KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 LJUBLJANSKA BERASKA ZNACKA IZ LETA 1667 BOŽO OTOREPEC Dne 22. avgusta 1968 je arheološka ekipa Mestnega muzeja v Ljubljani, ki jei pod vod- stvom arheologinje Ljudmile Plesničarjeve izkopavala na predelu novega Trga revolu- cije v Ljubljani ob Erjavčevi cesti, na pod- ročju nekdanjega nunskega vrta, našla na lo- kaciji antične stavbe (insule 29) zanimivo me- deno ploščico z ljubljanskim grbom. iPo podatkih Lj. Plesničarjeve je ploščica ležala v humozni plasti v globini 110 cm pod površino. Zemlja je bila v tem predelu pre- metana in na mestu, kjer se je našla ploščica, je bil viden velik vkop. OPIS PLOŠČICE Medeninasta ploščica v velikosti približno 33 X 49 mm ima obrezane vogale, v njih pa so bile štiri majhne luknjice, ki so služile za pritrditev ploščice. Danes je desni spodnji vo- gal do sredine ploščice zaradi razjedenosti odpadel, precej poškodovan pa je tudi desni gornji vogal. Sredi te ploščice je v pokončno ovalnem okviru z dvojno okrašenim robom — notra- nji je ožji in gladek, zunanji pa širši in po- snema pleten okrasek — na polkrožnem, zna- čilno poznogotskem ščitu grb mesta Ljublja- ne, kot nam je znan od začetka 14. stoletja dalje in v tukaj podani obliki precej zvesta kopija tako imenovanega malega sodnega pe- čata iz leta 1454, ki je izdelovalcu ploščice očitno služil kot predloga pri izdelavi matri- ce za izsekovanje: na treh stiliziranih gričih — tukaj skoraj podobnih trem kroglam — stoji obzidje, razdeljeno na tri ploskve, nad njim pa stolp, razdeljen na dve ploskvi, obo- je s koničastimi cinami na vrhu. Nad pol- krožnimi vrati sta vidni dve pokončni pravo- kotni okni, leva in desna ploskev obzidja pa imata vsaka po eno jasno vidno strelno lino. Tudi stolp ima na vsaki strani po eno po- končno pravokotno okno. Pod cinami obzidja in stolpa teče gladek, toda precej širok na- pušč. Zunaj grbovnega ščita, torej dejansko zu- naj grba, toda že tik nad stolpnimi cinami, ki segajo na levi strani skoraj malo preko ščita, stoji na heraldično desno stran obrnjen dvo- nogi zmaj z iztegnjenim dolgim jezikom, dvig- njenima kriloma in enkrat zavitim, precej dolgim repom. Na vsaki strani stolpa je možno dokaj jas- no razbrati številke 16 — 67, ki nedvomno pomenijo letnico 1667. Heraldika pa ne po- zna in nikdar ne uporablja v grbu številk ali letnic, vsaj tista starejša, klasična ne. Da je tukaj v grbu bila upodobljena letnica, ki z veliko mero gotovosti kaže na leto nastanka te ploščice, je moral biti prav poseben vzrok, očitno tesno povezan z namenom ploščice. NJEN NAMEN Najdena ploščica je seveda sprožila vrsto ugibanj o tem, kaj naj bi pravzaprav pome- nila. Grb mesta Ljubljane in štiri luknjice v vogalih, ki so očitno služile za pritrditev, so jasno kazali na to, da je bila pritrjena na nekaj, kar je bilo last mesta Ljubljane, torej neka vrsta inventarne tablice. Drobne luknji- ce so dale slutiti, da je bila ploščica s sukan- cem ali tanko vrvico pritrjena verjetno na blago, kajti luknjice so bile tudi za zelo tan- ke žebljičke predrobne. Uganko je končno pomagala razrešiti let- nica v samem grbu Ljubljane, tako neobičaj- na v takratnih grbih. Kot rečeno, nedvomno je pomenila letnico nastanka te ploščice. Na podlagi že omenjenega sklepa, da je ploščica zaradi mestnega grba na njej očitno označe- vala nekaj, kar je bilo mestna last, je bil precej logičen nadaljnji sklep, da je to plošči- co ali morda več njih dalo izdelati mesto sa- mo. In ker je na srečo v Mestnem arhivu Ljubljane ohranjena do danes velika serija knjig mestnih prejemkov in izdatkov in to vse od leta 1581 do 1775, sicer z nekaterimi manjkajočimi letniki ali zvezki,^ je bilo treba samo podrobno pregledati knjigo mestnih iz- datkov za leto 1667, ki je na srečo ohranje- na, in najti med izdatki, ki jih je mestni bla- gajnik izplačal na posebno povelje mestnega sveta, zapisek od 23. maja 1667, ko je zapisal sledeče: »Dne 23. istega (tj. maja) plačal pa- sarju Hansu Ulriku Leykhauffu račun za mestne značke, narejene za uboge ljudi po dekretu (mestnega sveta) z 9 goldinarji«. Pa- sarjev račun, ki je bil prvotno priložen pod št. 45, danes žal manjka.^ Ni nobenega dvoma, da gre pri teh »mest- nih značkah« (statt zaichen) za naše ploščice. O tem govori letnica na njej, pa tudi njen namen, ki postane s tem podatkom jasen. Ploščice z mestnim grbom so namreč ozna- čevale mestne reveže, oziroma bolje rečeno, mestne berače, ki so s tako, na obleko pri- šito značko imeli pravico beračiti po mestu. Uporaba takih »mestnih značk« oziroma ploščic z mestnim grbom je bila v ta namen in v tej dobi znana tudi drugod. Imenovali 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Kovinska mednata beraška izkaznica iz LJubljane Iz leta 1667. Original v Mestnem muzeju v Ljubljani (foto Carmen Narobe) SO jih tudi beraške značke (Bettelzaichen) in ; se v Nemčiji omenjajo že sredi 16. stoletja.' \ Četrti člen kužnega reda (Infections Ord- nung) iz leta 1625, tiskanega v Gradcu in menda sestavljenega na osnovi ljubljanskih izkušenj ob kugi 1599, navaja razne varnost- ne ukrepe ob izbruhih kužnih bolezni in pra- ; vi, da je treba iz mesta odstraniti vse kroš- j njarje, potepinske berače, kakor tudi dijake ; in drugo brezdelno postopaj očo in lahkomi- selno svojat, popolnoma onemogočiti nadalj- nji prihod tujih beračev, tukajšnje stare s 1 pravilnimi značkami (zaichen) opremlje- j ne mestne berače (statt pettler) pa je treba spraviti na varne kraje. Kdor bi se proti te- mu prekršil, tega je bilo treba kaznovati s postavitvijo na sramotni steber (pranger), ali na kak drug način po mnenju zdravstvenih skrbnikov (provisores sanitatis).'' Za Gradec imamo poročilo, da je število \ beračev, katerim je magistrat dal dovoljenje i za beračenje po mestu s podelitvijo »mestne j značke« v decembru 1647 znašalo okoli 300."' i Mesto je 1679 zapovedalo pregled vseh be- i račev pri cerkvi sv. Jurija in našteli so ob j tej priliki 79 moških in 244 žensk, skupno to- i rej 323 oseb, ki so bile rojene v Gradcu ali pa so tu živele od mladosti. Vsi so dobili -mestne značke« za beračenje. Velik del teh revežev so torej bile v tej dobi stare in ne- preskrbljene ženske, katerim je bilo berače- nje edini možni način za preživljanje. Ostalo množico mestnih beračev so sestavljali dni- narji in razne brezposelne osebe, med kate- rimi pa so našli tudi bivšega tržnega sodnika, j obubožane in stare oskrbnike, gosposke slu- ; ge, kočij aže in seveda številne odslužene vo- : jake. Računa se, da so ti reveži ok. 1680 pred- : 93 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974 stavi j ali v Gradcu ok 10 "/o vsega mestnega prebivalstva.' Podobno je bilo tudi v takratni Ljubljani. Tu so se mestnim revežem pridružili številni reveži s podeželja, predvsem iz vrst kajžar- jev in gostačev. Število beračev in revežev, ki so živeli le od beračenja, je zlasti narastlo po koncu tridesetletne vojne.' Zato je bila tudi Ljubljana prisiljena, da pri preskrbi mestnih revežev poseže po istih ukrepih kot drugod, tj. da uvede posebne mestne značke za tukajšnje berače. Prvo poročilo imamo iz leta 1651, ko je ljubljanski mestni svet 17. aprila sklenil, da se naslednji dan izvede vi- zitacija in pregled vseh beračev in naj se upravičenim (tj. verjetno tistim, ki so bili rojeni v Ljubljani ali pa so tu živeli že dolgo časa, podobno kot v Gradcu) dajo »pločevi- naste značke« (plechene zaichen).^ To leto je bila tudi zelo huda zima, tako da je mestni svet 4. decembra izjemoma dovolil, naj be- rače ponoči spuste v meščanski špital in naj se jim zakuri zadnja soba,^ sicer bi verjetno marsikak berač ne preživel. Sliko o takratni revščini v mestu ilustrira tudi naročilo mest- nega sveta od 1. decembra 1653, da naj se »goli otroci na ulicah oblečejo«. Isto leto je bil ponoven pregled beračev in verjetno de- litev mestnih značk zanje, kajti 28. julija 1653 je bila poleg oglednikov mesa, tehtarjev kruha, oglednikov žita in preglednikov dim- nikov imenovana tudi komisija za pregled beračev, ki sta jo sestavljala višji špitalski mojster in član notranjega sveta Anže Macol in Andrej Cvek." Naslednji podatek v mestnih virih o tej zadevi govori nato o naši znački iz 1667, ko je torej moral biti ponoven redni pregled be- račev in so bile zato naročene in plačane pri pasarju Hansu Ulriku Leykhauffu omenjene mestne značke z grbom in letnico 1667, ki je torej označevala leto nastanka značke in leto pregleda beračev. Te preglede so opravljali vsakih nekaj let — in podeljevali nove be- raške značke — kajti sicer je bilo možno, da se je kak neupravičeni polastil, morda po smrti domačega berača, njegove značke ter z njo beračil po Ljubljani. Zato je tudi ra- zumljivo, da je značka morala imeti v grbu letnico. Po novi podelitvi značk so bile stare verjetno razveljavljene. Osem let kasneje imamo ponovno ohranjen podatek, da je bilo istemu pasarju Hansu Ulriku Leykhauffu iz- plačano 12. oktobra 1675 deset goldinarjev za izdelanih 200 medeninastih »mestnih značk« za tukajšnje reveže.*^ Število takrat narejenih — in verjetno, sodeč po ceni, jih je bilo tudi 1667 toliko — značk bi govorilo o tem, da je bilo toliko tudi mestnih revežev, ki so imeli pravico s tako značko beračiti od hiše do hiše in se na ta način preživljati. O pasarju Hansu Ulriku Leykhauffu vemo iz tistega časa le to, da je imel med leti 1668 do 1677 svojo delavnico v hiši na Starem trgu 32, ki je bila takrat last čevljarja Matije Vid- marja.Bil je verjetno eden izmed potujočih obrtnikov tistega časa, ki se je za nekaj let ustavil v Ljubljani, nato pa zopet odrinil da- lje, kajti po tem času se v mestnih virih iz- gubi vsaka sled za njim. »beraSki strah« Prvotno je bila skrb za reveže prepuščena v veliki meri cerkvi, izvajala pa se je pre- težno neorganizirano, od človeka do človeka. V začetku novega veka je nekako prevlada- lo pravilo, da naj za domače berače skrbi občina s tem, da jim preskrbi delo ali pa do- voli, da smejo beračiti v domači občini, tuje berače pa je treba odganjati. Tako najdemo med predlogi za kranjski policijski red iz ok. 1540 tudi zahtevo, naj se izženejo številni be- rači in postopači, ki so se klatili po deželi z dresiranimi medvedi in psi, lajnarji, vede- ževalci, »Jakobovi bratje« in vsi, ki niso bili vredni miloščine. Potrebnim beračem doma- če dežele pa naj bi duhovščina izdala primer- na potrdila," s katerimi bi lahko beračili. Tu gre torej očitno že za neko uveljavljanje principa o domovinski pripadnosti beračev, ki so jo kasneje na neki način izkazovale tu- di naše »mestne značke«. Vse druge, tuje be- rače pa je bilo treba torej pregnati. Za to so v mestih skrbeli posebni mestni usluž- benci, ki se v Avstriji omenjajo že v 15. sto- letju; imenovali pa so jih nemško Bettelrich- ter ali Bettelvogte," v slovenščini pa V. Vod- nik navaja zanje oznako »beraški strah«, Po- točnik pa »beraški vojd ali oskrbnik«.'-' Tak beraški strah se v Ljubljani prvič ome- nja že leta 1545.Imel je nadzor nad doma- čimi berači in preganjal tuje. Cesar Leopold I. je 1679 izdal celo resolucijo, ki je »zum Exempel« pretila celo s smrtno kaznijo tiste- mu tujcu, ki bi ga zalotili tretjič pri berače- nju." Tudi druga slovenska mesta so poznala take beraške strahove, omenjajo se npr. v Celju v 17. stoletju. " Do leta 1575 je imela Ljubljana samo enega, to leto pa so sklenili, da nastavijo še enega, vsak naj bi imel po šest renskih goldinarjev letne plače. Razen nadzorstva nad berači sta bila tudi mestna pogrebca s trdno določeno tarifo za vsako kategorijo mrličev.'^ Posebno strogo so proti beračem ukrepali v letih 1570-^» in 1599, ko je divjala v mestu kuga. V juliju 1599 so iz- gnali vse berače in zabičali beraškima stra- hovoma, naj jih ne pustita več v mesto.-' 94 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 V začetku 17. stoletja, ko so kužne bolezni malo pojenjale in se je delno izboljšalo tudi gospodarsko stanje, se je število beračev v mestu zmanjšalo. V rubriki izdatkov za mest- ne reveže je 1601 mestni blagajnik celo za- pisal: »To leto ni bilo nič beračev. Hvala bogu!«"' Zato je imelo mesto nastavljenega le enega beraškega strahu. Sele od 1629 da- lje se ponovno omenjata dva.^^ Tudi v 18. stoletju je število beračev rajši narastlo kot upadlo. Spomladi leta 1715 je Ljubljano napolnilo — zaradi slabih letin in bolezni ter lakote — z dežele tako število beračev, da je mesto moralo poseči po izred- nih ukrepih. Mestni svet je 26. aprila skle- nil, naj se drugi dan dopoldan z javnim bob- nanjem razglasi po mestu, da naj se vsi be- rači, tako stari, ki so bili že prej v mestu, kot tisti, ki so na novo prišli z dežele, do 2. ure popoldan zberejo pri lazaretu in naj tam počakajo na odločitev, kateri bodo pre- puščeni (passiert vi^erden) in kateri ne. Pre- puščeni bodo oskrbovani s primernimi živili, ki jih bodo darovali usmiljeni meščani, ostali pa bodo odpravljeni iz mesta in bodo, če jih bo opaziti v mestu, prijeti po sodnih slugah, postavljeni k prangerju in izgnani iz mesta. Beraškima strahovoma so posebej naročili, naj vse berače poiščejo po ulicah in trgih in jih odpravijo v lazaret. Glede oskrbe so skle- nili, da se jim prvi dan da le kruh, v bodoče pa se bo še sklepalo. Oskrba pa verjetno ni bila zadovoljiva, kajti reveži iz lazareta so vzeli grofici Barbo nekaj volov in jih pojedli, za kar je grofica terjala od mesta povračilo.-* Poleg dolžnosti pogrebcev je mesto beraška strahova uporabljalo tudi za druga podobna dela. Tako sta 1718 čistila kanale in vodnja- ke po mestu, bila sta tudi mestna sla.--' Leta 1746 sta dobila poleg sodnih slug posebno nagrado, ker sta vodila berače na delo zunaj mesta. Leta 1752 je bila po cesarskem patentu o odpravi beračenja opravljena splošna dežel- na vizitacija in v ljubljanskem deželnem so- dišču, ki je takrat štelo 74 vasi, so našli in popisali 864 beračev, od katerih je vsak dobil od mesta 1 krajcar.^' Tudi 1763 so popisali vse berače v mestu. Ker se je marca istega leta govorilo, da je bil zadnji požar v mestu podtaknjen, so skle- nili »sine uUo respectu« vse brezposelne po- stopajoče berače poloviti in jih odpraviti iz mesta, tisti pa, ki ga znova zalotijo, bo za 5 let postavljen v kaznilnico.^^ Leta 1767 so baje na veliki petek pred ljubljanskimi cerk- vami našteli kar 4000 beračev.^* Ljubljanski policijski red iz 1790 je bera- čenje prepovedal na vseh krajih v mestu, po- sebno pa naj bi odstranili in poskrbeli za po- habljene in nagnusno telesno poškodovane. Ce so beračili otroci, so bili starši kazno- vani. Zanimivo je, kar poroča neki francoski ofi- cir iz Ljubljane ok. 1800; med drugim tudi to, da v mestu ni opaziti beračev.'" Toda za leto 1831 poroča mestni zdravnik dr. Viljem Lipič, da je od 12.144 stalnih prebivalcev Ljubljane ok. 1200 mestnih revežev, torej kar lOo/oF Vsekakor je Ljubljana še v prvi polovici 19. stoletja imela dva beraška vojda (Bettel- vögte), za katera je 1835 mestni magistrat izjavil, da sta za preprečevanje beračenja po cestah nujno potrebna ter da zadržujeta tuje berače.as Še 1. aprila 1865 je dr. Bleiweis za- hteval v občinskem svetu glede na to, da se kljub prepovedi beračenje po hišah povečuje, naj se beraškemu vojdu dajo ostrejša navo- dila, nakar je župan pripomnil, da je bilo že storjeno.^* Ta kratki ekskurz v zgodovino more seve- da samo najbolj bežno osvetliti nekatere mo- mente v reševanju vprašanja ljubljanskih re- vežev. Ljubljanski mestni arhiv hrani še šte- vilna dokumentarna pričevanja o tem, kar bi bilo morda lahko enkrat predmet posebne daljše in temeljitejše študije. Dejstvo je torej, da je naša mestna ali be- raška značka izredno zanimiv tako kultur- no-zgodovinski, kot tudi »socialno-skrbstve- ni« preostanek izpred dobrih 300 let, redek ohranjen primer, saj kaj podobnega v doseg- ljivi literaturi nismo zasledili nikjer. PRIHOD ZMAJA V LJUBLJANSKI ORS Na drugi strani pa je njena zunanja, li- kovna plat enako zanimiv in važen prispevek historiatu ljubljanskega mestnega grba. Kot je znano, Ljubljana vse do konca 17. stoletja ni imela zmaja v grbu.^^ Toda pod vplivom zmaja, ki je služil kot držaj srebrnega mest- nega pečatnika iz sredine 15. stoletja, kjer se nad grbom kot okrasek in polnilo prostora okrog ščita pojavi tudi krokodilu podobna ži- val, dalje pod vplivom zmaja, ki je bil že ves čas v grbu sosednjega deželnega glavne- ga mesta Celovca, predvsem pa v 17. stoletju, po takratnih zgodovinskih prizadevanjih J. L. Schönlebna in J. V. Valvasorja kot usta- novitelja Ljubljane predstaviti Jazona, baje- slovnega kraljeviča, ki naj bi nekje na ljub- ljanskem barju premagal zmaja,''" značilnega prebivalca močvirnih krajev, se pojavi zma- ju podoben brezkrilni nestvor, »lintvern«, se- deč na ščitu z ljubljanskim grbom, torej zu- naj grba, prvič v tisku Vramčeve kronike, 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 izdelku Mandeljčeve ljubljanske tiskarne iz 1578." V mestnem grbu iz 1589, ki je še da- nes vzidan na hiši Breg 20, zmaja sploh ni.'* Tudi v upodobitvi na naši ploščici je, kot re- čeno, zmaj še vedno zunaj ščita oziroma grba, toda že tik nad stolpom; v naslednji ohranje- ni fazi, grbu Ljubljane na veliki veduti v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske iz 1689 je zmaj že zdrknil navzdol v notranjost grba'" in odtlej ostal tam na stolpu kot bist- veni — v najnovejši dobi vedno večji in vča- sih skoraj edini (prim. nekdanji znak pod- jetja Ljubljana-transport!) — sestavni del ljubljanskega grba. »Prihod« zmaja v ljub- ljanski grb pa moremo torej odslej staviti med leta 1667—1689. Verjetno je največ za- slug pri tem imel ravno Valvasor z zgodbo o Jazonovem zmaju in trditvijo, da je zmaj znamenje čuječnosti."" i OPOMBE MALj = Mestni arhiv Ljubljane v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. 1. 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega. Publi- kacije Mestnega arhiva ljubljanskega. Poročila in pregledi gradiva zv. 1. Ljubljana 1959, str. 89. — 2. MALj, cod. Xin/84-1667. knjiga izdatkov fol. 41. — 3. Deutsches Rechtswörterbuch IIi/2, str. 233. — 4. Infections Ordnung, Gratz 1625, MALj, Reg. 1/43, fol. 8.; prim. J. Vrhovec, Die Pest in Laibach, Mitteilungen des Musealvereines für Krain 12, 1899, str. 32, 89. — 5. F. Popelka, Geschichte der Stadt Graz I, sti'. 131. — 6. rav- no tam, IL Str. 330—331. — 7. J. Žontar, Nasta- nek, gospodarska in družbena problematika po- licijskih redov prve polovice 16. stoletja za dol- njeavstrijske dežele s posebnim ozirom na slo- venske pokrajine, Zgodovinski časopis 10—11,1 1956—1957, str. 120; J. Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 20. — 8. MALj, cüd. 1/27-1651, fol. 86. — 9. ravno tam, fol. 256. — 10. MALj, cod. 1/28-1653, fol. 140', 209'. — 11. MALj, cod. XIII/92-1675, fol. 40'. — 12. V. Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš, I. Stari trg, str. 354 (rokopis v MALj). — 13. J. Zontar, ome- njeno delo, str. 34. — 14. M. Dolenc, >>Usoda« ljubljanske prisilne delavnice. Kronika sloven- skih mest 4, 1937, str. 72; Deutsches Rechtswör- terbuch II/2, Str. 232-233. — 15. Walf, Deutsch- siovenisches Wörterbuch, 1860, 1, 243. — 16. MAL] cod. 1/5-1545, fol. 109 (Pettler Richter). — 17. M. Dolenc, omenjeno delo, str. 72. — 18. J. Orožen, Zgodovina Celja II, str. 127—128. — 19. MALj, cod. 1/12-1575, fol. 98-98'; J. Mal, ome- njeno delo, str. 90. — 20. MALj. cod. I./10-1570, fol. 100-100'; J. Mal, omenjeno delo, str. 81. — 21. MALj, cod. 1/16-1599, fol. 91. — 22. MALj, cod. XIII/'20-1601, knjiga izdatkov fol. 119. — 23. MALj, cod. XIII/47-1629, knjiga izdatkov fol. 115. —24. MALj, cod. 1/61-1715, fol. 71, 114', 182; V. Stesika, Delničarjeva ljubljanska kronika od leta 1660 do leta 1718, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko U, 1901, str. 176—177. — 25. MALj cod. XIII/135-1718, knjiga izdatkov fol. 58, 73. 26. MALj, cod. 1/85-1746, str. 288—289. — 27. MALj, cod. 1/91-1752, str. 104, 160—161. — 28. MALj, cod. 1/102-1763, foil. 24', 48'—49. — 29. J. Mal, omenjeno delo, str. 21. — 30. Allgemeine Polizeieinrichtung für die Hauptstadt Laibach od 25. novembra 1790 v MALj, Reg. 1/12, fol. 204. — 31. 3. Mal, omenjeno delo, str. 19. — 32. W. Lippich, Topographie der k. k. Provinzialhaupt- stadt Laibach, 1834, str. 126. — 33. MALj, Kre- sijski akti fasc. 16. — 34. MALj, cod. III/16-1865, iol. 53; Laibacher Zeitung 3. IV. 1865, št. 76, Str. 306. — 35. M. Kos, Pečat in grb mesta Ljub- ljane, Zbornik za umetnostno zgodovino 19, 1943, str. 43. — 36. Valvasor, Ehre, XI, 705. — 37. M. Kos, omenjeno delo, str. 43, 46—47. — 38. ravno tam, str. 45, 47. — 39. ravno tam, str. 47, 49. _ 40. Valvasor, Ehre, XI, 705. , 96