnji začetek košarkarskega prvenstva B-2 lige. Zadnje čase igrajo skoraj vsak dan, pester pa bo njihov spored srečanj tudi v tem tednu.
Po zanesljivi zmagi v soboto v dolinski telovadnici proti mladincem Gibone bodo košarkarji naše združene ekipe igrali jutri v Vidmu proti moštvu Cestistica Udinese, to je proti ekipi, ki je še lani uvrščala oba nova Jad-ranova »nakupa« Manzana in Gobba. Videmčani nastopajo v C ligi.
Že naslednji dan bodo Brumnovi varovanci zaposleni v Trstu proti mestnemu drugoligašu Stefanelu. Srečanje bo za zaprtimi vrati.
Nedvomno bo ta preizkušnja za naše fante še kako pomembna, da preverijo svojo formo, saj nas do začetka prvenstva (jadranovci bodo opravili Prvi nastop 1. oktobra v gosteh) ločita borna dva tedna.
Konec tedna pa bodo Marko Ban in tovariši zaposleni na tradicionalnem turnirju »Del Negro«. Na tem turnirju nastopajo Latte Carso (ki nastopa v C ligi), tržaški Stefanel, goriški prvoligaš San Benedetto in Jadran.
Turnir je precej kakovosten.
Goriški San Benedetto je na tej prireditvi favorit, saj natopa v A-2 ligi in bo lahko računal na doprinos obeh Američanov. Tu pa so še: bivši Stefa-nelov košarkar Ardessi, Bullara, Boris Vitez in drugi.
Tržaški Stefanel je eden izmed glavnih favoritov za končno zmago v B-l ligi. Trener Bogdan Tanjevič ima na razpolago zelo kakovostno ekipo, v kateri igrajo nekateri košarkarji s prvoligaško izkušnjo.
Tudi moštva Latte Carso ne gre podcenjevati. Predsednik tega društva Saporito je na tiskovni konferenci jasno dejal, da njegova ekipa meri na prestop v višjo ligo. Moštvo se je na-
mreč zelo ojačilo, saj je med drugim najelo »večnega košarkarskega potnika«, veterana Dordeia, Radovanija od Interja 1904, Ruara itd.
Jadranovce torej čaka nov, naporen teden. Sicer prvenstvo je pred vrati in nastopi v prijateljskih tekmah in turnirjih (predvsem proti močnejšim peterkam) so seveda še kako koristni.
(bi)
Na sliki: jadranovci in mladinci Gibone skupaj pred sobotnim srečanjem v dolinski občinski telovadnici
Pogovor z načelnikom odbojkarske komisije M. Šušteršičem
Delovanje steklo s polno paro
Pogovorili smo se z načelnikom odbojkarske komisije pri ZSŠDI Mariom Šušteršičem, ki nam je povedal nekaj 0 delovanju komisije in o stanju naše odbojke v splošnem.
»Bi nam malo pojasnil kako deluje odbojkarska komisija?«
»Moram reči, da se je v zadnjem obdobju, po dolgih letih krize, komisija Ponovno razživela. Od januarja se na-Olreč redno sestajamo, enkrat mesečno. Če smo v zadnjemu času zabeležili živahnejše delovanje, je to zaradi tega, ker sodelujejo na sestankih prav vsa naša društva. Vsako društvo mora poslati vsaj enega svojega zastopnika, ki je tako eden izmed odbornikov odbojkarske komisije. Mislim, da bo komisija delala še pozitivno in tudi boljše, hvala samo resnosti odbornikov, ki jo sestavljajo. Moje načelo je, da predsednik oz. vodja, brez dobre vojske ne zmaga vojne.
Zelo važno je, da so znala naša društva (čeprav še ne povsem) premostiti kampanilizem, na katerega so se opirala dalj časa. Ta korak nam dovoljuje, ha nemoteno planiramo delo za več mesecev naprej. Mislim, da ne bomo nič več delali preko komisije.«
»Ste izpeljali kako važnejšo pobudo?«
»Kot komisija smo si letos zadali neke cilje, ki smo jih stoodstotno izpolnili.
Junija meseca smo organizirali izpopolnjevalni tečaj za trenerje. Naleteli smo na širši odziv, saj so bili prisotni tudi italijanski trenerji iz Trsta. K tej Pobudi je pristopila deželna federacija, ki je vključila srečanje odbojkarskih trenerjev k rednemu delovanju trenerjev, vključenih v federacijo. Odziv nas je spodbudil, da tečaj ponovimo 1. in 2. oktobra na stadionu 1. maj. hla tečaju gre posebni poudarek mladinski odbojki.
Priznanje, da je bilo delo pozitivno, je bila tudi prisotnost na odbojkarskemu tečaju v Zgoniku, kjer je bilo rekordno število udeležencev. Zelo važno je, da smo pripravili na koncu tečaja turnir za pokal Mitja Čuk. Prav je, da bi temu skladu pomagali s širšim seznanjanjem problematike prizadetih otrok. Prav s tem namenom je komisija odločila, da organizira turnir v mini - odbojki za vse začetnike. Vršil se bo pred božičnimi in velikonočnimi počitnicami. S turnirjem hočemo tudi napolniti vrzel, ki jo pušča za sabo italijanska federacija, saj se premalo vbada s to športno panogo za najmlajše.«
»Kakšni so odnosi z italijansko federacijo?«
»Odnosi so zelo dobri tudi zato, ker odbojkarska komisija pri ZSŠDI ni konkretno nič zahtevala od federacije. Na vsak način se moramo najprej dobro organizirati doma; ko bomo stali na trdnih nogah, bomo lahko tudi od naših italijanskih športnih forumov zahtevali večjo angažiranost in aktiv-
nost. Podčrtati moram dejstvo, da se je odbojkarska federacija v Trstu obogatila z novimi elementi, kar daje upati na izboljšanje njenega delovanja.«
»Kako je s posameznimi društvi?«
»Naša odbojkarska društva nimajo večjih finančnih problemov. Razpolagamo tudi s svojimi objekti, a teh je premalo. Mnogi objekti so zastareli in niso za sodobno odbojko več primerni. Borova manjša dvorana je npr. nekoč služila za uprizarjanje gledaliških iger, a kmalu zatem so v njej igrali kar A -ligaši. Danes je uporabna samo za mladinska tekmovanja. Sloga nastopa v šolski telovadnici, v katero publika sploh ne bi smela vstopati. Iste težave ima Kontovel. Malo na boljšem sta edinole Sokol in Breg, ki razpolagata s "pravo" športno telovadnico, a morata deliti prostore z ostalimi društvi oz. panogami.«
»Kaj bi rekel o razpadu Mebla in o združevanju sploh?«
»O tem imam osebne poglede; na tem mestu ne bi govoril o Meblu, ker bi utegnil pokvariti vse pozitivno vzdušje, ki ga imamo sedaj v komisiji. Izgubo Mebla bo na vsak način težko nadoknaditi. Da v Trstu nimamo več nekdanje odbojke, je kriva tudi manjša aktivnost italijanske federacije.
Trenutno tudi ni še čas, da bi razmišljali o kakemu drugemu združevanju. O le-tem bomo govorili šele po določenem obdobju. Premostiti bo treba nekatere negativne pojave, ki so občasno še prisotni v naših društvih.«
»Bi za zaključek še kaj dodal?«
»Prepričan sem, da bo komisija lahko dosti več pripomogla k uspehu slovenske zamejske odbojke, če bodo vsi odborniki, ki jo sestavljajo, še naprej tako zagnano sodelovali za skupni interes. Le tako bomo lahko dvignili ugled slovenske odbojke.«
WALTER KOREN
^	Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Predvsem pa je sita baze K2, ki ji pomeni še preveč bolečo in odprto rano, ki še krvavi. Poleg tega pa se v tisti bazi čuti nekoliko tuja, saj ni od njene majhne odprave - skupine prijateljev ostal nihče. Dva sta odšla za vedno, tretji pa se je takoj ko je prišel v bazo, odpravil domov, da bi čim bolj oddaljil od sebe nesrečni spomin tega osvajanja. Poleg tega pa se nam čuti blizu po duhu in miselnosti, ko pa smo vsi z istega konca sveta in nas združuje isti veliki jezik. V bazi K2 pa so z njo ostali le še Korejci, Američani, Angleži in morda še redki drugi.
V tišini povečerja z nami, nato pa se nam odpre. Wanda Rutkiewicz. Najbolj znana alpinistka na svetu. Osvojila je že vrsto osemtisočakov, pred dnevi pa svojega najbolj prestižnega in krvavega, ki jo sedaj tlači kot črna mora in jo spravlja v neizrekljivi obup. Ob mraku smo na odprtem, ker je noč zvezdnata in gledamo proti Broad Peaku, kjer se s tabora ena vidijo lučke Avstralcev. Wanda postane vse bolj zgovorna. Prav simpatična je in predvsem zelo skromna.
Ko se prijetno zaklepetamo v angleščini, čeprav opazimo, da je prav dosti podobnosti med poljščino in slovenščino, tako da bi lahko tudi govorili vsak v svojem jeziku, pa bi se krasno razumeli, opazim, da je ta ženska predvsem obupno sama. Svetovna zvezda, saj izgovarjajo njeno ime s spoštovanjem po celem svetu, vendar pa se kali samote, ki te grize, ne da skriti. Govori nam o mrtvih prijateljih na K2, nato o svojem zakonu, ki ni dosti trajal, saj se je kaj hitro ločila od svojega moža, ter o svojem življenju brez alpinizma in brez Himalaje. Živi v Varšavi in je po poklicu gradbeni projektant. Ko govori najbolj osebne stvari se njena angleščina nalahno in nehote prevesi v poljščino, tako da se tega nihče ne zave. Saj je ta jezik njene duše in srca in njemu zaupa vse tisto, kaj ji je najbližje in najbolj božajoče ter ji premakne strune srca.
»Ko bom končno dala glavo na mesto, se bom tudi posvetila svojemu poklicu,« nam de v smehu, jaz pa pomislim, da ima Wanda verjetno kakih štirideset let. Bo še sploh kdaj dala »glavo na mesto«? In zakaj bi jo morala sploh dati, ko pa živi tako polno? In samota, ki jo grize? Da, to je! Samota! Samote pa si nihče ne želi. Saj ni važno,^ da živiš polno, če pa nisi srečen. Živiš polno, da bi se po svojih možnostih približal sreči, saj so v obratnem primeru vse to noro vrtenje, presnavljanje in stalne odločitve brez smisla, so samo pretveza za beg.
Vse bolj opažam, da je ta ženska pravzaprav nežna, le da ni mogla ali ni hotela svoje nežnosti razviti. Celo življenje je prebila na odpravah, kjer za nežnosti ni prostora, saj so drugi, »veliki« cilji vse preveliki in vseobsegajoči, da te vsega
prevzamejo, dušo in telo. To se ji pozna, ko govori z nami, saj se v trenutku, ko se zave, da je preveč govorila o sebi in o svojem nesrečnemu zakonu, kot odsekano ustavi in prevesi pogovor drugam, da kar obstanemo. In vendar, odpovedati se nežnosti, zakaj? Za slavo? Za občudovanje s strani drugih? Za tisto, kar ni, ker ne more biti tvoje najgloblje bistvo? Ne vem zakaj se sedaj spomnim, da ji je Ničo nosil opremo na tabor ena. Aha, saj res, zato ker je malce izkoristila, da je slavna in da je pravi mit ženskega alpinizma, malce pa je tudi izkoristila, da je ženska v povsem moški družbi in ji torej fantje večkrat kar sami ponujajo pomoč pri nošnji ali pa pri čem drugem.
Ko se bo Wanda vrnila domov, jo bodo spet preplavili s slavo, jo in-tervjuvali po radiu in televiziji, vendar pa bo njena samota ostala. Hočem biti pravičen, vendar pa imam vtis, da ne morem zgrešiti. Kar noče ali nas enostavno ne more spustiti, ko pa je že mraz in topla spalna vreča kar kliče po našem spanju. Naposled pogovor zamre, Wanda pa gre spat v šotor Silva in Pavleta, ki sta na gori. Jutri navsezgodaj jo bo Mišo zbudil in Wanda se bo podala v dolino slavi nasproti, slavi, ki ima grenek priokus smrti in samote.
Toliko je zvezd
Ko tišina že kraljuje nad bazo, sem še vedno pred šotorom in vdihujem mrzli zrak ledenika. Ne da se mi še iti v šotor, saj sem tokrat sam, ko pa so moji »sostanovalci« že na hribu v navdušujočem vrvežu boja za vrh. Tolikokrat sem si želel, da bi bili prijatelji na gori, da bi se lahko končno razkomodil v šotoru, ki je morda premajhen še za dva z vso opremo, kaj šele za štiri osebe, sedaj pa jih tako pogrešam za zadnji pogovor, za zadnji besedni utrinek tik pred spanjem.
Opažam tudi, da je želja po prijateljih in po pogovoru dosti večja od želje po udobnosti in od želje po samoti. Dovolj mi je, da sem udoben le eno uro na dan, ko prijatelji naključno vstanejo pred mano, sam pa si želim biti le tista redka obdobja, ko je zrak pod večer še posebno kristalen in prosojen ali ko je preveč zvezd na nebu. Vendar pa si lahko take trenutke pričaram sam, ne da bi si zato želel, da bi bil v šotoru sam. Treba je samoto občutiti v vseh njenih odtenkih, če jo hočemo resnično spoznati, se ji izogniti ali si jo v določenih obdobjih dneva zaželeti.
Tako pa sem na ledeniku in zrem v zvezde. Vse polno jih je. Le na poti do baze jih je bilo toliko, potem pa ne več. In žal mi je, da so se zvezde poskrile. Sedaj so se, kot da bi me hotele spodbuditi in napolniti -z energijo v ključnem trenutku, spet prikazale. Jutri grem namreč do Dvojke.
Nogomet: za deželni pokal
Brezhibna igra Vesne
V tekmah za nogometni deželni pokal je kriška Vesna v nedeljo dosegla lepo zmago nad San Nazariom, Gaja Pa »teniški« poraz proti Edileju.
SAN NAZARIO - VESNA 0:2 (0:0)
Vesna: Savarin, Sedmak S. (v d. p. Soavi), Ridolfo, Pichierri, Rados, Can-d?tti F., Sedmak N., Candotti R., Papi-ni (v d. p. Podgornik), Naldi, Depase.
Tekma je bila za kriško enajsterico Precej naporna, saj so nasprotniki od vsega začetka odkrito igrali za zmago, ^esnini branilci so bili od vsega začetka zelo zbrani, tako da so brez večjih težav zaustavljali napadalne akcije domačinov. V drugemu polčasu so Križani odločneje zaigrali tudi v napadu in kmalu povedli. V 75' pa je R. Candotti ponovno zatresel nasprotnikovo mrežo.
Križani, ki so igrali zares brezhibno, 50 z doseženo zmago zelo zadovoljni, SaJ jim daje precej upanja glede možnosti za uvrstitev v nadaljnje kolo de-zelnega pokala.
EDILE ADRIATICA - GAJA 6:0 (4:0)
Gaja: Zemanek, Stranjščak, Kalc W., Succi, Dalla Giacoma, Rismondo, Alfi-
eri, Aversa, Starc, Callegaris (v 28' Grgič), Neppi
Gajevci so bili povsem nemočni proti ekipi, ki bo letos nastopala v 2. amaterski ligi in sodi v ožji krog favoritov za napredovanje. Tekma se je odvijala skozi vseh devetdesetih minut v eni sami smeri.
Padriško - gropajska enajsterica je sicer nastopala brez štirih standardnih igralcev, kar ne more vsekakor opravičiti visokega poraza.
Gostinski turnir: jutri finale
Že danes bodo na vrsti polfinalna srečanja na gostinskem nogometnem turnirju vrhovske Danice. Finale pa bo na sporedu v četrtek ob 18. uri.
1.	skupina: Pri Andreju Pri Bran-kotu 2:0; Pri Andreju — Dal Checo 3:2; Dal Checo Pri Brankotu 1:0. V polfinale napredujeta ekipi Pri Andreju in Dal Checo.
2.	skupina: Devetak Pri Aldotu 4:4; Devetak - Pri Miljotu 10:0. V polfinale napredujeta ekipi Devetak in zmagovalec tekme Pri Aldotu in Pri Miljotu.
KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se bodo v ponedeljek, 26. t. m., pričeli treningi minibasketa po sledečem urniku: letnika 1977/1978 - torek in sreda od 14.30 do 16.00; letnik 1979 in mlajši - ponedeljek od 14.30 do
15.30	in sreda od 15.30 do 16.30. Vpisovanje neposredno na treningih ali po tel. 943680 (Sancin).
PLAVALNI KLUB BOR organizira plavalno dejavnost v bazenu pri Alturi za začetnike in plavalce ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 3. oktobra 1988. Prijave sprejemajo po telefonu na št. 823293.
NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da so se pričeli treningi otrok, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15.30 do 17.30, ter da se še nadaljujejo vpisovanja otrok.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričela vpisovanja v moško in žensko miniodbojko (letnika 1977, 1976 in mlajši). Prijave najkasneje do 23. t. m. v Borovem športnem centru od 17.00 do 19.00 ali po telefonu št. 51377.
ATLETSKO DRUŠTVO
BOR INFORDATA
vabi mlade od višjih razredov osnovne do nižjih razredov višje srednje šole na atletske popoldneve, katerih namen je
spoznavanje mladih z atletiko. Treningi bodo pod nadzorstvom trenerjev društva potekali do srede oktobra vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure na Kolonji.
SHINKAV KARATE KLUB obvešča, da so urniki treningov karateja naslednji: višji pasovi (telovadnica Zgonik) v torek in četrtek od 19.00 do 20.30; začetniki in otroci (telovadnica Silvestri, Prosek) sreda in petek od 19.00 do 20.00.
RITMIČNI ODSEK
ŠK KONTOVEL
sporoča, da bo začel sezono 1988/89 za vse skupine danes ob 16. uri v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo tudi vpisovanje.
AO SPDT
prireja alpinistični tečaj za vse. Vpisovanje ob sredah 21. in 28. t. m. na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nad.) od
20.30	do 21.30 ali pa telefonsko na štev. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so treningi v minibasketu (za letnike od 1982 do 1977) vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vpisovanje neposredno pred treningi.
ŠD MLADINA BALETNI ODSEK
obvešča, da je vpisovanje otrok oz. potrditev vpisa za novo sezono še danes in jutri od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu.
ŠD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, '79 in ’80). Treningi so vsak dan od
15.30	dalje na štandreškem igrišču. Podrobnejše informacije pri Ladiju Marchiju (tel. 21514) in Dariju Frando-liču (78158).
ŠZ OLVMPIA
iz Gorice bo v kratkem pričelo z vadbo ritmične telovadbe, na katero vabi dekleta od 5. do 10. leta starosti. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. t. m., ob
15.30	v telovadnici združenja. Podrobna pojasnila dajejo v trgovini K2 Šport in v Katoliški knjigarni.
ŠD Polet
želi svojemu košarkarju
IGORJU GREGORIJU
in njegovi izvoljenki obilo sreče in razumevanja na skupni življenjski poti.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
20. septembra 1988
Iz Teksasa se je kot navadna tropska nevihta usmeril proti severu
Daljša se seznam žrtev orkana Gilbert Prve polemike v Mehiki in na Jamajki
MONTERREY (MEHIKA) — Medtem ko se je orkan Gilbert spremenil v navadno tropsko nevihto in se iz Teksasa usmerja proti Oklahomi in Missouriju, v Mehiki in na Jamajki preštevajo svoje žrtve.
Kot vedno v podobnih primerih so podatki skrajno nezanesljivi. Na Jamajki je baje izgubilo življenje kakih 50 oseb, oblasti pa vztrajajo pri številki 26. Se več žrtev je bilo v Mehiki, ker je orkan dobesedno presenetil oblasti, da je bilo prebivalstvo nepripravljeno. Največ žrtev j,e bilo v mehiškem Monterreyju, kjer so narasle vode hudourniške reke Santa Caterina odnesle štiri avtobuse in dva osebna avtomobila. Katastrofo je nehote povzročila policijska patrulja, ki je kolono avtobusov in avtomobilov preusmerila na »varnejšo« pot, da ji ne bi bilo treba preko majavega mostu. Uradno je pri Monterreyju umrlo sto oseb, med njimi tudi štirje policisti, ki so skušali
rešiti v avtobusih vklenjene potnike. Neuradno pa trdijo, da je mrtvih več kot 200. Krajevne oblasti skušajo namreč zmanjšati število žrtev, saj jih opozicija že obtožuje, da je tak obračun posledica kriminalne brezbrižnosti odgovornih. Končni obračun orkana Gilbert bo nedvomno še hujši, saj še vedno pogrešajo 17 mehiških in kubanskih ribiških ladij, na katerih je bilo kakih 300 ribičev.
Tudi z nudenjem pomoči se tako v Mehiki kot na Karibskih otokih zatika. Predvsem na Jamajki niso prišli reševalci po skoraj enem tednu še do vseh prizadetih območij, tako da grozi državihuda politična kriza. Opozicija je namreč preklicala premirje in zahtevala predčasne volitve.
Na sliki (telefoto AP): pripadniki mehiške vojske iščejo v blatu trupla potnikov štirih avtobusov v Monter-reyju
Jugoslovani in Madžari brez obvezne menjave
BUDIMPEŠTA — Od 4. oktobra Jugoslovanom na madžarski meji ne bo potrebno več obvezno menjavati dinarjev. To je ukrep, ki sledi podobnemu jugoslovanskemu. Madžarskim potnikom že od 1. oktobra naprej carinikom ne bo več treba dokazovati, da imajo s seboj po 55 dolarjev finančnega pokritja, kar bo sicer za njihova potovanja v zahodne države še vedno veljalo.
Omenjena ukrepa sta sad pogovorov jugoslovanskih predstavnikov vlade z madžarskimi kolegi, z njima pa naj bi spodbudili gospodarske tokove med obema državama.
Lani je medžarsko mejo prestopilo 2.227.000 potnikov iz Jugoslavije (od tega polovica le v tranzitu), medtem ko je v Jugoslaviji bivalo 517.000 gostov iz Madžarske. (dd)
V Biogradu na moru eksplodirala mina
BEOGRAD — Kot poročajo Večernje novosti, je minuli petek v bližini hotela Ilirija v Biogradu na moru odjeknila močna eksplozija, v kateri je izgubila življenje snažilka Marija Lukič, mati treh otrok in delavka v biogradski delovni organizaciji Komunalac.
Preiskava še ni končana, kaže pa, da je bila v borovem gozdičku postavljena mina, ki jo je nesrečna ženska nehote aktivirala.
Kot je povedala predsednica okrožnega sodišča v Zadru Pet-ronila Miodrag, bodo uradno poročilo o eksploziji objavili šele takrat, ko bodo v Zagrebu opravili tehnično ekspertizo eksplozivnega telesa.
Levičarske stranke na Švedskem ohranile absolutno večino parlamentarnih sedežev
STOCKHOLM — Švedski volilci so na nedeljskih parlamentarnih volitvah ponovno podprli vladajočo levičarsko koalicijo, v prvi vrsti socialdemokratsko stranko, ki je (razen obdobja od leta 1976 do leta 1982) na oblasti že 55 let.
Socialdemokrati ministrskega predsednika In-gvarja Carlssona so namreč kljub rahlemu osipu glasov (prejeli so 43,7 odst. glasov, to je 1,3 odst. manj kot pred tremi leti) zdaleč ohranili relativno večino, tako da bodo, z odločilno podporo komunistov, še nadalje ostali na krmilu vlade.
Relativno dober rezultat je dosegla tudi KP Švedske; prejela je 5,9 odst, kar je pol odstotka več kot na zadnjih volitvah. Z rezultati volitev so poleg levičarskih strank zadovoljni tudi zeleni, ki prvič vstopajo v parlament. Zelena stranka je prekoračila mejo 4 odst., ki omogoča parlamentarno zastopstvo, in dosegla skoraj enako število glasov kot komunisti (5,5 odst.).
Povsem nezadovoljive volilne rezultate pa je dosegla sredinsko-desničarska opozicija. Liberalci so s 14,3 odst. zdrknili na 12,2 odst., konzerva-tivci pa z 21,3 odst. na 18,3 odst. V odstotkih so napredovali centristi (prejeli so 11,4 odst., to je 1,5 odst. več kot leta 1985), vendar pa so izgubili nekaj sedežev v parlamentu. Krščanskodemok-ratska stranka pa ni uspela prebiti »čarobne meje« 4 odstotkov. Sredinsko-desničarske stranke lahko sedaj računajo na 151 sedežev, levica pa na 178. Zeleni imajo 20 sedežev in so izjavili, da se ne opredeljujejo za noben politični tabor.
Uspeh levičarskih strank je treba v prvi vrsti pripisati gospodarskemu razcvetu, ki je. precej zasenčil nekatere afere, v katere je bila vpletena levica v zadnjih letih.
Na sliki (telefoto AP): švedski premier Carlsson takoj po objavi volilnih izidov.
Yelbwstone v črno-belem
Po katastrofalnem požaru je yellowstonski park v ZDA pobelil prvi sneg. Toda namesto zimske idile se obiskovalcu ponuja turobna črno-bela kombinacija ožganih debel in snega	(Telefoto AP)
Zapornik v Reggiu Calabrii žrtev mafijske vojne med dvema tolpama
REGGIO CALABRIA — Preiskovalcem doslej ni uspelo najti še nobenih otipljivih sledi za morilci 26-letnega Pasgualeja Rocca Librija, ki so ga ubili v nedeljo s strelom v glavo, medtem ko se je sprehajal po dvorišču zapora v Reggiu Calabrii, kjer je bil zaprt. Policija in karabinjerji so v noči z nedelje na ponedeljek podrobno »prečesali« vse predele mesta, kjer se je v zadnjih treh letih najbolj razplamtela vojna med posameznimi mafijskimi tolpami, vendar je bil ves njihov trud zaman.
Kot je pokazala rekonstrukcija dogodkov, je bil Libri ubit z enim samim strelom z razdalje približno 150 metrov. Morilec je streljal z neke zgradbe v gradnji, ki stoji tik ob zaporniškem
dvorišču. Preiskovalci so tudi prepričani, da sta bila storilca vsaj dva in da je moral nekdo morilca natačno obvestiti o urah, ko je imel Libri predviden sprehod po dvorišču.
Pasguale Libri je bil že star znanec policije in preiskovalci zato nimajo nobenega dvoma, da je treba storilce iskati v mafijskih vrstah. Skupaj z očetom Domenicom in bratom Antoniom je Pasguale pripadal eni od dveh rivalskih mafijskih tolp v Reggiu. Že v sedemdesetih letih je bil vmešan v številna kriminalna dejanja in v preiskave o umorih. Librija naj bi ubili pripadniki rivalske mafijske tolpe iz maščevanja.
Preiskovalci to sklepajo zaradi tega, ker je bil konec aprila lani tarča
podobnega napada Pasgualejev brat Antonio. Antonia takrat niso zadeli, na nekem gradbišču pa so našli puško, s katero so streljali nanj. Podoben je bil tudi umor Francesca Zindata noverm bra 1986. Zindato je pripadal isti tolpi kot brata Pasguale in Antonio Libri, morilci pa so tudi takrat streljali nanj z izredno precizno puško in uporabili dum-dum naboje.
ci
celoto, vendar bo to izredno težko. Samo letos so namreč pripadniki obeh mafijskih tolp v mestu ubili skoraj 40 ljudi, v pokrajini pa kar 105 in večina teh zločinov je še vedno nepojasnjenih.
Vse te podrobnosti bodo preiskoval-skušali sedaj povezati v razumljiv0
Angleška TV pa že ne bo posnemala italijanske!
LONDON — Kaj bolj privlači televizijske gledalce: dokumentarec o metuljih iz Tazmanije ali pristen, domači »strip tease« naveličane gospodinje s povešenimi joški? Nekako tako se sprašujejo Angleži, potem ko so najuglednejše revije objavile sliko neznane Italijanke, ki se pridno slači med domačimi stenami, vendar za večerno oddajo neke zasebne italijanske TV mreže.
Otočani so - kakopak - hudo razdvojeni. Ta čas se ministri menijo o možnosti uvedbe zasebnih televizijskih oddaj, ki naj bi začele obratovati prihodnje leto. Za ta donosni biznis pa je v kraljevini pristojen sam notranji minister, ki mu baje ni dano mirno spati. Dobršen del Otočanov verjame, da bo liberalizacija televizijskega omrežja enostavno posnemala italijanske izkušnje in ponujala samo pokvarjene oddaje. Nagice in slačipunce so med Angleži sicer zelo priljubljene, samo bog ne daj, da bi se pojavile na televizijskem ekranu. No ja, vsaj pred 21. uro ne.
Zaljubljeni Mitterrand
PARIZ — Francoski založnik Jean Paul Bertrand je nameravdT' prav te dni predstaviti »zanimivo« knjigo prvih ljubezni nekaterih znanih Francozov. Nepričakovano pa je dal natisnjene izvode zaseči, pa ne zaradi kakšnega žgečkljivega pričevanja, pač pa na prošnjo avtorice Catherine Ala-ric. Čemu tolikšna sila? Alaricovi je po vztrajnih prošnjah uspelo dobiti iz-
jemno pričevanje o prvi ljubezni francoskega predsednika Mitterranda.
Mitterrand je Alaricovi zaupal, da se je prvič zaljubil in preizkusil pravo fizično ljubezen pred mnogimi leti nekje na Flamskem. Kdor torej hoče razširiti svoje kulturno obzorje, bo moral pač čakati na ponatis knjige. Baje bo založnik to opravil v rekordnem času.
V smrt iz ljubosumja
RIM — Bolestno ljubosumje J® spet botrovalo nesmiselni smrti mladega dekleta. Monica Pignatelli je bila stara komaj 21 let, že več mesecev pa je bila zaročena z vrstniKoid Paolom Rattinijem. V nedeljo zveče^ sta se kot običajno srečala in se zaklepetala v avtomobilu le nekaj st metrov stran od dekletovega Iz doslej še neznanih vzrokov je M0^ niča nenadoma vzela iz torbice p1* tolo in ustrelila proti fantu. čana, da ga je ubila, je nato uperi orožje proti sebi in se ustrelila o . ravnost v srce. Monica je bila P priči mrtva, medtem ko je fan hudo ranila v trebuh.	b.
Kljub ranam je Paolu uspelo 0 vestiti dekletove starše, vendar 1 bila vsaka pomoč zaman. M°nl oče si hčerinega dejanja ni znal r tolmačiti, prav tako ne nien.fanboi-je sedaj v smrtni nevarnosti v nišnici. Kaže pa, da se je n^^h-io merje zadnje čase nekoliko skr ,je-prav zaradi dekletovega neu.te7|oni-nega ljubosumja. Pištolo pa je M ca skrivaj izmaknila očetu.