Tedrtik za gospodarstvo, prosveto in politiko
izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/o dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran. 12.549
S, I.BTO
Murska Sobota, 16. iulija 1939.

Še o Prekmurskem tednu
Prejšnji četrtek so se zaprla vrata „Prekmurskega tedna", ki je bila naša največja gospodarska in kulturna razstava ter naj-dostojnejša proslava 20 letnice življenja v skupni državi. Radi velikega obiska in radi deževnih dni, ki je v prvih dneh nagajal celotni prireditvi, kar je marsikomu preprečilo, da bi si ogledal številne razstave, je na splošno željo bila vsa prireditev podaljšana, tako da je trajala 13 dni. V tem času je šlo skozi razstavne prostore okrog 60000 ljudi, ki so se mogli na lastne oči prepričati o našem delu na gospodarskem in kulturnem polju. Vse do zadnjih dni je bil velik obisk, pravi naval pa je bii na praznik v četrtek, ko so prišli številni kmetje iz okolice pa tudi mnogo tujcev z drugega brega Mure. Da se uprava Prekmurskega tedna vsaj delno oddolži svojim številnim obiskovalcem, je v četrtek za nje pripravila lepa darila V večernih urah je bilo žrebanje vstopnic in komur je bila sreča naklonjena, je dobil lepo praktično darilo. Marsikdo je odnesel buteljko dobrega vina, drugi zopet budilko pa čevlje, blago, konzerve, voz opeke, igrače itd. Med dobitki pa so tudi bili enoletna naročnina Murske Krajine, 12 kino vstopnic, brezplačna vožnja v Slatino Radenci, zabava na toboganu, na strelišču, vrtiljaku in cirkusu. Nekateri pa so se roo-roli zadovoljiti tudi z brezplačnimi prevozi na petanjskem brodu, z čevapčiči, črno kavo ali litrom piva. Bilo je mnogo neprisiljene
tedna" je zrla domovina na nas v globokem spoznanju, da na tem koščku zemlje žive ljudje delavnih rok, s silno voljo do napredka, z ljubeznijo do velike domovine in do kralja, verni stražarji severne meje, ker le s takimi lastnostmi je možno ustvariti prireditev, kakršne si lastijo le največja mesta naše države. Prekmurje, ki je vsa zadnja leta stalo v zatišju in ki je bilo znano le po svojem sezonskem delavstvu, po rak raki na našem narodnem telesu, po svojih vsakoletnih povodnih, je nenadoma stopilo v ospredje z novim licem. Kdo se bi čudil če so ob tem vsi slovenski in hrvaški listi ter časopisi v prestolnici pisali dolge članke o Prekmurju, njeni gospodarski in kulturni prireditvi, o njenih ljudeh i. t. d. V tem je največji pomen,Prekmurskega tedna' in njega največji uspeh. Trgovski posli so končani, preštet je dobiček in izguba, suhoparni računi so zaključeni. Vse to bo kmalu pozabljeno, večno pa bo ostal moralni uspeh, ki bo v vsem našem bodočem gospodarskem in kulturnem življenju ustvaril temelje našega napredka. Do marsičesa, za kar smo vsa dolga leta prosjačili, nam bo odprta pot, saj smo dali dokaz naše življen-ske sile in sposobnosti. Pri vsem pa se moramo vedno in vedno vrniti na dušo vsega tega, ki nam je z brezprimerno nesebičnostjo in požrtvovalnostjo ustvaril »Prekmurski teden". G. župan Hartner si je s tem postavil časten spomenik in krono vseh svojih do
zabave in splošnega zadovoljstva, sedanjih naporov za dvig Murske Še dolgo v noč so zadovoljni j Sobote in s tem tudi cele pokrajine.
obiskovalci ostali na veseličnem prostoru, da dajo duška svojemu veselju nad tako lepo uspelo prireditvijo.
Od prejšnjega ponosnega razstavišča je ostalo danes le še leseno ogrodje in kmalu bo ves prostor zopet izročen svojemu namenu. Ob pogledu nazaj, na vse ogromne priprave, na trud in napore g. župana Hartnerja in njegovih sodelavcev, na reke ljudi, ki so se valile po razstaviščih, moramo pribiti: Dosežen uspeh je velik in nam dela čast pred svetom. V dneh »Prekmurskega
Velika tombola SKMure
je bila organizirana v nedeljo, dne 9. julija 1939 v M. Soboti, na kateri so dobili srečniki 15 prvovrstnih biciklov, 40 lepih ur ter še 1500 koristnih in lepih dobitkov.
Tombola ni bila tako obiskana kot običajno so obiskani Murine tombole — kar je pripisati izredni vročini, ki je bila ta dan.
SK Mura se tudi tem potom naj-iskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je tombola zadovoljivo uspela.
Proslava 50 letnice g. Benka
V minulem mesecu so se zaporedom vršile prireditve in proslave v Murski Soboti. Po končanih številnih prlrt ditvah v okviru Prekmurskega tedna je sledila proslava 50 letnice gospoda Benka, industrijalca in bivšega narodnega poslanca.
Predvsem so proslavili 50 letnico svojega šefa uslužbenci tovarne. V to svrho so lično okrasili dvorišče domače restavracije, na katerem se je vršil 1. julija zvečer slavnostni banket. V ozadju mesta, kjer je sedel siavljenec, so bile v steno napeljane električne žarnice v narodnih barvah v obliki velike številke 50, ki je bila okrašena s cvetjem in zastavicami.
Ob zvokih godbe in vzklikanju prirediteljev 70 po številu, so ti sprejeli v svojo sredino slavljenca in njegovo družino. Ob serviranju jedil in pijače, se je razvil prijateljski pogovor, kate-temu so sledile čestitke 50 letniku rsznih govornikov.
Ta družabni večer je potekel v znamenju spoštovanja uslužbencev do svojega šefa v najlepšem redu in bo gotovo vsakemu udeležencu ostal v trajnem spominu.
Drugi dan je osebno čestitalo 50 letnico g. Benku veliko število So-bočanov in iz okolice. Občinski odbor s predsednikom g. Hartenrjem na čelu, lokalna in zunanja društva, zastopana po svojih predsednikih in odbornikih, so sestavili poseben spominski album in ga korporatlvno pre dela slavljencu dne 2. VII. ob 18. uri.
Zvečer je gasilska godba napravila slavljencu podoknico, podstarešina gasilske župe g. Bac z nekaterimi člani je pa v imenu gasilske župe Murska Sobota čestital g. Benku k 50 letnici.
Vsi govorniki so v izbranih besedah Izražali hvaležnost slavljencu za vse nesebično delo in uspehe, ki jih je dosegel v prid in razvoj Prekmurja.
Tako znajo proslaviti svojega dobrotnika, ki se zavedajo svoje moralne dolžnosti in ki znajo biti hvaležni za vse kar je bilo doseženo v splošni blagor.
To niso bile le običajne prilož nostne čestitke, ampak bile so pravi izraz spoštovanja do človeka, ki uživa naše popolno zaupanje.
ŠTEV. 18.
Zahvala.
Poleg pismenih zahval, ki sem jih razposlal vsem onim. ki so mi pismeno čestitali 50 letnico, se čutim dolžnega tudi tem potom prav iskreno zahvaliti se vsem za pozornost, ki so ml jo ob tej priliki izkazovali Posebno se pa zahvaljujem občinskemu odboru In vsem domačim društvom, ki so na tako lep način obudili spomin mojega javnega in zasebnega udejstvovanja v preteklem času.
Kot človek, ki sem se umaknil v zatišje, nisem pričakoval tolikih In tako prisrčno Izraženih čestitk. Vse to mt ie v veliko zadoščenje zato rečem še en krat prav lepa hvala vsem in pripomnim, da bom še nadalje podpiral in sodeloval v vseh stremljenjih v prid in procvit našega Prekmurja in naše domovine.
BENKO JOSIP.
Ali ste že poravnali naročnino za „MURSKO KRAJINO" ? Če še ne, storite to še danes!
Uiiteljske premestitve
Premeščeni so na lastno prošnjo sledeči učitelji in učiteljice državnih ljudskih šol v Prekmurju:
Bagar Helena iz Kramarovcev v Gomilico, Turk Marija iz Kapce v Radmirje (Gornji grad), Škerbinc Anton iz Vučje Gomile v Št. Rupert Maribor levi breg, Ferjan Milan iz Do-brovnika v Bakovce, Jelene Veronika iz Srednje Bistrice v Bakovce, Kučan Marija iz Kančevcev v Križavce (M. Sobota), Domiter Frančiška iz Šulin-cev v Sv. Miklavž (Ptuj), Kolšek Sabina iz Srednje Bistrice v Središče, Duša Vekoslava iz Vidoncev v Št. Ilj pri Velenju, Vidmar Mirko iz Budin-cev v Šmarje in Ravter Janez iz Doline v Kostrivnico, Šmarje.
Nov turistično propagandni lepak Slovenije
Začetkom junija je izšel iz tiska nov turistično propagandni lepak Slovenije, ki sta ga s finančno pomočjo nPutnika" v Beogradu izdali Tujsko-prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru. Lepak je tiskan v nakladi 3 OOo izvodov s propagandnimi napisi ločeno v jezikih, in sicer srbohrvatskem (latinica in cirilica), nemškem, francoskem, angleškem, italijanskem, češkem madžarskem in holandskem jeziku. Lepak je bil razposlan vsem turističnim birojem in ustanovam v Jugoslaviji ter važnejšim turističnim birojem, večjim hotelom, našim konzulatom in poslaništvom po vsej Evropi in tudi v prekomorske države. Letošnji lepak predstavlja splošen motiv sončne gorske doline, obdane z mogočnimi planinskimi vršaci, močne, vendar pa prijazne barve dajejo lepaku veliko učinkovitost. Novi lepak predstavlja dragoceno pridobitev ter bo brez-dvomno koristno služil turistični propagandi za Slovenijo.
itutomobilisti, motociklisti!
Uspelo nam je dobiti zalogo vseh dimenzij auto in moto gum, notranje in zunanje po najnižjih cenah!
Bata
M. Sobota, 10. julija 1939.
V	vsem zadnjem času je bil svetovni politični položaj izredno resen in je mednarodna napetost narastla tako zeio, da so nekateri časopisi napovedali možnost katastrofe že v par dneh. Posebno preteklo soboto se je naš kontinent približal podobni krizi, kakor nam je ie v spominu izza 21. maja lanskega leta, ko je šlo za sudet-sko vprašanje, ki je bilo začetek konca češkoslovaške republike. Tokrat se je pa nemška ost obrnila proti severu in zadela samostojno mesto Gdansk, ob katerem so poljska vrata na morje. Poljska je že neštetokrat izjavila in tudi že dejansko dokazala, da se teh ne pusti vzeti za nobeno ceno, saj ima kot velesila tudi pravico do koščeka obale ob morju, odprtega okna v svet, kar je za njeno celokupno gospodarstvo življenskega pomena. Naslanjajoč se na svoje zaveznike Francijo in Anglijo je v teh kritičnih trenutkih Poljska pokazala pripravljeno pest za udarec in ker niti to ni odvrnilo Nemčijo od njenih namer po priključitvi Gdanska k svoji državi, je bilo pričakovati, da se bodo vsak hip sprostile nakopičene sile v obeh taborih. Šele klic iz Pariza in Londona, da bosta Francija in Angiija v smislu prevzetih obveznosti uprli sleherni enostransko izvedeni spremembi glede Gdanska in poljskega koridorja je upiašil vroče-krvneže, da so izpustili pripravljeno orožje. Poslednja gdanska kriza je bila s tem trenutno uspešno prebrodena, ne da bi se zaradi tega zmanjšala splošna napetost. Kako se bodo razvijali bodoči dogodki, nihče ne ve prerokovati. Le eno je vsem več kot dovolj jasno, da je trenutni politični položaj izredno resen in nevaren.
V	tej splošni negotovosti, ki že nekaj 'časa okleplja razrahljeno Evropo, bo stalo še nadalje v ospredju večni diplomatski boj, dveh nasprotnih taborov velesil, ki se bosta še bol zagrizla v nalogo, da za vsako ceno povečata svoj krog privržencev. Nekatere države se namreč še vedno niso odločile komu naj se priključijo ali osi Rim—Berlin ali pa Angležem in Francozom. V marsičem bo to vprašanje rešeno, ko bodo končana brezkončna pogajanja med Anglijo in Rusijo, da se slednja postavi v skupno fronti proti Italiji in Nemčiji. Dočim je sedaj jeziček na tehtnici pri merjenju sil obeh sovražnih si taborov še nekako v sredini pa bo ruska odločitev razrušila trenutno ravnotežje s tako silo, da se bo oklevanje nekaterih narodov razblinilo čez noč. Za enkrat pa so pogajanja z Rusijo še vedno na takšni točki, kjer je vsako ugibanje in prerokovanje odveč.
Smo sredi najsrditejšega diplomatskega boja zadnjih let. Izid te bitke bo odločal o usodi Evrope. Upamo, da se bo bila le za zelenimi mizami in da ne bo zahtevala potoke dragocene človeške krvi. Bog je bil še vedno pravičen in bo tudi tokrat uslišal molitve preplašenih človeških trum.
Razstava naših umetnikov
Kakor se je utrla tplada prekmurska generacija pot v slovenski literarni svet in tam zasedla najvišje in naj-dostojnejše mesto tako se skušajo uveljaviti tudi naši mladi likovni umetni ki v slovenskem kulturnem občestvu. Stremljenje enih kakor drugih je že od vsega početka zadelo ob hude ovire, saj so morali zastaviti plug v nezo-rano ledino, brez tuje pomoči in sred stev, za kar je bilo treba velikega idealizma, samozatajevanja in vere v lastno moč in svoje poslanstvo. Brez tradicij. le z pogledom vprtim na drugi breg Mure so začeli ustvarjati in zmagovati. Zato jim gre dvojno priznanje.
Letošnja likovna razstava, ki je bila v okvirju .Prekmurskega tedna", ter nameščena v svetlih sobah novega Trgovskega doma, je bil kulturni dogodek, ki ne sme gluho mimo nas. Poleg Jakoba, ki je že nekoč razstavljal svoja dela, so razstavljali še veliko obetajoči kipar Kfihar in slikar Sa-gadln. O prvem je že kritika sprego vorila, ko je prvič dal svoja dela občinstvu na pogled. Takratna primerjava, da je Jakob v prekmurskem slikarstvu to, kar M. Kranjec v našem leposlovju — oba glasnika prekmurske zemlje, njene lepote in njenih lju di, — je Jakob s svojimi novejšimi deli le še potrdil. Sicer še vedno sili iz nekaterih platen manira grafika, ki a,e pa uravnoveša s prozornimi toni, nasičeni miru in iskrenega čustvovanja. Jakob v svojih delih neiičesve tlobmh problemov, vedno in povsod je veren pokrajini, ki mu je v trenutnem razpoloženju najbližja. To je tudi merodajno, ko izbira motive. Močnejši kot v pokrajini, je v portretu, kjer se kažejo njegove odlike v izrazitejši meri, med tem ko v njegovih kompozicijah (Sv. Ciril in Metod) pogrešamo historične poglobitve. Njegova novejša dela so zgovoren dokument nje govega zorenja in vzgona do indivi-duaelnega tolmačenja begate duše, kjer se začne prava umetnost.
Poglavje zase pa je mladi Kuhar, ki je razstavil številne skulpture v glini, mavcu in lesu. Da bi o njem že izrekli končno sodbo, je težko, le eno pa je pribito: Njegova ustvariteljska natura je tolikšna, da v vseh delih išče individualnega izraza in si prisvaja manir svojega učitelja le v toliko, v kolikor čuti potrebo, da z njimi podčrta svoj lastni domislek. Razvojna pot, ki jo hodi KGhar, ne pozna padcev. Najmočnejši in najbolj samosvoj se je pokazal v skupinsh: .Slaba letina", .Vezač" in v delu .Moj školnik". Sleherno izmed teh je bilo oblikovano z globoko ljubeznijo, za prvi dve pa velja še preflnjen socialni čut, ki ne pozna solzave romantike ampak le živo življenje z vsemi tego bami. Uverjeni smo, da bo na tem polju Še mnogo ustvarjal in nam dal dela, ki bodo njemu in nam v ponos.
Sagadin je razstavil le nekaj olj. Ljubi polja in ceste in naše kmečke hiše, ko se kopljejo v soncu. S svojimi deli je dosegel uspeh pri publiki, kar je dokaz, da je na pravi poti. Še mlad po letih in svojih delih ima vse pogoje, da se povspne do višine, ko bo morala strokovna kritika povedati svoje pozitivno mnenje.
Poleg omenjenih je razstavil nekaj akvarelov tudi tuk. prof. Rajko Šubic, ki spada med predstavnike slovenske ■ ga slikarstva, kar je tudi s sedanjimi deli dokazal, da to v polni meri zasluži. Ob tej priliki bi le izrazili željo, da bi videli njegova dela v večji izbiri ter bili tako deležni njegove globoke umetnosti.
O popolnem uspehu razstave govori dejstvo, da so vsi razstavljale!
prodali precej svojih del, ki so jih kupili Zbornica za TOI v Ljubljani, g. industrijalec Benko in občina Murska Sobota.	— n.
Koncert meddruitvene-ga odbora v M. Soboti
V okviru kulturmh prireditev za časa PT, smo imeli v M. Soboti na grajskem dvorišču — krasno uspeli koncert, ki ga je otvoril s kratkim na govorom predsednik M. O. g. Kerec.
Mešani zbor, ki šteje okoli 40 oseb, je bil ustanovljen šele pred nekaj meseci in je za M. Soboto velika pridobitev; težko si je namreč zamisliti kakšnokoli prireditev brez pevskega zbora.
Dolga leta se je govorilo o zboru, dosti je bilo dobrih pevcev in pevk in tudi dobre volje ni manjkalo. Bil je ie problem — sposobnega pevo-vodje. Danes je ta problem rešen v polni meri, v veliko zadovoljstvo vseh pevcev in pevk in vseh nas, ki si že limo vsaj malo glasbene kulture v naše Prekmurje.
Program je obsegal 7 skladb mešanega zbora (Acdsl: Igra kolo, .0 jesenske duge noči", tri priredbe Mateja Hubada : .Prišla je miška", .Glej čez izaro", .Meglica"; prekmursko narodno v harmonizaciji Dr. Kimovca: .Marko skače", gorenjsko narodno: „Bratci veseli vsi".) in eno skladbo za zbor in orkester (Dr. Schwab: „Dobro jutro") Oiačen mladinski orkester je zaigral Bčzetov intermezzo.
Kod solist je nastopil g. A. Dorrer, ki je zaigral na violoncellu Carla Da vidoff: Romance sans paroles in Gou nodovo: Ave Marijo. Odlikuje ga fino muziciranje in dobra interpretacija. Žal, je obe točki motil veter, ki je koncertantu odnašal note; kar ga je motilo v sigurnosti in mu odvzelo možnost poglabljanja v umetnino. Sodnik Grm, ki je spremljal solista pri klavirju, je pokazal tenak čut spremljevalca (klavir je bil zelo razglašen).
Pevovodja g. sodnik Grm (ne vem zakaj je to ime na letakih in programih izostalo ?) je s svojim uspehom lahko nad vse zadovoljen I V tem kratkem času je dovede! svoj zbor na dostojno višino; z veseljem in gotovostjo trdim, da naši domači pevci še niso tako dobro zapeli.
Grm je muzik po duši, zbor je njegov instrument, s katerim ume dobro muzlcirati; dinamika, tempi, ago-gične spremembe — vse je bilo dobro izdelano. Pevovodja je izbral lahek program, kar se mi zdi zelo umestno za začetniški zbor. Zbor zveni homogeno. Basi so sicer nekoliko prešibki, tenorji v višj»h legah nekoliko sirovi in nesigurni (manjka nekaj iz razitih visokih tenorjev), soprani napram božajočim altom nekoliko pre močni. Včasih pazi zbor premalo na dirigenta, kar ima za posledico, da ena stran zbora z drugo ni čisto v kontaktu. Bilo bi bolje, če bi pevci stali v polkrogu Bilo bi priporočljivo, da se zbor nauči nekaj pesmi na pamet, da točno pazijo na dirigentove kretnje in nanje točno reagirajo. S tem bi bil nadaljni študij mnogo olajšan.
Nekatere pesmi naj bi bile bolj temperamentno izvajane (Kolo). Pri ,.Prišla je miška" naj bi se posamezni solisti bolj prilagodili tekstu. Vse to so seveda malenkosti, ki jih vtem kratkem času ni mogoče izpeljati. Glavna pažnja naj se polaga na dih in vokalizacijo!
Orkester, ki ga je tudi vodii sodnik g. Grm, je kaj častno reši! svojo nalogo. Prijetno je iznenadil majhni trobentist, ki se odlikuje po smiselnem fraziranju in čisti intonaciji. K uspehu orkestra je veliko pripomogel
prof Dorrer, ki je igral izmenoma kar tri inštrumente.
Pri „Dobro jutro" sta se orkester in zbor zlila v harmonično celoto (če pomislimo, da je pri orkestru nastopilo nekaj komaj nad 10 let starih fantičev), ki jo je spretno vodi! sednik Grm.
Ko sem tako poslušal ta zbor, sem se nehote domislil — zakaj ne bi imeli v M. Soboti zbor z 60-80 pevci? Saj je že toliko dobrih pevcev, ki jih nisem videl med nastopajočimi.
čudno se mi pa zdi, da se člani naiega prejšnjega orkestra odtegujejo takemu sodelovanju.
Naj Čestim na koncu sodniku g. Grmu, zboru in orkestru kakor tudi odboru MO. Uverjen sem, da bomo ta zbor, če bo tako napredoval, kmalu slišali v koncertnih dvoranah »zven našega Prekmurja I Gregorc Jože.
Vidovdan v B. Petimih
Tudi letos smo bili povabljeni, kakor doslej že mnogo let, na proslavo Vidovega dne v G Petrovce. In kakor druga leta, smo bili tudi letos prav prijetno iznenadeni z izvajanjem pestrega sporeda, ki ga je pod vodstvom g. Ivana Pauiika, š. upravitelja, pokazala Ijudskošolska petrovska mladina. Naj povem najprej, da zaslužita oba učitelja petrovske ljudske iole, tako že imenovani g. i. upravitelj kakor tudi gdč. Novak Tatjana, učiteljica na ioli v G Petrovih, prav posebno zahvalo, da sla z mladino postavila tako pester in obiiren spored, ki je obsegal nič manj kot 20 točk, izmed katerih je mladina izvajala sama celih 18. Vsega je bilo po potrebi. Govori, deklamacije in petje se je vrstilo s telovadnimi točkami, ki so nas ie posebej iznenadile vsled lepega, točnega in strumnega izvajanja. Najprijetnejia točka nam je bila telovadba najmlajših, nerodnih in nedolžnih .pr-vičkov", ki pa so se nadvse lepo odrezali s svojo točko. Tudi pevske točke so bile prav lepo pripravljene, le do izraza ni moglo petje prav priti, ker je bilo izvajano zunaj na prostem, kjer se glasovi zelo zgube.
Pohvalimo naj ie mladino, ki je prav z vidnim veseljem in zadovoljstvom izvajala zelo disciplinirano točko za točko. Da, taka vzgoja je dobro seme, ki bo nekoč bogato rodilo. Zelo lepo so se otroci poslovili od šolskih klopi.
H koncu naj bi omenili ie eno misel:
G. Petrovci so sredliče večje okolice, kjer je več šol: šole so v Adri-jancih, Stanjevcih, Šulincih, Ženavljah. Vse te šole pridejo za Vidov dan k cerkvenem opravilu v Petrovce aii pa k Nedelji, kar je pa tudi v Petrovcih. Zelo bi pridobila taka proslava na vrednosti in pomenu, ako bi se uči-teljstvo vseh navedenih šol sporazumelo in proslavilo Vidov dan, ta velik praznik narodne samozavesti in trdnega upanja v boljie dneve, skupno. V današnjih časih bi taka strnjena manifestacija mladine bila res nekaj lepega, velikega, kar bi ostalo mladini iz leta v leto prijetnem spominu. Mladina bi tudi prav trdo tekmovala med seboj, kdo se bo boljše odrezal. Za letos je sicer že zamujeno. Ali pa bi se ne dalo nekaj podobnega izvesti prih. leto ? Kaj mislite, gg. učitelji ?
-b.
SRB3SH1 H1HD IHOBSHfl SOBOTA
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 13. VII. ob 20 30 uri v petek, dne 14. VII. ob 20 30 uri v soboto, dne 15. VII. ob 20 30 uri VESELOIGRA
»VESELA SRCA"
Allan Joness	Judy Carland
Fanny Brlce	Reginald Owen
Muzikalno remek delo, polno pesmi, romantike in vedrega humorja . . Vesela zgodba mlade študentke, ki preveč rada posluša „jazz" .. .
V nedeljo dne 16. VII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»ves
Znižane cene: 2'
ela

srca
3 -, 5 — din
DOMAČE VESTI
Dodatek: Najnovejši „Metrojournal"
Hogonutoa tefema Angleška: Jugoslavija.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne
16.
VII. ob 15 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 17. VII. ob 20 30 uri v torek, dne 18. VII. ob 20 30 uri
VELEFILM
,,M A D A M E X*'
Glady* George	John Beal
U/arren William	Henry Oaniel
Pretresljiva drama matere, ki ni poznala svojega sina . . .
Dodatek: Najnovejši „AHa-Journat"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
FILMI
Vesela srca: Judy Bellaire so izključili iz šole. Vzrok: Preveč je ljubila jazz, pesem in ples. Vrača sekstarišem. Medtem piše njen oče komedijo, v kateri bo igrala mati z propadlim igralcem Jerroidom. Druga hčerka Sylvija se uči petja, a sobarica Olga živi v spominih preteklosti. Kuhar Saboni pa prepeva v kavarni Nappo. Le on in Olga imata denar. Stariši hočejo Judy, ki je bila izključena iz šole, poslati v Evropo, a ona pobegne in nastopa kot pevka v kavarni Nappo. Medtem je prišlo do premijere očetove komedije. Oče izve, da Judy ni šla v Ameriko. Zmešnjava nad zmešnjavo. Srečen konec krona tudi uspeh očetove komedije.
Madame Xi Jacqueiine, mlada in lepa žena nekega francoskega odvetnika, ki je v nedovoljenem razmerju živela z nekim Jea-nom, hoče zopet nazaj v pošteno življenje, a tik pred tem ustreli neka bivša ljubica razvpitega Jeana. Jacqueline zbeži domov, kjer najde bolanega sina in neizprosnega moža, ki ji pokaže vrata. V strahu pred policijo radi nenadne smrti Jeana zbeži Jacquelina na jahti milijonarja Ferimana v Ameriko. Tam ga zapusti in slednjič je na cesti, kjer prodaja svojo ljubezen. Spozna se s slepar-jom Lerocleom, ki jo odvede v Evropo, kjer hoče izdati njeno skrivnost. jacquelin ga ubije. Pred sodiščem jo brani njen sin. Slednjič se spoznata in z nasmeškom na ustnih umre Jacquelina v sinovem naročju.
Medokrožna tekma koscev Prekmurje - Ptuj v Murski Soboti
Že precej časa se vršijo priprave za veliko medokrožno tekmo koscev v Murski Soboti. Prijavljajo se tekmovalci iz društev prekmurskega in ptujskega okrožja. 6. avgusta bo v Soboti mogočna manifestacija kmetskega dela in kmetskomladinskega pokreta. Na zborovanju, ki se bo ta dan vršilo, bo mladi kmetski rod po svojih predstavnikih iznesel svoje težave, zahteve in svoj program. Mnogi izletniki iz raznih krajev, zlasti s področja ptujskega Okrožja, bodo povdarili nato nezlomljivo povezanost v borbi za mir, svobodo in napredek. Predstavniki kmetskih pokretov s Hrvatske in Srbije se bodo s svojo navzočnostjo lahko preoričali o delavnosti in težnjah mlade prekmurske generacije. Prekmurec, 6. avgust je naš kmetski praznik. Glejmo, da ga dostojno proslavimo z upanjem v zmago in lepšo bodočnost.
OKROŽJE.
SOBOTA
—	Odlikovanje. Tukajšnji orožniški kapetan I. r. g. Rajmund Vatovec je bil odlikovan s svetinjo za vojaške vrline. K priznanju, ki ga je bil deležen z najvišjega mesta za svoje delo, se pridružujemo k številnim čestitkam tudi mi.
—	Počastitev 50 letnice g. Benka. Vsa priljubljenost in cenitev zaslug g. Benka, ob priliki njegovega življenskega jubileja, je prišla najbolj do izraza, ko seje celotni občinski odbor z g. županom Hartnerjem na čelu, podal s številnimi zastopniki vseh tukajšnjih društev in korporacij na slav-ljenčev dom, kjer so mu čestitali k 50 letnici. Ob tej priliki so razni govorniki povdarjali zasluge g. Benka, ki se jim je ginjeno zahvalil za veliko pozornost. Jubilantu je bil izročen lep spominski album s posvetili občine, društev in korporacij, ki so se mu poklonili.
VIII. Mariborski teden
(Od 5. do 13. avgusta 1939.)
Približuje se čas osme prireditve tradicionalnega Mariborskega tedna, velike gospodarske in kulturne revije Maribora iz vsega slovenskega severovzhoda. Letošnja prireditev, določena za čas od 5. do 13. avgusta, bo pa še toliko pomembnejša, ker živimo v dobi, ko je potreba strnitve vseh sil in dela za okrepitev naših postojank večja kakor kdaj koli prej. Tega se zaveda tudi vodstvo Mariborskega tedna in je zato poskrbelo, da ustvari iz prireditve resnično manifestacijo naše volje po življenju in napredku.
Letošnji VIII. Mariborski teden bo zato nudil toliko pestrosti, kakor ne skoraj katera druga dosedanja prire ditev v Mariboru. Po že določenem programu bo obsegal najprej veliko tekstilno razstavo, ki bo prikazala vse, kar zmore naša sodobna domača industrija, dalje obsežno tujskopromet • no, gostinsko, narodopisno, jubilejno gledališko, skavtsko, vinsko in veze-ninsko razstavo, kakor tudi razstave domačih malih živali in razne druge. Za pouk in razvedrilo bodo skrbeli koncerti, gledališki, športni in drugi nastopi obenem z že znanim in tako privlačnim veseličnim parkom na razstavišču. Atrakcija tedna bo pa goto vo veliki festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta, na katerem bodo nastopile skupine iz Bele Krajine, Gorenjske, Koroške, Prlekije itd.
Kakor vsako leto, velja za obisk Mariborskega tedna tudi letos polovična voznina po vseh državnih železnicah od 1. do 17. avgusta. Maribor-ski teden bo zato najlepša priložnost za obisk našega severnega obmejnega ozemlja in njegove prestolnice Maribora, prekrasnega kopališča na Mari borskem otoku, zelenega Pohorja, sončnega Kozjaka, Slovenskih goric in vseh drugih prekrasnih postojank.
—	Nov« maša. V nedeljo dne 16. fe m. bo daroval svojo prvo sv. mašo v Soboški župni cerkvi preč. g. Erjavec Janez iz Satahovec.
—	Nesreča z motociklom. Pred dnevi se je pripeljal ves krvav v tuk. bolnišnico g. Zrim Jože iz M. Sobote, ki je padel z motorjem ter se pri tem nevarno poškodoval na glavi in roki. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiii
Dentist EMIL PERC
je odprl 1. julija 1939
ZOBNO ORDINACIJO v
MURSKI SOBOTI Aleksandrova cesta, nasproti Prekmurske tiskarne.
llllllllllllllllllllinillllllllUlIlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIUIIIlillllHIlIHtllll
OSTALE VESTI
—	Himen. G. Skarabot Nino, davč. ni uradnik iz Murske Sobote se je zaročil s gdč. Černy Heleno, hčerko znanega pesnika in književnika, šol. upr. iz Mačkovec. Čestitamo I
—	VeSčica. Dne 16. julija se bo vršilo pri nas kmetsko mladinsko zborovanje Društva kmetskih fantov in deklet na dvorišču g. Janeza Žibrika, gostilničarja. Začetek ob 2. uri popoldne. Po zborovanju bo tekma kle-pačev. Prosimo tekmovalce, da se čimprej javijo društvu v Črnelavcih. Kose dobijo od ocenjevalne komisije. Po tekmi in razdelitvi nagrad, ki bodo tudi letcs zelo lepe, se bo vršila veselica na vrtu gosp. Žibrika. Pridite!
—	Večeslavci. Žnidarič Rudolf iz Večeslavec je hujše poškodoval pos. sina Zemljič Franca iz Rihtarovec s tem, da ga je dvakrat zabodel z nožem v hrbet. Poškodovani je moral iskati zdravniške pomoči.
—	Rakičan. Naši gasilci priredijo dne 16. t. m. svojo letno veselico na vrtu gostilne g. Čačinoviča Emerikav Rakičanu. Gostilna Čačinovič je našim Sobočancem in okoliškim vašča-nom dobro znana kot solidna, gostilničar pa kot vesel in zabaven človek, ki se v svojem poklicu prav dobro znajde, zato se udeležimo veselice in preživimo v prijetnem Rakičanu par ur v prijateljskem razpoloženju.
Iz bolnišnice
—	Talaber Josip, posestnik iz Gorice je padel s kolesa in si raztrgal desno stran lica.
—	Domanjko Franc iz Ljutomera je peljal na vozu vino. Pri tem je po nesreči padel pod voz, pri čemur mu je zmečkalo prste na levi roki.
—	Na koso je padel Sabotin Karel, pos. iz Gančan. Na levi strani prs ima nevarno rano.
—	Pri nabiranju murv si je zlomil desno roko 5 letni Smodiš Eugen iz Gederovec.
—	Žižek Franc iz Hrošenskega vrha si je pri delu močno vrezal s srpom v nogo.
—	Celeč Ani, posestnici iz Pečaro-vec je stopila krava na levo nogo.
—	Gartner Stanislav, dijak iz Rao-kovec je pri igranju nogometa padel in si zlomil nogo.
—	Želodec Janez, pos. iz Tišine si je s koso vrezal v desno nogo.
—	Horvat Matilda, pos. hči iz Lipovec je padla s črešnje in si ranila prsi na desni strani.
—	6 letni Kožar Anton, pos. sin iz Mele je padel z drevesa in se pri padcu poškodoval.
—	Golnar Franc, viničar iz Ivanše-vec je padel s kolesa in si izpahnil desno roko.
—	75 letno Rakuša Marijo, viničar-ko iz Cubra je zet Franc Miholič v pijanosti pretepel in jo pri tem poškodoval na obrazu.
—	Stiblar Apolonija, pos. hči iz Ba-kovec je padla z akacije in si zlomila levo roko.
—	10 leten Vrbnjak Friderik, vinič. sin iz Murščaka je prišel po nesreči pod voz. Poškodovan je na desni nogi.
POLITIKA
Sporazum s Hrvati je zopet v ospredju in se po pisanju srbskih listov razvija zelo ugodno. S tem v zvezi pišejo listi, da je bilo bivanje vladnega predsednika Cvetkoviča na Bledu namenjeno reševanju našega največjega notranje-političnega vprašanja. V nekem časopisu čitamo: »Danes ali jutri bomo slišali, da je sporazum podpisan, kar nas nikakor ne bo iznenadilo, ker je ta sporazum z ozirom na svetovni položaj nujno potreben."
Egiptovski zunanji minister Jah-ja paša je obiskal našo prestolnico kjer je bil sprejet največjimi častmi.
Predsednik bolgarske vlade dr. Kjoseivanov se je sestal i našim zunanjim ministrom Cincar-Markovičem na Bledu. Imela sta važen političen razgovor, ki je še bolj potrdil že itak iskreno razmerje med obema bratskima državama.
Širši odbor JRZ, ki se je v nedeljo sestal v Beogradu, si je izvolil za predsednika predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, za podpredsednika pa predsednika senata dr. Anton Korošca. Na tem sestanku je bil izključen iz stranke dr. Milan Stojadi-novič in osem njegovih somišljenikov.
Nemci na Južnem Tirolskem, ki je danes italijanska pokrajina, se bodo morali izseliti. Naseliti jih nameravajo po južnem Koroškem, kjer prebivajo Slovenci.
V Ameriki stavka 100.000 zidarjev.
Na mandžurski meji so vedno hujši boji. Nasproti si stojijo Japonci ter mandžursko-sovjetske čete. Na obeh straneh je mnogo mrtvih.
36 bolgarskih poslancev bo v kratkem obiskalo Moskvo.
Poveljnik madiarske vojske je bil v Berlinu, kjer ga je sprejel kan-celar Hitler.
Službo dobi takoj
prodaialka v papirni trgovini.
Več se poizve v knjigarni HAHN IZIDORJA v Murski Soboti.
službene objave
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Zapisnik
XVII. redne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29, aprila 1939.
Zbornični svetnik g. Jože Hras-telj, živahno pozdravljen, je povzel besedo ter se je uvodoma iskreno zahvalil za pozdrave, ki jih je bil deležen ob priliki otvoritve zborovanja, nato je omenil, da je dobil od zbornice specijelno naročilo, da pozdravi skupščino v imenu zbornice najpri-srčneje. Nato je dejal: Današnji občni zbor trgovskega združenja v Murski Soboti se vrši neposredno pred važnimi spremembami našega notranjega državnega življenja, od katerih moramo pričakovati zelo dalekosežne posledice. Vsi, posebno pa gospodarski krogi smo z velikim zanimanjem in razumevanjem sledili vsem naporom odločilnih faktorjev pri delu za končno ureditev vseh notranjih političnih vprašanj, s katerimi je tako tesno povezano tudi naše gospodarstvo. Vedeti moramo, da le solidno izgrajeno in temeljito fundirano gospodarstvo daje posebno v današnjih časih državi ono odporno moč, ki jo narod neobhodno potrebuje in želi. Vsi, posebno pa trezni in prevdarni gospodarski sloji so poklicani, da brez izjeme sodelujejo pri tem velikem narodnem gospodarskem obrambnem delu naše domovine Jugoslavije. Vi prijatelji iz Murske Sobote ste se te dolžnosti napram svoji domovini preje zavedali, kot kjerkoli drugje. Pustili ste na stran malenkostna, osebna in politična nasprotstva, lotili ste se slož-nega resnega gospodarskega dela, zato lahko Murska Sobota in z njo posebno Združenje trgovcev v Murski Soboti s ponosom gleda na uspehe svojega dela. Jaz Vam prijatelji v imenu Zbornice TOI, kakor v imenu svojem prav iskreno čestitam in želim, da bi vaše složno delo rodilo tudi v bodoče tako vidne uspehe, kakor do sedaj. Ko se bomo junija meseca zbrali pri slovesni otvoritvi vašega ponosnega »Trgovskega doma", bcste lahko svojim tovarišem širom Slovenije pokazali in dokazali, da so uspehi mogoči le v složnem in skupnem delu. Morda bo prišel čas, ko bodo lahko vas posnemali tudi drugi kraji, kar bo dalo naši državi in našemu gospodarstvu novih uspehov. To so moje želje k vašemu občnemu zboru, kateremu želim, da poteče v znamenju novih smernic skupnega in složnega dela. Pozdravljeni!
Govor zborničnega svetnika so zborovalci nagradili s prav živahnim odobravanjem in predsednik g. Čeh se je za temperamentne besede zastopniku zbornice v imenu združenja najlepše zahvalil.
Predsednik g. Čeh javlja, da se je k besedi oglasil župan občine Murska Sobota in član banskega sveta g. Ferdinand Hartner, ki se je živahno pozdravljen zahvalil za pozdrave ob priliki otvoritve zborovanja in izrekel v imenu občine, kakor tudi v svojem Imenu čestitke za lepo zborovanje, pri
tem pa naglašal, da je bila naša organizacija vedno občini v krepko pomoč in da se ima tudi občina z&hva liti združenju za uspele akcije v komunalni politiki, zlasti pri akcijah za graditev stadiona, kopališča, kanalizaciji i. t. d. Želi zborovanju, da bi organizacija vstrajala pri svojem začrtanem delu kot doslej. Nato je v kratkih potezah orisal pomen in cilj »Prekmurskega tedna", pri katerem sodeluje v izdatni meri tudi naša organizacija in je apeliral na zboro valce, da bi razvili čim živahnejšo propagando za udeležbo. Izrekel je posebno zahvalo združenju, da je stavilo »Prekmurskemu tednu" pisarno na razpolago in da je pripravljeno tudi v »Trgovskem domu" za časa »Prekmurskega tedna" dati lokal brezplačno na razpolago. Predsednik g. Čeh se je za pozdravne besede g. župana v imenu zborovalcev najlepše zahvalil.
Tajniško poročilo.
Tajnik združenja g. Veble Aleksander je poročal takole: V poslovnem letu 1938 je uprava združenja imela 8 plenarnih sej in 2 seji nadzornega odbora. Plenarne seje so se vršile 14 februarja, 12. aprila, 29. aprila, 30. maja, 5. julija, 3. oktobra, 14 novembra in 30. decembra. Seje nadzornega odbora z dne 14. februarja je veljala za revizijo poslovnih knjig za leto 1937. O razpravah, ki so se vršile na sejah pred občnim zborom lanskega leta se ne bom mudil, ker se je o teh poročalo na lanskoletni skupščini. Na vseh teh sejah se je pretežno razpravljalo o spisih, ki so obravnavale prisilne terjatve dolžnih članarin. To delo je zahtevalo dosti zamude časa. Danes lahko poročam, da ta neprijetna naloga sicer še ni končana, vendar lahko javljam, da so stare terjatve članarin v glavnem izterjane. Poleg tega dela je reševala uprava vse važnejše tekoče zadeve in je uprava dajala tudi inicijative za koristno delo na gospodarskem polju. Mnogo opravkov je imela uprava z reševanjem težke naloge, ki jo je prevzela s sklepom občnega zbora iz leta 1935 in sicer glede uresničenja gradnje »Trgovskega doma". Preobširno bi bilo o detajlih tega vprašanja poročati, pač pa se lahko ugotovi, da je danes naša orga nizacija kot podeželska organizacija prva v naši državi, ki se ni ustrašila žrtev. Upamo, da bodo druga združenja sledila našemu vzgledu in pričela misliti na vzgojo trgovskega naraščaja in da temu postavijo primerne domove, V predsedniškem poročilu je g. predsednik nanizal vsa tista vprašanja, s katerimi se je naša organizacija v minuli poslovni dobi bavila. Ne bom jih ponavljal, ker bi bilo to samo kratenje dragocenega časa. Na kratko bom reasumiral samo najvažnejše skle pe, ki jih je uprava sprejela na svojih sejah. Na seji od 30. maja se je poleg drugih obsežnih zadev administrativnega značaja sklenilo, da pokrene združenje akcijo za postavitev stanovanjske hiše, katero naj bi gradil po kojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Pokazala se je namreč za to po-
HALO! PAZITE IN ČITAJTEt
i rnrccn 0d najcenejših do
nllUbUH najboljšihjvseh ZNAMK
GARANCIJA
tudi za najcenejše kolo.
CENE NAJNIŽJE.
So
w
§z >o
Z v-j
MOTORNA KOLESU SSST
znamke: triunph, o k w., puch, z o n d a p p) victoria
OD 2.000.~ DIN
naprej na 12 mesečno odpl.
Zamenjamo vsako kolo ali motorno kolo najugodnejše
ŠIVALNI STROJI
DURKOPP, NEUMANN, VERITAS,
GRITZNER, KOHLER CENE OD 1.550. DIN
NAPREJ MESEČNI OBROKI PO
100. ~ DIH.
m
PRI
NAJVEČJI TEHNIČNI TRGOVINI
STIVAN
nekoliko komadov
ČEVLJARSKIH STROJEV
linksarm, zylinder in flach garantirano novi od
2,000.— DIN
naprej.
MURSKA SOBOTA, GLAVNI TRG 5.
treba z ozirom na vedno večji razmah Murske Sobote. Združenje je v ta na men predložilo pokojninskemu zavodu obširen elaborat, kjer je s konkretni mi podatki in statistikami dokazalo rentabiliteto za postavitev take stano vaujske hiše. Stvar se je vzela v evi denco. Na isti seji je bil sprejet tud konkreten predlog za uvedbo pavšal ne obdačbe branjevcev in malih tr govskih obratov. Na seji od 5. julija se je v glavnem razpravljalo o pomoči poplavljencem in o pripravah za občni zbor Zveze trgovskih združenj. Ta krat se je tudi predlagalo, da bi naj zveza sklicala glavno skupščino zveze v Mursko Soboto ob priliki otvoritve »Trgovskega doma". Po tej seji je nastopil daljši odmor za zasedanja uprave, kar je sadna sezija našo pisarno dokaj zaposlila. Tudi so se vr-šile najštevilnejše priprave za davčna zasedanja, tako da je bila sklicana prihodnja seja šele dne 3, oktobra. Ns tej seji se je razpravljalo o podelitvi štipendije dijaku Vijecu iz Murske Sobote, ki se je vpisal v trgovsko akademijo. Nadalje se je raz pravljalo o pristopu k tujskoprometni zvezi, o pritožbi občine Salovci radi regiementacije delovnega časa za trgovske obrate na deželi in o pripravah za izredni občni zbor Zveze, ki je b:l sklican za dan 5. oktobra v Celju.
Kupujem po najvišji ceni
Riene rožižke
(stari kruh • krttSni oča}
lepo nabrane, suhe čiste,
nadalje vse vrste semenja	1
ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA Lendavska cesta 2.	Telefon štev 2.
j EZgBZe)

AKO ŽELITE IMETI
ODLIČNE TISKOVINE
POSLUŽ1TE SE TISKA IZ
PREKMURSKE TISKARNE
KATERA VAM DOBAVI PO NAJNIŽJI CENI: LETAKE, PLAKATE,
VABILA KAKOR TUDI VSE TISKOVINE ZA URADE ITD ITD.
TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI IN KNJIGAMI
H9HN IZIDOR, IMa Sobota.
Mirna stranka iiče dvo ali trosobno stanovanje
s kuhinjo in pritiklinami za takoj ali kasneje.
Poizvedbe v Prekmurski tiskarni v M. Soboti.
__co
Pletilni stroj
radi selitve v inozemstvo, skoraj nov št. 8/60. se ugodno proda. FRANC MOREČ, Gorica 30, p. Puconci, Prekmurje.
TANOVANJE
obstoječe iz 5 sob in pritiklin se odda v najem z dnem 1 septembra 1939. PREKMURSKA BANKA, Murska Sobota.
MOTORNA HDLESfl
SVETOVNE ZNAMKE
TRIUMPH, UIGT0R1B, DURHOPP
od 98 - 125 - 200- 250 - 350 ccois
HIŠKE CENE!
Mali mesečni obroki t
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili
MURSKA SOBOTA.
Radio aparati
KOLESA
ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE
LE OD
Nemec Janez M. Sobota
Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah.
HITRA POSTREŽBA
original DKW motorna kolesa
vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.