Bpedlztane (s
V goUrrtnl
Leto XXm.9 št 177
Ljubljana, nedelja 8. avgusta 1943
Cena cent. 80
UpravDistvo . Telefon «
Ljubljana, Puccmijeva olica 9.
M-22. «-23 31-24 Uuer.itm oddelek: Ljubljana, Pucrinijera ulica S - Ielefon 5t. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubliansko pokrajino pri pofono-čekovnem zavoda k. 17.749. za ostale krije Ital-ie Ser/izio Conti Con. Posl. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije m mozemstva ima Unioce Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
Izhaja ritk dao razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lir 18.—. ta inozemstvo vključno a »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50.
Utedoiiito : Dobljena, Puccinijeva olica it. 5. — Telefon fcev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokoptfi te ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per b pubbliciti di provenienza italiana :d estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Finančni po^*aj Italije
Poročilo finančnega ministra Bartolinija na seji vlade
Rim. 7. avg s. Finančni minister Eksc. Bartolini .ie podal včeraj na seji vlade naslednje
finančno poročilo:
Z;»časnt ugotovitve na dan 30. junija ob za-kijuČK.u finančnega leta 1942/43 glede državne-L>a proračuna nam kažejo tele zaključke: do-hr.Jkov 48.« milijarde lir. izdatki 135.2 milijarde lir. primanjkljaj 86.3 milijarde lir. Strošk s:- razdeljeni tako: izredni vojni izdatki 81 milijard. r. :s;vni presežek v normalnem poslovanju 5.3 milijarde tir. l/poštevati je treba, da je prti' končnem zaključku računov zabeležiti znat-n<i zboljšanje in moramo zaradi tega pričako-v ati. da bo naposled primanjkljaj normalne f;na'ične uprave v letu 1942/43 nižji od 5 milijard.
V prejšnjih poslovnih letih so bili rezultati naslednji: primanjkljaj uri rednih stroških leta 194:; 41 6254 milijonov m leta 1941/42 4028 milijonov; izredni vojni stroški leta 1940/41 57 735 milijonov, leta 1941/42 pa 71.318 milijonov Skupni primanjkljaji so znašali leta 1940/41 62.089 milijonov, leta 1941/42 77.145 milijonov.
Kakor v vsaki v o ju joči se državi so se tudi v Italiji vojni stroški večali od leta do leta. V rednem finančnem poslovanju se je presežek škov nad izdatki zmanjša! nasproti presežku iz leta 1940/41. z nadaljnjim zboljšanjem v preteklem finančnem letu 1942/43. kose lahko računa na poldrugo milijardo lir. Ogromno breme, ki ga predstavljajo vojni stroški in ki mu je treba biti kos z izrednimi sredstvi, sc smatra v proračunskem položaju /a normalno za vsa bremena, ki so odvisna od zadevnih operacij državnega zaklada. Na drugi strani pa se ie položaj državnega zaklada čim-dalje bolj slabšal.
Dne 31. maja 1941 je pasiva tega položaja prekašala 38 milijard in je nato postopno naraščala, dokler ni dosegla 30. junija 1.1. 165.8 milijarde lir. Glede na t0 stanje je bil državni zaklad prisiljen, da se pcslužj obtoka zavoda Ranča d'Italia čeprav je mcgel tu in tam z razpisom posoiM začasno olajšati svoj položaj. Dne 31. ju ;a 1943 se je moral državni zaklad navzl'c operaciji 51etnih zakladnih bonov, ob-rest< \anih po 5%. ki so bili predloženi na vpis med 7. m 21. junijem in ki so skupno vreli 11.272 milijonov lir. še bolj zateči k ob-■ toku zavoda Banca d'Italia. V omenjeni dobi je razen naraščajočega pritiska vojnih zahtev negativno delovalo še znižanje za 894 milijonov lir pri obtoku rednih zakladnih bonov (od 56.247 milijonov na 55.353 milijonov) in znižanje za 216? milijonov pri upravi tekočih ra-čunrv (od 54-860 milionov na 52.698 milijo-iov).
Večje posluževanje obtoka zavoda Bance c"Ttalia se je konkretno pokazalo \ mesecu juiiju z zneskom 10.383 milijonov, takodase ie dolg državnega zaklada nasproti novčanični banki v tem mesecu dvignil od 47.595 na 57.980 milijonov. Ta poslednja številka pa se nanaša samo na predujme, ki jih je dal zavod Banca d'lta!ia državi na račun zaklada. Ako se upošteva račun banke s konsorcijem za kredite na industrijske vrednote, ki se nanaša v skupnem znesku 34.241 milijonov, na cesije na kreditne papirje, izdane od zaklada, in na ugoto-vitvene kreditne ukaze vojaških uprav, nadalje na plačilo dnevnih podpor družinam vpoklican-cev. plačil za javna dela in plačil voinih naročil in drugih dobav, ki jih je večkrat izvršila neposredno ali posredno iz raznih naslovov banka sama. je razvidno, da je bil obtok b a n k e. ki je 20. julija 1.1 znašal 94.5 milijarde lir, popolnoma absorbiran cd države.
Ob izbruhu sedanjega konflikta (1940) je denarni obtok znašal samo 25.3 milijarde lir, medtem ko je bil leta 1933 celo nižji od 20 miP.jard. Ogromno povišanje denarnega obtoka v zadnjem času. ki ga je treba pripisati izključno vojnim potrebam, je zelo nevarno, kajti obtok na račun države bi lahko imel za upnike obtoka, če bi ne bil zadržan, za posledico vedno bolj škodljivo inflacijo in bi dovedel do razpršenja lire z vsemi nepreračunljivimi soc;aln;mi posledicami.
Da bi se zmanjšal primanjkljaj zaklada, se je bile treba zateči tudi k razpisovanju javnih posojil, kajti v nasprotnem primeru bi bila pasiva neprimerno večja. Od zneska 96.143 m:l: jonov dne 30. junija 1936 je znesek kon-solidlranih in cdplačljivih državnih posojih dne 30. junija 1940 narasel na 127.338 milijonov, dne 30. junija 1.1, pa na 236.933 milijonov. K temu je dodati leteči dolg v znesku 168.890 milijonov, kar da skupni znesek notranjega javnega dolga v višini 405.823 milijonov, vse to pa brez upoštevanja sedanje vrednosti letnih obrokov, ki se nanašajo na dela in izvršena naročila kakor tudi na likvidirane ali žc obračunane dajatve, kar vse je bilo v juniju 1939 cenjeno na 19.886 milijonov. Ta položaj je zares zelo resen, čeprav upoštevamo pri tem. da je zvišanje obtoka nedvomno omiljeno z znatnim tesavriranjem. vendar položaj ni mogel ostati brez vpliva na tržišče vrednost-n;h papirjev, plasti državnih.
Trg industrijskih vrednostnih papirjev je še nadalje šibek, toda najbolj so okoliščine vplivale na državne papirje. Tečaji, ki so veljali za državne papirje, so bili kaj različni in celo uradne borzne tečajnice niso točno odražale tržnega razvoja, kar je imelo za posledico, da je bila deloma izločena blagodejna reakcija s povpraševanjem tistih, ki spričo visokih tečajev lahko izgube voljo, da bi papirje kupili spričo visokih dohodkov, ki si jih s takšnimi investicijami lahko zagotove. Jasna je torej pc treba, da se d:scip!inira trg državnih vrednostnih papirjev. Bilo bi primerno da se vrnemo k zdravemu kriteriju kupčevanja s temi panirji na borzah s posredovanjem borznih agentov. S tem ni izključeno, da banke nakupujejo te papirje v svojih poslovnih prostorih, kadar to smatrajo za potrebno, vendar le v manjšem obsegu. Sicer pa mora veljati pravilo, da delujejo kot posredniki, kadar gre za zneske večjega pomena, katerih trgovanje mora biti prepuščeno borzam.
Potek proračunskih dohodkov je bil tale: glavni dohodki so leta 1940/41 znašali 29.214 milijonov. leta 1941/42 33.412 milijonov, leta 1942/43 37.165 milijonov; povračila so dala leta 1940/41 700 milijonov, leta 1941/42 1298 jniiijcmov, leta 1942/43 pa 1217. milijona*;
razni dohodki leta 1940/41 4118 milijonov, leta 1941/42 3508 milijonov, leta 1942/43 pa 4644 milijonov; skupni dejanski redni dohodki so znašali leta 1940/41 33-033 milijonov, leta 1941/42 38.218 milijonov, leta 1942/43 43.027 milijonov; naknadni dohodki v zvezi z vojnimi stroški so znašali leta 1940/41 201 milijon, leta 1941/42 3006 milijonov, leta 1942/43 pa 5857 milijonov; skupno torej vs; dohodki leta 1940/41 34.234 milijonov, leta 1941/42 41.223 milijonov in leta 1942/43 47.884 milijonov.
Novo finančno leto 1943/44 se je začelo v težkem trenutku za usodo domovine. Navzlic temu kaže ugotovitev glavnih dohodkov za pretekli mesec julij kljub bolestn začasni izgubi po sovražnih silah zasedenega ozemlja na temelju najnovejših podatkov dohodek v znesku 3651 milijonov, kar pomeni porast 305 milijonov nasproti juliju 1942, ko so dohodki znašali 3246 milijonov in večjo vrednost v znesku 486 milijonov nasproti predvidenemu proračunu za isti mesec po sezonskem razvoju.
Čeprav je naš finančni položaj glede na stanje državnega zaklada resen in zahteva od nas, da se naposled izvrši stroga revizija stroškov, je vendar bistvene važnosti razvoj glavnih davčnih dohodkov, katerih gibanje je bilo v zadnjem petletju naslednje: dohodki od n e -posrednih davkov so znašali 1 1938/39 6625 milijonov, leta 1939/40 7234 milijonov, leta 1940/41 8914 milijonov, leta 1941/42 9548 milijonov in leta 1942/43 (po začasnih podatkih) 10.817 milijonov; t a k s e in posredni d a v k i na promet so znašali leta 1938/39 5993 milijonov, leta 1939/40 6187 milijonov, leta 1940/41 8954 milijonov, I. 1941/42 11.127 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 11.429 milijonov; c a r i n a in trošarine: leta 1938/39 6380 milijonov, leta 1939/40 6924 milijonov, leta 1940/41 6327 milijonov, leta 1941/42 6135 milijonov in leta 1942/43 6132 milijonov; dohodki od monopolov: leta 1938/39 3580 milijonov, leta 1939/40 3915 milijonov, leta 1940/41 4499 milijonov, leta 1941/42 6017 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 8213 milijonov; loterije: leta 1938/39 544 milijonov, leta 1939/40 523 milijonov, leta 1940/41 519 milijonov, leta 1941/42 508 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 673 milijonov. Skupno so torej glavne davčne panoge vrgle leta 1938/39 23.112 milijonov, leta 1939/40 26.729 milijonov, leta 1940/41 29.215 milijonov, leta 1941/42 33.412 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 371.655 mili jonov.
Glede na neposredne davke je težko predvideti dviganje zemljiških davkov,, ki so obremenjeni še z davčnimi dokladami v petkratnem znesku državnega obdavčenja (220 milijonov — 1200 milijonov) in z vrsto sindikalnih( podpornih in skrbstvenih prispevkov, ki bremene kmetijstvo s poldrugim milijonom lir. Nadalje ni raču-niti z naraščanjem hišnega davka, ki je vezan na blokado stanarin in na prepoved novih gradenj ter občutnih posledic letalskih bombardiranj. Na ta davek vplivajo danes tudi izselitve iz mest. vpoklici pod orožje in porazdelitve delovnih sil zaradi vojne. Dopolnilni davek počasi narašča in bo lahko naraščal še dalje, čeprav je treba upoštevati, da ima večina davčnih zavezancev na tem področju majhne dohodke (osem desetin davčnih plačil spada v prvo kategorijo, kjer znaša davek 1 do 2%). Samski davek bo lahko v sedanji višini dal največ 220 milijonov lir na leto. Donos davka na premoženje se bo lahko dvignil še za 50°/o in bo skupno vrgel 1800 milijonov lir na leto. K tem glavnim davkom je treba dodati še davek na nepremično premoženje, 2% plač, ki niso podvržene dohodnini, davek na nagrade upraviteljev in naposled davek na večje dohodke v zvezi z vojnim stanjem. Ta poslednji davek je pomembnejši izmed vseh drugih, ne le iz finančnih razlogov, temveč tudi zaradi davčne pravičnosti. Moja dolžnost je, da v zvezi s tem opozorim vlado na pomanjkanje osebja pri davčnih uradih, kar resno ograža davčno odmero in vpliva seveda tudi na davčni doprinos. V vojni 1. 1915/18 so ti uradi lahko povsem normalno poslovali, ker je bilo vse osebje, zlasti, konceptno, z najširšimi pogledi rešeno vojaške službe, odtlej pa se je davčni sistem skrčil samo na tri glavne davke. Mislim, da bo treba v tem pogledu nujno znova proučiti sedanji položaj.
Glede taks in posrednih davkov na promet kaže gibanje v zadnjem petletju znaten porast, toda tudi na tem področju bo treba še marsikaj storiti in v pogledu osebja moram samo ponoviti, kar sem že dejal. Predvsem bo treba na. novo proučiti vprašanje vojaških oprostitev. Težavnejši je položaj v pogledu carin, kajti s tem. da se je obseg blagovne zamenjave skrčii ali popolnoma prenehal, se je donos na tem področju zmanjšal, če se je v zadnjem petletju splošni carinski dohodek v glavnem obdržal, se je to zgodilo zato, ker so se skušali zvišati dohodki iz davka na proizvodnjo. Mislim,, da se bo morala nova davčna politika opirati na to novo smer tudi po vojni, kajti mnogo področij je, ki bedo poklicana, da dajo svoj davčni ispe-vek, medtem ko bo treba na drugi strani znova pregledati vsa vprašanja davčnih oprostitev in olajšav> ki so zaradi težnje po blokadi nekaterih cen nanesle veliko škodo državni blagajni, ne da bi zaradi tega kupec občutil otipljiv blagodejni učinek. Prav tako se zdi, da bo treba znova proučiti nekatere pobude v okviru avtarkič-nih prizadevanj, ki ne predstavljajo nič drugega kakor škodljiva iztirjenja, tudi v zvezi s tem, kar bi lahko označili za umestno avtarkično smer. Državni monopoli, ki tvorijo enega izmed temeljnih stebrov davčnega sistema, nudijo še nadalje naraščajoče dohodke v zares razveseljivi obliki in spričo tega lahko pričakujemo, da bomo v tekočem proračunskem letu dosegli na tem področju novo aktivno razliko. Brez pretiranega optimizma lahko torej predvidevamo. da se bodo dohodki v tekočem finančnem letu še nadalje znatno povečali.
Temu temeljnemu vprašanju javn'h financ bo posvečena v bodoče glavna skrb tako	potreb državne blagajne, ka-
kor tudi zaradi izenačenja obremenitev nasproti naporom, ki jih zahteva veliki konflikt, v katerem je narod angažiran, in naporom, ki se bodo nadaljevali tudi v ne-lahki in nepredvidljivi povojni ureditvi. Največji pcmen je treba pripisati čim prejšnji vzpostavitvi trdnega ravnovesja v rednem proračunu. In ker ta redni proračun zajema tudi bremena zadolžitve zaradi vojnih stroškov, predstavlja njegovo ravnovesje glavni znak konsolidacije javnih financ in davčne sposobnosti italijanskega nareda. Vsem težavam moramo gledati v obraz, ne da bi jih pri tem skušali zmanjšati ali prezreti. Redni proračun izkazuje deficit, toda zajema vsa bremena, odvisna od zakladnih operacij- ki so bile potrebne in so potrebne v zvezi z vojno. Potrebno bo dolgo in potrpežljivo delo, da bomo vzpostavili ravnovesje v tem pogledu> ako hočemo, da bomo lahko krili večje stroške, ki izhajajo iz vojne in ki smo jim lahko kos samo z zadolžitvijo, da bomo krili vsaj obresti, ki izvirajo iz njih, z varčevanjem pri drugih izdatkih in s povečanjem dohodkov, kajti upoštevati moramo, da zahtevajo trenutno vojni stroški približno 8 milijard na mesec.
Ob koncu vojne bomo morah biti kos plačilu vseh odloženih bremen (vojna naročila so razvrščena v anuitete na 10 let, dnevne podpore družinam vpoklicancev, ki predstavljajo breme 14 milijard lir na leto, pa so razdeljene na anuitete, odplač-Ijive v 30 letih). Kriti bomo morali vse druge stroške, ki jih bo treba likvidirati in ki bodo prav gotovo precej visoki. K temu bo prišlo izplačilo vojne škode in stroškov za obnovo poškodovanih mest zaradi sovražnih napadov (ta škoda se danes ceni na približno 20 milijard), nadalje bodo prišla bremena zaradi demobili-zacije, zaradi obnove trgovskega brodovja in zaradi splošnih potreb za gospodarsko obnovo naroda. Razen tega bo redni proračun moral prevzeti bremena za če-S tudi skromno obnovo javnih del in bre-i mena, ki so razdeljena na 30 letnih obro-1 kov, nadalje bremena za vojne pokojnine in druga bremena, ki jih je danes še težko ugotoviti.
Davčni napor, ki ga bo moral prenesti italijanski narod, bo nedvomno zelo velik in moramo zato že sedaj uvesti strogo varčevanje vseh vrst izdatkov, ki niso zvezani z vojno. Predvsem bo treba dokončno zaustaviti politiko intervencij in podržavljeni in se postopno usmeriti k demobiK-zaciji mnogih neposrednih in posrednih udeležb države pri podjetjih. Število ustanov, ki so bile podpirane od države in pri katerih je bila država posredno ali neposredno udeležena, prekaša 200. Sama udeležba države pri delniških družbah in v industriji na področju premičnega državnega premoženja znaša nad 2 milijardi lir. Ze samo te številke kažejo, da bo treba ves položaj znova proučiti in ga, bolj stvarno, kakor to dopušča sedanji trenutek, proučiti. Treba bo zavrniti vse zahteve po finansiranju, ki niso v zvezi z vojnimi potrebami, saj predstavljajo samo tiste, ki so bile že stavljene in ki se proučujejo. visoke številke, ki se dajo m se bodo morale omejiti. Prav tako bo treba znova in z novih vidikov proučiti ustanavljanje družb, zvišanje glavnic in razpisovanje obveznic, pri čemer bo treba vse državne uprave pozvati, da obvezno v naprej zaslišijo ministrstvo za finance glede financiranja družb ali ustanov, ki so pod njihovim nadzorstvom. Tudi vprašanjp cen, s katerim so zvezana znatna bremena za državno blagajno, kakor tudi številna in znatna doplačila bo treba v novem političnem ozračju zasledovati pozorno in z vso potrebno previdnostjo, da bi se takp, kakor sem že imel priliko poudariti, izognili obremenitvam, ki jim ne stoje nasproti zanesljivi in primerni učinki gospodarske in socialne koristnosti za narod.
Razne govorice že dolgo razširjajo sovražniki ali izdajalci ali podpdhovalci ali izkoriščevalci, ki bi hoteli na vseh področjih zmanjšati naš odpor in vplivati na šibke ljudi. Vse se izkorišča, tudi ukinitev liktorskega snopa kot državnega znaka. Potrebno je, da narod ve, da so javni dolgovi države sveti in da se morajo spoštovati, naj bo pečat na njih kakršenkoli, in da bodo do skrajnosti zaščiteni tisti, ki so zaupali državi in ji posodili denar, plod svojega oznojenega varčevanja Morebitna bremena, ki bodo bremenila narod, bodo naložena pošteno. Predvidene obresti kakorkoli zaključenih posojil se morajo v redu odplačevati, glavnice ob določenih rokih vrniti in prav tako strogo spoštovati nagrade, ki so bile določene, in vsi pogoji, pod katerimi so bila posojila razpisana
Davno že je bila ukinjena objava državnih računov in je bilo prepovedano razšir-jevanje njihovih številk. Od več Stranj Je bilo slišati glasove o ponovni proučitvi vprašanja prepovedi objave statističnih podatkov gospodarskega, finančnega in kreditnega značaja, ki jih, kakor znano, redno objavljajo skoro vse vojujoče se države. Ako te številke prikrivamo, izzivamo s tem samo domneve o našem finančnem položaju, ki tudi v pristojnih, a ne-obveščenih krogih vodijo do Oklepov, ki so daleč od resnice in od te na splošno celo slabši, pa tudi k desorientaciji strokovnjakov in množic, s čimer se daje samo orožje nasprotnikom in špekulantom. Zato masi im, da moramo tudi v tem pogledu nadaljevati politiko iskrenosti jn premočrt-nosti. ki edina lahko služi bistvenim interesom naroda in zdravi in učinkoviti obrambi naše valute Zato moramo zopet začeti objavljati bistvene podatke o finančnem položaju države, o javnem dolgu, o prihrankih in emisijskem zavodu, in sicer v stalnih presledkih.
Obvestil sem vlado povsem odkritosrčno o glavnih podatkih finančnega položaja, v katerem je naša vlada našla državo. Nakazal sem pot. ao kateci bi papmti grifljgj
Srditi bo}! na Siciliji
»»_ o	—.41
MOCm IBfffmli
srednje
sovražnika zadržani — Sovražnikov parnik 1 križarka in lo.o3o-tonski trgovski parnik hudo poškodovana
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št 1169:
Na Siciliji se je borba srdito nadaljevala ▼ srednjem odseku bojišča. Nove močne napade sovražnika, ki so bili izvršeni ob močni uporabi topništva in oklopnih vozil, so čete Osi zadržale.
Nemška letala so napadala brodovje v severnih in vzhodnih vodah otoka ter zažgala en parnik srednje tonaže in hudo poškodovala 1 težko križarko in lO.OOGton-ski trgovski parnik.
Letalski napad! sovražnika na Neapelj, Messino in na kraje v pokrajinah Salerno in Cosenza so povzročili manjšo škodo.
Protiletalske baterije v Neaplju so sestrelile en bombnik, neki drug bombnik pa je bil sestreljen v Bagnali (Reggio Calabria).	General Ambrosio.
Pripomba. Doslej ugotovljene izgube med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov, omenjenih v današnjem uradnem poročilu, so tele: v Neaplju 2 mrtva in 6 ranjenih, v Messini 18 mrtvih in 52 ranjenih, v Eboliju in Battipagliji (Salerno) 15 mrtvih in 3 ranjeni in v Paoli (Cosenza) 19 mrtvih in 110 ranjenih.
Odbiti rtsski napadi ob Doneti
Onemogočeni sovfefski poizkusi p večerov na jrcdrocju
pri Or3u
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. avg. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob Miusu in ob srednjem Doncu so se izjalovili krajevni sovjetski napadi.
Ob zgornjem Doncu in južnozapadno od Bjelgoroda so bili v hudih in menjajočih se borbah odbiti sovražnikovi napadi kljnb sodelovanju močnih pehotnih in oklopnih oddelkov. Oddelki bojnih letal so v nizkih poletih napadali motorizirane sovražnikove čete, bojna in strmoglavna letala pa so uničila nad 100 z moštvom natovorjenih vozil.
V odseku pri Orlu so naše čete v hudih borbah in učinkovito podprte od letalstva onemogočile nadaljnje sovjetske poizkuse za prodore.
Tndi južnozapadno od Vjazme in inafno od Ladoškega jezera so se vsi napadi sovražnika razbili ob obrambni sili nemških čet. Sovjetska vojska je včeraj izgubila 117 oklopnih voz na vzhodni fronti.
Na Siciliji je sovražnik napadel brez uspeha na dveh mestih fronte in je utrpel zopet občutne izgube. Oddelki bohvh letal so z dobrim učinkom napadali ladijske cilje na morja okrog Sicilije. Hudo zadete so bile 1 težka križarka in 2 večji trgovski ladji.
Angleška letala so preteklo noč posamič metala bombe na zapadno Nemčijo brez Škode.
Pravi cilji brflsevizma
Berlin, 7. avg. as: DNB je objavil besedilo tajnega povelja, ki je padlo v nemške roke, izdanega 18. febr. letošnjega leta poveljnikom 6. armade in 2. armade ter poveljstvu skupine sil generala Popova. V tem povelju, ki ga je podpisal Stalin sam kot komisar za obrambo, je rdeči ruski diktator razdelil sedanjo vojno na tri
glavna razdobja. Prvo je razdobje umika, v katerem se je morala sovjetska vojska zaradi pomanjkljive priprave in izkušenosti umakniti pred nemškimi četami Drugo obdobje je obdobje zmage, dosežene z uničenjem nemških armad in z vdorom rdeče vojske v nasprotnikovo ozemlje ter predstavlja zvezno točko med zmagoslavjem boljševiške vojske in začetkom tretje dobe. Tretjo dobo pa predstavlja uničenje svetovnega kapitalizma.
V trenutku, ko skušamo doseči naš drugi cilj vojne — piše dobesedno Stalin — moramo storiti vse potrebno, da kapitalizem ne bo izvedel za naše končne cilje, kajti če bi v nasprotju z našim pričakovanjem moralo biti drugo obdobje zavlečeno, bi imeli še potrebo po pomoči naših zaveznikov, ki bi morali odpreti drugo bojišče. Vsaka njihova sumnja do nas bi nas lahko oropala potrebne pomoči, ki jo nujno rabimo. Ne verjemite, da bi hoteli s temi ukrepi — piše nadalje Stalin v svojem dnevnem povelju — zavreči naša načela, mi ne bomo izdali naše stvari, ker edini naš cilj je in ostane svetovna revolucija, diktatura proletariata na vsem svetu. Kakor jaz ne bom pozabil na prisego, dano grobu našega učitelja Lenina, tako tudi vi ne smete pozabiti vaše prisege. Mi smo sklenili zavezništvo, ker je to bilo potrebno, toda naša pota bodo šla narazen, kakor hitro nam bodo hoteli naši sedanji zavezniki zaustaviti naš korak, čimbolj se bliža ura končne zmage, tem večje bo delovanje komunistov vsega sveta, ki se bodo zvesti načelom, določenih od izvršnega odbora Kominterne, borili ob naši strani, pa naj so člani katerega koli naroda.
Tajno Stalinovo dnevno povelje se zaključuje z naslednjimi besedami:
»Vedno se zavedajte, da je naš cilj svetovna diktatura proletariata.<
Minister Azzariti © napovedanih spremembah civilnega in kazenskega zakonika
Rim, 7. avg. s. »Messaggero« objavlja razgovor svojega urednika z Eksc. Azzariti jem, ministrom za pravosodje, v zvezi z napovedanimi spremembami številnih zakonov ter civilnega in kazenskega zakonika.
Glede kazenske zakonodaje je minister izjavil, da bo treba sedanji zakonik bistveno spremeniti, da pa bo treba pri tem marsikaj ločiti. Nekateri zločini, ki predpostavljajo obstoj sedaj ukinjenih fašističnih organov, odpadejo avtomatsko; tudi nekatera pravila kazenskega prava ki so izrazito fašistično navdahnjena, bodo morala odpasti. V tem pogledu pa bo potrebna skrbna in vestna predelava, ki se bo začela brez oklevanja, ki pa ne bo mogla biti dokončana v kratkem času, predvsem zato, ker nekaterih sprememb, kakor n. pr. ukinitve smrtne kazni, ni mogoče izvršiti med vojno.
Na vprašanje, ali bo mogoče vzpostaviti določbo o pravici obtoženca zaradi žalitve, da dokaže v svoj zagovor resnico ali obče znanje dejstva, pripisanega žaljeni osebi, kakor se je glasila ta določba že v zakoniku iz L 1889. in ki je v dobi svobode tiska pogosto služila za ovajanje prekrškov oseb na vodilnih političnih mestih, je minister odgovoril, da bo tudi ta stara določba predmet ponovne proučitve po končani vojni, in je pripomnil, da ni mogoče v vojni dobi dopustiti neomejene svobode tiska, ker bi bila v nasprotju z nujnostjo cenzure, ki jo zahtevajo višji razlogu
Glede drugih kazenskih in priložnostnih zakonov je Eksc. Azzariti dejal, da jih bo mogoče pregledati, vendar v zvezi s potrebami sedanjega težkega* trenutka. Glede reforme civilnega zakonika ni mogoče prikriti težav pri uporabi novega postopka, ki ni naletel na splošne simpatije advokatov. Ti so namreč mnenja, da ovira njihovo delovanje in da daje vodilne pravice preiskovalnemu sodniku, vendar sem prepričan, da sodniki niso nikdar zlorabili njim danih pravic. Sicer pa. če se bo po izkušnjah ugotovilo, da so se pojavile neprijetnosti. bodo te odstranjene. Na drugi strani bi bilo nesmiselno odpovedati se
stopati. Položaj je težaven, toda z odločnostjo ▼ svojih sklepih, s pravično razdeljenimi žrtvami in s slogo i?omo prav gotovo lahko premagali vse težave in upam, da me bo vlada potrdila s svojim soglasjem v težki nalogi, kj mi je bila naložena po zaupanju šefa vlade in po volji kralja. Vesel bom. ako bodo moje skromne motit mode biti kakorkoli koristne državi
tehničnim izboljšanjem samo zaradi tega, da bi se vrnili v prejšnje stanje, zlasti, kadar gre za notorično nesodobne oblike.
Na vprašanje o članih posebne komisije za ugotovitev nagle obogatitve v dobi preteklega režima je Eksc. Azzariti dejal, da imena teh članov še niso znana, da pa bodo vsekakor osebe, ki bodo poklicane na to visoko mesto, izven suma v vsakem pogledu. Država se lahko zanaša, da bodo sodniki, ki bodo člani te komisije, po svoji poštenosti in svojih sposobnostih naleteli na splošno odobravanje. Dodal je, da bo komisija prejemala ovadbe od policije in finančnih oblasti in da ne bo mogoče odtegniti preiskavi tudi pridobljenega premoženja.
Na vprašanje, ali bodo obnovljene advokatske in prokuratorske zbornice, je minister odgovoril, da ostanejo za sedaj v življenju sindikati, na čelu katerih bo minister za korporacije v sporazumu s pravosodnim ministrom postavil osebe, ki imajo v moralnem pogledu vse pogoje, da jih bodo odvetniki sprejeli. Naposled je na vprašanje glede sedanjega položaja političnih kaznjencev pojasnil, da so tri kategorije kaznjencev, in sicer najprej kaznjenci. ki so na razpolago oblasti javne varnosti, potem kaznjenci, ki so bili na razpolago sodni oblasti (skoraj vselej posebnega sodišča), jn obsojenci. Za prvo kategorijo je policija že odredila, da jih izpuste na svobodo, glede druge kategorije je v tem pogledu pristojna vojaška oblast po ozemlju, da ukrene potrebno in da v posebnih primerih odredi začasno svobodo, ki ie posebno sodišče ni nikdar dopuščalo; glede tretje kategorije, za obsojence, Id jim je že bila določena kazen, pa ostane v veljavi postopek Kraljeve pomilostitve in je pravosodno ministrstvo že dalo navodila za takojšnje ukrepe. Seveda pa se ne sme zamenjati antifašističnih političnih obsojencev z obsojenci za zločine proti državi (defetizem, vohunstvo itd.), proti katerim se mora uporabiti zakon brez usmiljenja.
Upravne spremembe
Rim. 6. avg. 9. Z odredbo se razpušca guver-nerstvo Dalmazije. prefekti pokrajin Zara. Spalato in Cattaro pa bodo odslej opravljali svoje funkcije v podrejenosti notranjemu ministrstvu na podlagi veljavnih zakonov in predpisov, vzporejaječ v odnosu s sedanjimi okoliščinami svoje delo po navodilih vojaških oblasti Zaradi teh okoliščin sta pokrajini Zara in Spalato dodeljeni XVIII. armadnemu zboru. Pokrajina Zara pa VI. armadnemu zboru. Pro-fekta Gaspare Barbera iz Zare in Valerio Paoio Zerbioo iz Spaiata sta upokojena.
Nebesni pojavi v avgusta
Letošnje leto beleži malo mrkov, vidnih v naših krajih. Dne 20. februarja, prav zarana_ ko smo ic spali, je delno mrkniia Luna, drugi njen delni mrk pa bo 15. t. m. ob ugcdnej:cm času. Ta dan polna luna ne bo v za! a na jugovzhodu kot okrogla piošča. marveč kot rdečkasta krogla, ki bu delno že potopljena v senco Zemlje. Mrk se bo prčel cb 19. uri 59 ra" nut poletnega časa. vendar vzide polna luna v na";h krajih šele četrt ure pozneje Bolj n bolj bo Zemlja zasenčevaia Luno in ob 21 28 bo dosežena sredina mrka: Luna bo do 88 0 o svojega premera potopljena v senco Zemlje. Od polne lune bo ostal le ?c tanek, izredno zanimiv srp. V tem času, ko bo dosežen višek mrka, bo mogoče tudi lahko opazovati svojevrsten pojav.'ko bo viden tud zasenčeni del Meseca v rožnatem siju. Ob 22-58 'bo čarobna igra pri kraju in polna luna bo nemoteno svetila iz ozvezdja Kozoroga na Zemljo.
Nenavadno naključje je. tla nastopijo v avgustu tri glavne Mesečeve faze- prvega smo imeli mbj. 15. t. m bo pnina luna ;n 30. t. m bo spet mlaj. Prvega jc mlaj povzročil obro-čast sončni mrk. ki ga ra Pr: "as n-smo tnojjli opazovati, ker se je odirava! zgo'j v območju Južnega morja in Indijskega oceana. Mlaj 30. t m. pa ne bo mogel več povzroč ti mrka, ker bo že mimo sonca nn severni strani.
V	nočeh okrog 10. avgusta lahko kakor vsako leto opazujemo številne utrinke zvezd. Zlasti lepo se zvezde utrinjaio v noznh nočnih urah, ko Mesec že za de. V teh nočeh se pojavljajo svetli g'asniki roia Perze'rdov. najzanesljivejšega roja utrinkov, ki vsako leto ob tem času poživlja unči. Prav za prav ie to razburljiv dogodek, če vemo, da so to posledice trčenja s kometom. Že pred desetletji jc bilo dokazano, da drevijo Perzcirii po-poti kometa 1862/IH. Vsako leto sredi avgusta, ko Zemlja križa pot tega kometa, trčimo s kemetovimi ostanki, raztresenim1 vzdolž vse poti. in potem se v najvišjih zračirh plasteh svetlikajo ti drobci kot zvezdni utrinki. Treba je le malo potrpljenja in že vidimo, kako se zdaj tu zdaj tam neslišno utrne zvzola, zašije na nočnem nebu in izgine prav tako naglo v neskončnost, kakor je h;la prišla.
O planetih velja povedati, da izgine Venera, ki nam jc cele mesece kot Večemica olepše-vala slovo o dneva, v avgustu v sončn h žarkih. zato pa vzhaja na vzhodu Mars vedno bolj zgodaj kot krasna rdečkasta zvezda: na koncu "meseca ga bomo lahko posebno lepo opazovali že ob 23. uri poletnega časa. Najdemo ga v bližini Plejad, v Biku. in bo od tedna ( do tedna svetlejši, ker se naglo bliža Zemlji. Ob eni zjutraj vzide tudi Saturn, ki stoji na meji med Bikom in Dvojčki, in v jutrnjem somraku se spet pokaže tudi Jupiter.
V	nočeh "brez mesečine preti koncu avgusta ne bomo pozab li opazovati Rimske ceste, ki nam bo razkazovala svoje najsvetlejše zvezdnate meglice v polnem s jaju Takrat bo nebo prepolno skrivnostnega čara, saj nam bo razodevalo vse svoje veličastie. Rimska cesta z milijardami sonc je bistvo velike prostominske razporeditve v našem sončnem sistemu.
*	Prekrstitev rimskega Fora. >Messag-
gero - priporoča komisiji za toponomastiko, ki ima v evidenci preimenovanje ulic in trgov, naj se dosedanji »Foro Mussolini« prekrsti v Forum 25. julija,, ker pomeni ta dan važen preekret v najnovejši zgodovini Italije.
*	Nov prefekt v Goriziji. V Gorizijo je piispel novi prefekt dr. Torquato Oarr.e-vad. Prefekt se je takoj odpeljal na svoje službeno mesto in prevzel posle.
*	Povratek v domovino. Po 17 letih odsotnosti v Franciji se je vrnil v Rim bivši poslanec Cipri-ano Faechineuti, po poklicu novinar. Facchinetti je bil zaradi svoje prlp- dnoati načelom demokracije izgnan iz Italije ter je moral iskati zatočišče v tujini.
Posebna oddaja vatikanskega radia za; Sicilijo. Iz Rima poročajo, da je začel vatikanski radio oddajati posebna poročila za Sicilijo. Prvo takšno poročilo je bilo oddano v sredo 4. avgusta in se bo ponavljalo vsak dan. Trajanje vsakega poročila je določeno na 15 min.
*	Smrt dveh vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti sta padla nadporočnik Gun-ther Schmid, vodja oddelka strmoglavnih letal, in stotnik Hans Brandt, poveljnik bataljona v oklepnem polku. Oba sta bila odlikovana z viteškim križcem železnega križa.
*	Povratek Salandrcvega sina. V Benetke se je vrnil te dni po 15Ietni odsotnosti v Braslju advokat Mario Salamdra, sin bivšega predsednika italijanske vlade Antonija Salandre.
*	Prepoved o hazardnih igrah, ki je bila že doslej v veljavi, je biia od nove vlade potrjena, poleg tega* je določeno, da se kazni za. igralce, ki bi jih zasačili pri takih igrah, potrojijo.
* Specialna potna dovoljenja za potovanja na Fiu.ne. Od 1. septembra t. 1. da'je bodo mor.Ce vse osebe, ki bodo hotele potovati na Fiume, Su :sa, v Abbazio in Mattuglie, imeti po o ono potno dovoljenje od pristojnih policijskih oblasti.
Bsr-egsla-fitt© s£?avlSes£$a
fui saE-ltežsii avtoksfe^
Visoki Komisarijait sporoči, da bo sanitetna avte kolona vršila brezplačno zdravstveno službo:
v S-'viki in Dravijah (v šoli v Zgornji ši&ci) v dneh 9.. 10. 11., 12. in 13. avgusta od S. do 12. in od 16. do 13.3fif
na Li.vrici v dneh 16., 17., 18., 19. in 20. avgusta (d 8. do 12. in od 16. do 18.30 ter pri Devici Mariji v Polju v dneh 23., 24.. 25., 26. in 27. avgusta od 8. do 12. in od 16. do 18.30.
ff n M®
F TITO? f * 7?
u— Viharna noč ie sledila soparnemu
petku. Po kratkem popoldanskem deževju je bilo še nekaj vročih sončnih ur- zvečer na se je nebo črno zamrežilo ;n je zsčelo snet deževati. Toda naliv je bil kratkotrajen. Spet so nad Ljubljano zasijale zvezde, a tam na zapadni strani so se neprestano razgrinjale ogromne bliskavice. Bilo je okrog 22. ure^ ko se je pričela fantastična r lina igra, vendar pa jc bil višek dosežen okrog 2. zjutraj. Veter je žvižgal okrog voglov, bliski so obsevali ozračje in zdaj v dalji, zdaj bliže "ie votlo grmelo. Večkrat je tudi deževalo, vendar, je naliv trajal vselej le krajši čas. Ko pa se je začelo daniti, se ;e tudi r.oč umerila. Nastalo je mračno, me leno ohlajeno jutro. V petek čez dan smo zabeležili" 19.3 stop, v soboto zjutraj pa IS.7 stop. C. Barometer je napravil izredno zan nivo krivuljo. Od 760 se je do j. ranjih ur v cikcaku dvignil na 764 mm. Sobotno dopoldne nam je spet prineslo dež.
u- Diplomirana sta bila na pravni fakulteti v Ljubljani gospoda Gregorič Franc iz Bregini in fekulj Alojzij iz Kaplanovega. cestitrmo!
u— Na I. ženski ronlni gimnaziji v T.jub-Ijani je polagalo višji tečajni izpit v julija t. 1. 94 rednih pripravnic in 3 privatist-ke. Oproščonih ustnega izpita (z debelim tiskom) je bilo 39 pripravnic. Po uspehu pa je polcž'lo izpit: 14 z odličnim, 55 s prav č ebrim in 23 z dobrim uspehom. Dve pripravnici imata' popravni izpit, izpričevalo v višjem tečajnem izpitu so prejele: Acceirto Jakobina, Belingar Milijana, Bogataj Ar-r.rida, Ecvlaj Veronika, Ciafarin Marija, IK-s- .1 S^nia, Feldin Ilarija, GaberSček Ivana, llrov-at Anioa. Jurca Sonja, Klemene Milena, Kobal Morija, Ke čutar Ema, Komar Jelena, Kovač Ljerks, L^vrenčič Marija-Ana, Me d vež Marija- Metelko Ka-rollna.	v*Vera, Petri« Antonija,
Plcsnlčar Tat j aa, Polanar Ema, Samec Ana, Skvarea" Mirjam, Slemeršek Elizabeta, Štrna d Viderij?. Sušn k Dragc jila, Su-S;eršič Viijem5.ua, Tič Jasminlta. Thom«nn Ema, Trcfea Eva. Virant Zdenka, Vriiovec .Tanja, Vrieko Ana, žibret Marija, Kaavs Frančiška, Bart»l Zdenka, Besov Marija, Br eelj Elizabeta. Boštar Veronika, Flis Olga, Golobič Lidija, Gros ??..ii"ija, Javor-nik Marija., Kelnerie Marija, Kocutar Vida, Kopriva Tatjan/:, Kozak' Vlasta, Mc-jač Elizabeta, Mencaj Ljudmila, Oblak Vida, Pavšek Jožica, Peč.nik Vera, Pire Anastazija, Pire Angela, P-c-tisek Alojzija, Prelc Mira, Ribarič V da, RObič Mira, Siibilj Marija. Suša Ljudmila, Sašiclj Marija, S?fil;a i-iatija, Tink Marija, Ambrožič Nada, Bole'Majda, Dreu Marija., Kacin Tatjana,. Iva-i č Zofija, Koželj Vida. Koščak Marija, Krištof Božena, Kunčič Milojka, Lipovšek Vera, Makovee Ljub" ca, Pavdetič Gre zda na, Pavlica Marija Dušana, Pecinič Miroslava. Pucihar Mar.ja Ana, Rajh Breda, Saršori Miroslava, Skok Marija, Suiic Olga, Šimenc Frančiška, S^kuvee D-mitra, T®ni Ana, Ujčič Zdenka, Velkavrft Vida, Vozel Justina, ZalazrJk Mar3j|i, Zalokar Marija, Zupan Sonja. D Glina r Ludmjla, Kosti Alice.
u— Našo gospodinjo vlagajo Kumarice, zato jih utegne zanimati n-isiednji nasvet v »Sadjarju in vrtnarju«: Kako viežimo kumare, da. ostanejo trde ? Takole': Ktkor hitio smo jih oprali, jih. vložimo v steklene al i pa tudi lesene posode. D j damo popra, čebule, šalotke in pehtranau če k-tere navedenih dišavnie ni, dobiota vloženih kumar ne trpi. Med vlaganjem skuhamo enake dele močnega kiaa. in vode ter doderno na vsake 4 litre mešanice 300 gramov s ili. Po kuhi damo še 10 g vinskega kamna. Z ohlajeno tekočino z li jemo vložene kumare, da so z njo pokrite, in zavežemo s pargarnentnim papirjem ali celofanom. Na hladnem in zračnem kraju postanejo dobre do prihodnjih.
u— For^1.;?.. Dne 4. t. m. sta se poročila v cerkvi sv. Frančiška v Šiški g. dr. Valcuti Davorin, zdravnik in gdč. Iva Kochova, zasebna uradnica. Bilo srečno!
—u Sv. maša za btagopokojno srospo Srebotnja-kovo iz Sv. Petra v Savinjski dolici bo v ponedeljek 9. t. m. v tukajšnji stolnici pri oltarju Marije Pomagaj z Brezij ob 9. uri. Opravil jo to njen ožji rojak. Rojaki vljudno vabljeni.
u— Jubilejna razstava siik V. Skružnega bo odprta samo še v nedeljo 8. avgusta od 9. «io 12. in od 14.—19. ure. Cesta Viktorja Emanueia ul (Bleiweisova) št. 13.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršila od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. žitko Jo-ica, Ljubljana, Pleteršnikova ulica 13, telefon 47-64.
u— Ginekolog dr. Pavšlč Ivan. zopet redno or-
dinira.
u— Direkcija državae trgovske akademije sprejema prijave za vpis v I. razred do 31. avgusta vsak delavnik med uradnimi ur:.mi. Podrobnosti na uradni deski.
u— Na državni trgovski akademiji se zaeno počitniški tečaji italijanskega Jezika v ponedeljek 9. t. m. ob 8. url. Obisk Je obvezen za vse dijake(-inje), ki imajo popravni ali razredni lz-.jit iz Italijanščine.
u—- Na I. mošta in I. dekliški meščanski šoli v LJnbl/ani CPruie) se prično počitniški tečaji itali anščine v ponedeljek dne 9. avgusta ob 8. url. Za učence(-nkc). ki imato popravni izpit lz italijanščine. Jc obisk teh tečajev obvezen, obiskujejo pa jih lahko tudi drugi ueenci(-ke).
u— P rž. tehniška srednja šola obvešča učence vseh oddelkov in letnikov, da se pričnejo pripravljalni tečaji za popravne :.:pite iz Italijan-fčine v ponedeljek 9. avgusta ob 8. uri. Prizadeti učenci naj se javijo ob navedeni uri v učilnici št. 16 T. k:er jim bo objavljen razpored tečajev. — Osebne izkaznice naj dvignejo učenci najkasneje do ls. t. m. dopoldne med P. in 11. uro v direkcij.'-.ki pisarni; po i .. roku bodo nedvig-njene izkaznice vrnjene m^i- Mn poglavarstvu. Učenke bodo prejele osebre izkaznice pozneje.
u__ nijald-lnje! Popravni izpit boste najbolie položili, če se vpišete v socialne strokovne instrukcije za. gimnazije, Kungresni trg 2. Pričetek pouka 9. t. m.
u— Stenografski in jezikovni tečaji — novi — prično dne 9. t. m. Interesente vabimo k vpisu. Trgovski učni zavod, Knr. resni trg 2.
u— Pripravljamo najbolje in najvestneje dija-ke(-inje) za popravne izpite. Prav tako tudi orivatiste. Prijavite se čiitl preje: Korepetitorij, Mestni trg 17/1.
u— Stenograrski počitniški tečaji za začetnike in napredne prično dne 9 avgusta. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Srednješolci-ke, akidemiki-čarke! Počitniški strojepisni, stenografski tečaji prično 9. avgusta. Najvažnejša praktična predmeta! Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Uciie se strojepisja! Novi tečaji prično !). avgusta. Največja moderna strojepisnica. Učnina smerna. Informaciji: Trgovsko učilišče »Christofov r.čni zavod«, Domobranska 15.
u— Pozor! Frontalini harmonike vseh vseh velikosti imamo zopet na zuiogi. Frontalini harmonika je inštrument prvovrstne kvalitete. Eve-rest, Prešsruova 44.
u— Najlepši spomin — fotografska povečava, tuch po vsaki stari sliki. FOTO SEM, Ljubljana, Wolfova 6.
u— Pred nakupom harmonik si oglejte veliko izbiro prvovrstnih harmonik 'klavirske, diatoni-čne, kromatične) pri »Everest«, Prešernova 44. Prodaja po nizki ceni in proti garanciji.
— Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Kar-lovška 8. Telefon 34-o7. Lastnik Lujze Jeran-čič ml.
u— Viška sadjarska sušilnica Je pričela z obratovanjem v Rožni dolini XVTI/1.
E Goreisfskega
VseučUlški profesor v pokoju in dvorni svetnik dr. Edvard Martina!; je umrl v Celovcu v Visoki starosti 81 let. Bil je po rodu iz Varaždina. študije pa je dovršil na graškem vseučilišču, r i katerem je potem dolga leta predavnl pedagogijo. To je biia sploh prva pedogc stoiica na nemških univerzah.
»Vsakdo sodeluje!« Da bi obrati čim bolje delovali, je Nemši.a delavska fronta započeia na Koroškem in na Gorenjskem posebno akcijo z geslom: Vsakdo sodeluje!«. Doslej je bilo 30 zborovanj po obratih ter so govorili: de", 'ni socialni upravnik Perger ter o! rožna v telja dr. Hoch-steiner in dr. Pototsclnvgg.
V Lavantinski dolini so se združila vsa električna podjet a z e ktrarao v Volšper-ku. Volšperžki župan lonhcuser je lahko na občinski seji porot o ugodnem stanju občinskega gospoda: -.-a in o smotrni elektrifikaciji vse L v iniinske doline.
Trgovska zborovanja. Vključitev Gorenjskega v nemšk ; državno področje zahteva posebno skrbstvo za gorenjsko t.r-govstvo. V ta namen je biio zadnji čas v vsakem gorenjskem okraju in v vsakem gospodarskem središču po pet zborovanj, na katerih so razpravljali o nemški trgovini.
Prihodnja »Dobra knjiga«, ki bo izšla sredi tekočega meseca, bo tioio znamenitega zdravnica hoiaudskega roiiu P.tCLA DK KltCiFA
sssirta"
Paul ue Kruif je oil že s 26 leti univerzitetni profesor i.a ba^L-eiiolu^ijo in je s svojimi deii ze zgodaj zaslovel v znanstvenem svetu. Prežet je s strastno voljo, bor:ti se s sovražniki življenja, reševati trpeče in napraviti razumljiva in dostopna velika odkritja, na kauerui sloni moderna medicina. Sleherni njegov spis Je kakor junaški ep. Z eiementarnostjo, ki pritegne še tako hloUmga bralca, zvest dejstvom in vendar s fa^ta^ijo, ki preseneča, pripoveduje de Kruif nenavadne usode raziskovalcev, ki so si drznili upreti se epidemijam, lakoti in smrti in so s tel postali vzorniki ca cele generacije. Kruif pozna romantično veličino tega -žrtvovanja. Zdravnike in izumitelje opisuje kot ljudi, ki jim ni bilo tuje trpljenje samote, razočaranja in zmot: celo najbolj tragične momente pa osvetljuje s pogumnim, moškim humorjem. Vrsta ^-borcev proti smrti« sega od tragičnega Semmelweisa. odrešenika mater, preko Euntlnga, ii-ufnitelja insulina in Minota, ki Je ukanil moiilnc krvne bolezni, pa vse do Finsena in Rollierja, ki stn krnila sončno luč, da bi reševala ljudi v nesreči. Vsako poglavje se bere kot napet romai.
Naročite se na knjižno zbirko »Dobro knjigo«! Naročnike sprejema uprava »Jutra« in »Slovenskega naroda« v Ljubljani, Puccinijeva 5.
Spadnje štajersko
Utonila je v Donavi. Poročali smo o
smrti 211etne Tite Kodričeve iz Frama. Mudila se je na Dunaju in se je šla kopat v Donavo. Nenadno so jo potegnili s seboj valovi nekega vlačilca. Tita se je menda onesvestila in se ni mogla več rešiti. Truplo so kmalu našli in ao pokojnico prepeljali na pokopališče v Franiu.
Obsojena pOštarica. Rozina Nemetz. xv-štarlca v št. Janžu. doma iz Maribora, si je prilastila več pošiljk in se je med drugim poslužila nekaterih tujih oblačilnih nakaznic. V Gradcu je bila zdaj obsojena na šest mesecev ječe.
Samo lastnoročno pBane oporoke so odslej veljavne tudi na Spodnjem štajerskem. Pisec oporoke mora sestaviti testament v natančno predpisani obliki in ga mor; lastnoročno podpisati.
Odlikovana sta bila grenadirja Jože Dola j iz šobra in Franc Pavlič iz Koroške vasi, cba z železnim križcem 2. stopnje. Tavlič je bil tudi povišan.
Vsi krajevni kmečki vodje ptujskega okraja so bili v nedeljo povabljeni na izlet, da si ogledajo nekatere farme za rejo kokoši. S tremi tovornimi avtomobili se je odpeljalo okrog sto gospodarjev ter so obiskali nekatera gospodarstva pri Arnov-žu, na Dorneku, v Laznici in v Dolnjem Rakiču pri Cmureku.
S senenega voza je padel 591etni Vin-cenc šoštarič iz Maribora in se precej polomil. Z jablane pa je padel 71etjii Roman Beigott s Pobrežja in si zlomil nogo. Pri padcu se jc ponesrečila 631etna trgovčeva vdova Ivana Gajškova iz Maribora. Pri delu sta ee ponesrečila 40Ietni Alojz Slane in 4S!etni Jakob Krebs iz Studencev.
Roseggerjeva razstava, ki je bila pravkar zaključena v Gradcu, bo v oktobru prepeljana na Dunaj, potem pa bo na o-gled v raznih spodnještajerskih krajih.
Namestu bika je prestrelil sebe. Pri mesarju Jakobu Grešniku v Mariji Devici v Puščavi (v Dravski dolini) uslužbeni 31-letni pomočnik Jože Satlcr iz činžata je hotel pred zakolom podreti bika s strelom iz samokresa. Po nesreči pa je samega sebe ustrelil v prsi. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Upokojen general. Vodja državnega delovnega, uiada general Ferdo Halla je bil upokojen.
Knjiga o junaštvih hrvatskih prostovoljcev. Te dni je izšla iz t'ska knjiga Franje Bubar.iča z naslovom »Hrvati-junaki vzhoda«. V knjigi je Bubanič zbral več reportaž iz borb hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču. Knjiga ima na uvodnem mestu Poglavnikov govor, ki ga je imel 21. decembra 1941. ko je nagovoril na rusko bojišče odhajajoče prostovoljce.
Priznanje hrvatskemu znanstveniku. — Vseučiliiki profesor dr. J ura j Korbler je prejel od fizikalno-medic;jiskega eruštva v Erlangenu diplomo dopisnega člana v znak priznanja njegovih zaslug za znanost.
Nov odbor Društva hrvatskih književnikov. Na nedeljskem občnem zboru Društva hrvatskih književnikov je bil v tajnem glasovanju za predsednika soglasno izvoljen dr. Mile Budak. Podpredsednika sta dr. A. Bonifačič in dr. Brammir Livadič tajnik Vinko Kos,, blagajnik Zlatko Milkovič, odbornjki pa Marijan Matijaševič, Slavko Ježič, Ivan Softa, Dragutm Tadijanovič, Vladislav Kušan- dr. Ljubomir Marakovič, Olinko Deiorko in dr. Ante Dean.
Zlonamerna propaganda. V daljšem članku se »Nova Hrvatska« bavi s problemom zapuščene dece in ob tei priliki navaja zločinske laži sovražnikov hrvatskega naroda, ki š rijo neresnične trditve, da nemški vojaki in ustaši love po zagrebških ulicah otroke, jih jemljejo iz vozičkov pred očmi mater, vlamljajo v stanovanja in odnašajo dojenčke iz zibelk, ki jih potem ubijejo, da bi njihovo kri uporabili za zdravljenje ranjencev, članek se končuje, da je policija že prijela več oseb, ki so širile take vesti in da bedo najstrožje kaznovane. Njihova imena bedo tudi javno objavljena.
Pošiljke živil na obalno podr°čje. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je zaradi olajšanja prehrane otrok na obalnem pod-ločju dovolilo pošiljanje požtnih paketov z nepckvarljivimi živili v teži do 5 kg ne glede nt obstoječe predpise o prometu z živili. Omenjeni paketi se lahko pošiljajo z vseh poštnih uradov v državi na kakršnokoli postajo na področju velikih žup Cetine in Dubrave ter otoka Paga,
Hrvatske tvornice lahko konzervirajo okoli 1.500 vagonov povrtnine. Konzervi-lanje in predelava povrtnine se je začela -da^ti zadnja leta močno razvijati. Kapaciteta obstoječih strojev, ki so bili v taiku lanskega leta postavljeni na raznih krajih in ki d h bodo še nabavili, bo po pisanju iirvntskih listov znašala letno 1.500 vago-:ov razne povrtnine.
Nov vojni davek. Z zakonom, ki je nedavno stopil v veljavo, je bil vojni davek na Hrvatskem določen v višini 30 odstotkov direktnih davkov. Davkoplačevalcem, ;i plačujejo samo uslužbenski davek, se •.ai^čuna 20 odstotkov novega davka.
Nove cene za električni tok v Varaždinu. Ravnateljstvo mestne elektrarne v Varaž-
Verska svečanost za ctrocice
škofijski pripravljalni odbor petih prvih »obot nas naproša, da objavimo naslednje
ŠKOFOVO VABILO STARŠEM
Spoštovani starši!
Praznik Marijinega \'nebo\>zetja je eden gla\nih praznikov brezjanske Marije Pomagaj. Ker imamo njeno sliko v stolnici, vabim za ta dan starše, da popoldne ob štirih, oziroma ob petih pripeljejo svoje otrejčiče predšolske starosti v stolnico pred podobo Marije Pomagaj, da dobe poseben blagoslov za otroke in jih posvete Njenemu brezmadežnemu Srcu.
Koliko potrebujejo družine božjega blagoslova in posebne božje pomoči za pravo krščansko vzgojo otrok, da bo iz stisk in gorja sedanjosti zrastel nov ted k lepšemu in mirnejšemu življenju! Katera družina si ne želi posebnega Marijinega varstva in vodstva, posebno še v teh negotovih dneh?
V moči Jezusovega bhgcslo*.?a in pod varstvom Marijinim nuj rastejo Vaši otročički, T 'am v veselje in tolažbo, sebi v srečo Bogu v čast.
f GREGORIJ ROŽ M AN.
Iz navodil pripravljalnega odbora posnemamo:
Blagoslov in posvetitev otrok bo v nedeljo, 15. t. m., v stolnici. Ob 4. popoldne so na vrsti župnije: stolna, frančiškanska. Sv. Jakob, Trnovo in Vič, ob 5. popoldne pa župnije Sv. Peter, Moste, Bežigrad, Šiška in Zg. šiška.
Blagoslov in posvetitev sta namenjena vsem otrokom predšolske dobe, torej tudi dojenčkom. Poskrbljeno bo, da bodo mogle matere tudi z vozički v stalnico.
Posvetitev otrok Srcu Marijinemu bodo s škofom brali v imena otrok njihovi starši. Besedilo posvetilne molive uobe matere pri prihodu v stolnico.
Reditelji v stolnici bodo gg. stolni vikarji in bogoslovci. Ravnajte se po njihovih navodilih!
dinu je na svoji zadnj; seji določilo naslednje cene: Od 1. avgusta se bo zaračunaval električni tok za razsvetljavo po 28 kun, za industrijski pogon po 11 kun, m za gospodinjstvo po 8 kun za kilovatno uro.
S386 zaposlenih grafičnih delavcev. Po najnovejših podatkih je zaposlenih graf č-nih delavcev- na področju Nezavisnc- Države Hrvatske 3386. Izmed njih je 692 ročnih stavcev, 616 knjigoveSkih delavk, 341 knjigovezov, 328 pomožnih tiskarskih delavcev, 268 strojnih stavcev in 222 strojnikov.
Tramvaj jo je podrl. Na Savski cesti v Zagrebu je pred dnevi podrl tramvaj 17 letno delavko Marijo Dragičevo, ki je prečkala ulico. Dobila je poškodbe na glavi >n so jo morali z reševalnim vozom prepeljati v bolnišnico.
Is Sr&lp
Ferenc Kormendi:
31
rrn
In tako dalje,« je mirno in glasno dodal po tej točki Bela Szlavik; nato je zopet zložil dolgi list. Nenadoma se je iztreznil. Kaj pomeni tale »in tako dalje?« V tem je ravno vsa nesreča. Najti to, kar se skriva tu pod temi tajnimi znaki, to vse nič ne pomeni. Da se je nekdo rodil, da je bil siromašen in da je nekje stanoval in da so ga v mladih letih obiskovala dekleta — kaj to pomeni ? Kaj pomeni to zlasti s tega gledišča, da bi lahko dotičnemu pod-stavil nogo? Nič! Vendar na srečo to ni vse. To, kar je, in sicer ne v preteklosti — čeprav je utegnilo pognati korenine v preteklosti — to je v sedanjosti in popolnoma zadostuje. Dotični gospod sprejema v pisarni neko damo. Neko dekle ostaja v sobi dotičnega gospoda več časa za zaprtimi vrati. Dotični gospod izkazuje neki dami veliko ljubeznivost, na račun pravičnosti in pravice, na škodo tovarniških interesov, takoj od svojega prihoda v tovarno. Le slepec in bedak tega ne vidi in ne razume, za kaj prav za prav gre. Tu je bogato, a grdo dekle, ki se z njim oženi siromašen mladenič. Ta mladenič doseže s tem zakonom bajno kariero, toda ker je njegova žena grda... prosim, izvolite! Ali je potrebna še kaka beseda? Ne!
Kdo bo torej zavil vrat temu tiču in sicer tako, da se ne bo mogel več šopiriti na svojem sedanjem mestu! Ker tega človek žal ne more storiti naravnost in s takojšnjim učinkom, vzame torej v roke svoje strateško znanje in si poreče, da je napočil naj-prikladnejši trenutek, kajti nasprotnikov položaj je bil že temeljito proučen in sovražnik ne bo niti pomislil na beg: treba je torej udariti na sovražnika. Udariti nanj tako, da ne bo niti slutil, od katere stkani je prišel udarec. To je bistveno.
Gospod prokurist je namignil svojim podrejenim, naj ga zdaj, tudi če bi ga kdorkoli in v kakršnikoli zadevi iskal, ne nadlegujejo, dokler ne konča svojega nujnega, važnega in strogo zaupnega dela. Potem je
sdel za svojo pisalno mizo, vzel v levo roko pero in se skoraj pol ure trapil s tem, da je pisal na papir nekaj stavkov, čitljivo, a z izpremenjeno pisavo. Poskus se mu je še dovolj dobro obnesel, toda med pisanjem so ga obhajale različne skrbi. Predvsem: kaj če bi se pismo izgubilo, kaj če ne bi prišlo v naslovi jenčeve roke ? Kaj takega se je že prigodilo. Da bi ga poslal priporočeno, to ne pride v poštev. Dalje: naj je rokopis še tako izpremenjen, estane vendarle trajni dokument, in lahko te kdo vidi, prav ko daješ pismo v nabiralnik ali pa — Bog obvaruj! — izgubiš pismo, pade ti iz žepa, na primer prav v pisarni! In ako bi še tako pazil, utegne ostati na papirju en sam prstni odtis in kdo ve, ako nekega dne ne pade sum nate, recimo tako, da začne dotični gospod razmišljati, .si beliti glavo, kdo bi utegnil biti njegov sovražnik, na primer v tovarni, nekdo, s komer je slabo postopal ali kogar je razžalil.
Ej, Bela Szlavik, glej, glej!... Ne, ni treba pošiljati nepodpisanega dopisa, še manj cla bi ga 9dal napisati. Ostane torej ustno sporočilo, ki bo šlo od ust do ust, ki ne bo zgrešilo svojega cilja in, upajmo, tudi učinka ne, in po katerem ne ostane sledu niti tam, od koder je izšlo. Tako je edino pravilno. Po vsem tem ostane še nekaj. »Koga sem kdaj razžalil?« je vprašal samega sebe Bela Szlavik ter naslonjen na naslonjalo stola mrtvo strmel predse. Koga ? Nikoli nikogar. Nenadoma je postal čustven. Da sem grobo in strogo postopal s svojimi podrejenimi ? To ni žalitev. Svoje predstojnike sem vedno spoštoval, vedno sem čuval interese podjetja, živel sem skromno, vzdržno, vsak petek dobijo trije berači pred mojimi vrati miloščino. Nekaj majhnega sem "si prihranil. Svoje žene nisem nikoli prevaral. A kdaj sem sploh hotel komu škodovati, komu sem kdaj želel kaj slabega? Nikoli nikomur! Ako je bilo potrebno, sem bil neizprosen in nepomir-Ijiv, toda proti svojim tovarišem in proti svojim bližnjim nisem nikoli spletkaril. Da sem se moral kdaj pritoževati ... vršil sem le svojo dolžnost. Drugače sem se veselil, ako se je komu kaj posrečilo in nisem ni-i komur zavidal. Pa tudi zdaj sem le v službi
človeške pravičnosti, poštenja, tudi zdaj vršim le svojo dolžnost, in če ne delam tega tako, kakor bi si želel, moram storiti tako, kakor pač vem in znam.
Vstal je izza mize in počutil se je, kakor da zasluži, da bi mu zdaj nekdo vzpodbudno, s priznanjem, ni os ko in krepko scis- j nil roko.
V soboto dopoldne si je dal Bela Szla- j vik poklicati svojega namestn ka in mu povedal, da si hoče osebno ogledati ta novi ameriški razmnoževalni aparat, in — ker je že na noti — bo pogledal še v kovinsko podjetje, "da bi odstranil razliko, ki je nastala pri naročilu bromalinovih škatel. Prosil ga je za spise, nanašajoče se na to zadevo. Potem — ako bo imel seveda še kaj časa — bo stopil še v zavarovalnico, v zadevi ogromnega zavarovanja podeželskih konrsionarjev. čez poldrugo uro bo nazaj.
»Dobro,« je preudarjal, ko si je ogledal razmnoževalni stroj, to lahko delajo v eks-pediciji z rokami, bilo bi škoda tratiti električni tok in generalni tudi ne bi dovolil odsloviti osebjaT, ki bi postalo odvišno, stroja ne bodo kupili; navzlic temu je zaprosil vnetega uradnika podjetja, naj glede aparata pošljejo podrobno ponudbo, da mu aparat ugaja in da bo videl, kaj se da storiti.
To je bilo hitro opravljeno, še ni enajsta ura. Napotil se je proti kovinskemu podjetju; pred veliko trgovinsko palačo je stala telefonska kabina; tule ne bi bilo prikladno, mnogo ljudi hoti tod mimo, bolje bi bilo telefonirati s kakega drugega kraja. Pohitel je, zavil v dve" široki ulici, pred neko staro hišo je zagledal prazno telefonsko kabino. Postal je nervozen. No, pa pojdimo. Zaprl je za sboj vrata kabine, z nekam tresočim se prstom je zavrtel številke.
»Haho, tu stanovanje doktorja Fiilopa,« je slišal iz slušalke vljuden moški glas, »kdo tam, prosim?«
»Tu firma Juhasz in drug. Prosim, pokličite milostljivo gospo.«
»Trenutek, prosim.«
Na drugi strani se je zaslišal tih šum in topi uradej korakov, nerazumljive besede.
Napeto je prisluškoval, srce mu je razbijalo — in potem se je oglasil ženski glas:
»Halo, kdo tam?«
»Milostljiva gospa doktorjeva?«
»Da, pri telefonu..., kdo tam?«
Globoko je zajel .sapo, govoril je z naglimi besedami.
»Morali bi bolje paziti na gospoda soproga. Gospod doktor ni ravno izbirčen. Dobra mu je celo čisto navadna tovarinška delavka. ime ji je Irma Borbelijeva, no, čestitam. Za kaj takega mu je dobrodošel denar milostljive gospe. Po cele ure se zapira z njo v pisarno, prihodnjič še povem, kje se shajata. Le izvolite bolje paziti, milostljiva gospa, videli boste pravi čudež!«
Pri teh besedah je z levico za nekai sekund še pridržal kljuko in poslušal, kako je dvajsetvinarski novec žvenketaje padel na dno aparata. Dobro, zveza je pretrgana, nihče ne* more izvedeti, od kod je govoril. Spustil je v aparat drugi dvajsetvinarski novec, poklical tovarno, se dal zvezat! z njo, poklical je svojega namestnika: ravno zdajle je končal svoj opravek v uradu z aparatom, je dejal, zdaj pojde v kovinsko podjetje, pozabil je še naročiti, da ako bi ga nujno potreboval gospod generalni ravnatelj v zadevi OTI, naj nemudoma pokličejo v kovinsko podjetje, čez pet minut bo že tam, ako pa ga tam ne bi našli, tedaj bo v zavarovalnici, pri generalnem tajniku Fejerju. Ako bi ga iskal kdo drugi, naj počaka, med pol eno in eno se vrne v tovarno.
Potem je stopil iz telefonske kabine. To bi torej bilo, si je dejal sam pri sebi. To ni moglo zgrešiti cilja. Potiho si je zažvižgal. Zadel je v polno..
*
Ana je trenutek togo molčala. Nenadoma ni vedela zagotovo, ali je bil to ženski ali moški glas, tisti tihi glas v telefonu. Kakor da takoj niti razumela ni tistih »odiih besed.
»Kdo je pri telefonu?«... je nato vprašala z ostrim glasom, toda aparat *e bil nem, z druge strani ni nihče odgovarjal. S trudno kretnjo je obesita slušalko. »Tukaj ... se je torej nekaj zgodilo.. .<;
Upokojen vseučiliški profesor. Predsednik vlade je na predlog ministra presveto upokojil rednega profesorja b • og. ajsriegi vseučilišča dr. Jurija čremošnika.
Obrestna mera pri pošlni hranilnici. Finančni minister je odr^-di! za h. ajiilne vlege pri poštni hranilnici s 1. ju.ijem naslednjo obrestno mero: 2% na< vloge brez odpovednega roka, 2 !i % na vioge z enomesečnim, 2.5% na vioge s polletnim, 3.5% pa na vloge s celoleinim odpovednim rokom.
Umrla vzorna prosvetna delavka. Nedavno je umrla Mara. Lukovič-Strahinjič, učiteljica, ki je svoje življenje po.-.veti a ne samo prosvetnemu delu v šoli, ampak tudi med narodom. Po vsej južni Srbiji in šu-madiji je prirejala po vcis a kmetske gospodinjske tečaje, ki so mnogo pripomogli k povzdigi prosvetljenosti kmetskih žena.
Brezvestni špekulanti. Oblasti so prišle na sled špekulantskim črnoboizijanskim poslom, ki sta, jih vršila lastnik rudnika »Zvizdain velikega mlina pri Ubu Mileta Vukcsavljevič in upravnik rudnika Milan Krn ta. Jemala sta moko, ki bi jo morala razdeliti med delavce, mesečno 1050 kg in jo prodajala na črni b^rzi po 300 Din. Vu-kosavljevič je tudi žito, ki" ga je jemal za mletje, prodajal na črni borzi,' mesto, da bi ga oddajal oblastem za prehrano prebivalstva. Komisar za cene je kaznoval Vu-kosavljeviča s 30 dnevi zapora in 1.000.000 Din globe, upravnika Krato pa s 30 dni zapora in s 100.0C0 Din globe, šofer Dušan Veselinovič. ki je posredoval med ob ma in kupci je bil kaznovan s 30 dnevi zapora Ln 20.000 Din globe.
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 8. AVGUSTA 1943: 8.00: Napoved ča-sa. — Poročila v italijanščini.
—	8.15: Orgelski koncert izvaja Alessandro Pa-succi. — n.oo: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. — 12.00: R?.zlaea Evangelija v Italijanščini (O. G. B. Marino. — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini iO. H. Sekovanič.) — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba. — 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijar.ec: slovenska glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini.
—	17.15: Kmetijska šoia na Grmu: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini.
—	17.35: Lahka g!a«ba. — 1" 30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.10: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. — 20.-15: Orkester vodi dirigent Segurini. — 21.30: Pipana glasba. — 22.00 Iz znanih oper: Verdi: Aida. — 22.30: Koncert vodi dirigent Gallino. — 22."5: Poro ila v italijanščini — 23.00: Orkester vodi dirigent Zeme.
K B 5 Ž A N K A
S1	2 j
| 6	
110 L	
	
'to	
i is	
19	•i .•'♦Št
22	
/ h r
s •'.
'11
€9
12
m.
14
IG
121
20
18
Vodoravno: 1. mrčes. 4. predlog, 6. grška črka, 7. struja, 9. ploskovna mera, 10. vzklik, 11. skrajšano moško ime, 12. egiptsko božanstvo, 13. italijanski predlog, 14. znak za prvino, 15. vzklik, 16. vrsta žganja, 17. kratica za moško ime, 19. predlog, 20. prislov, 21. ženski glas, 22. krapec, 23. grška črka.
N av p i č n o : 1. uplahnitev, 2. kroja-čica, 3. predlog, tla, 4. raj, 5. ujeda, 7. brzojav, 8. temeljita, 15. tesen, 18. rast-linski organ, panoga.
gfh^tj-ath*
m.	i.i,.
Upravni odbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode ie imel v četrtek v proslavo 100 letnice obstoja papirnice v Vevčah slavnostro sejo. ki jo je vodil družbeni predsednik g. Ivan Jelačin. Upravni svet je proslavi! to obletnico na ta nač n. da je vsem nameščencem podelil enomesečno plačo v priznanje njihovega dela in prizadevanja za razvoj podjet a. Združene papirnice so mnego storile ža naš kulturni razvoj in so bile vedno v najtesnejših st1-kih z novinarstvom. Zato se tudi ml pridružujemo čestitkam z željo, da bi podjetje tudi v bodoče prespevalo in bi zavzemalo nadalje vidno mesto v našem gospedarstvu.
Že v 16. stoletju je bila v Vevčah prva papirnica.
Kakor mnoge druge pridobitve je tudi Izdelovanje pa Dirja kitajski izum. Kitajci so že v drugem stoletju po Kr. rojstvu pri-čelj izdelovati papir iz starih cunj. Obit izdelovanja pap.rja so cd Kitajcev prevzeli Arabci. Arabski trgovci so prinesli papir tudi prvikrat v Evi c po. Bilo je to nekako . v sredi 8. stoletja. Najstare;'š; dokument, ki nam je ohranjen na papirju, je izšel iz pisarne nermanskih kraljev na Siciliji, ki je takrat že prišla pod arabski vpliv. Ta dokument je iz leta 1109 ter je bil psan dvojezične, v grščini in arabščini. Kmalu za tem se je pričela proizvodnja papirja v sam" Italiji. Po zgcoc vinskih v'rih je Se pred letom 1200. nastala ob reki Reno pil Bciogni prva papirnica, ki jo je vodil mojster Polese iz Fabriana (v pckraj'ni Anco-na), kjer je b;lo v srednjem veku središče izdelovanja papirja. Ob Koncu 13. stoi. je bilo v Fabrianu že okrog 40 papirnic. Papir iz Fabriana so zelo cenili, zato so ga izvažali v druge države. Od tod so izšli številni m o stri ki so ustanavljali papirnice tudi drugod. Italija je bila' torej najstarejša evropska država, kier so pričeli izdelovati papir. V 13. in 14. stol. so nastale papirnice tudi v Franciji in Nemč ji, pozneje pa tudi v drugih državah. Velik razmah papirnic je prinesel izum tiskarstva v 15. stol., saj je ta Gutenbcrgov izum napravil papir za eno najvažnejših kulturnih in civilizacijskih dobr a.
Prvi zgodovinski vir. ki se nanaša na proizvodnjo papirja na naših tieh, izhaja 'z leta 1554, ko so kaituzijanci v Pleterjlh prodali mlin na Hružlci i.a desnem bregu Ljubljanice (domnevno poznejši Verbičev ml;n) Ivanu Khislu, vojnemu plačilnemu mojstru na hrvatski gianici, ki je mlin predelal v papirre stope. Ta mlin je domnevno najstarejša naprava za izdelovanje j papirja v naših krajih. Ta papirni mlin je j verjetno deloval le kak:h 30 let.	i
Nato dolga desetletja nimamo zgodovinskih podatkov o naši proizvodnji papirja. Po Valvazorju je ljubljanski občinski svet leta 1669. ustanovil papirni mlin pred sa-mcnstansk'r;ii vrat; na Poljanah. Le:a 1670. je bil ustanovljen papirni mlin v Radečah pri Zidanem mestu. Iz uradnih aktov leta 1695. je razvidno, da tedaj ni obratoval noben papirni mlin več ;n je papir prhajal iz Italiie in Nemčije. Leta' 1763. sta bili na Kranjskem dve papirnici manjšega obiega, in sicer v Radečah in Žužemberku, ki pa sta imeli težave s surovino, ker so cunje izvažali drugam.
Do srede preteklega stoletja je bila glavna surovina za izdelovanje papirja cunja. Z rastočo porabo papirja pa je ta surovina postala nezadostna in so pričeli iskati nove surovine za izdelovanje papirja. S tem vprašanjem se je bavi! tudi znameniti jezuit Gruber, ki je po nalogu Kranjske kmetijske družbe pričel v Radečah pri Zidanem mostu s poizkusi za izdelovanje pa-pirja iz oapadkev lesa, mahu, šote in raz-M"h rastlin, še danes so ohranjeni vzoroi akega papirja v državnem arhivu v Gradcu. Ta pap''r pa je b i zelo občutljiv m je bil boliš; oni, izdelan iz lesnih odpadkov ln cunj.
V	času -ustanovitve vevške papirnice je pred 100 le*: nemški tkalni mojster Friderik Gottlcb Keller pr šel znova na misel, uporabljati brušeni les kot surovino za izdelovanje papirja. Keller velja kot izumitelj lesovine in tud' celuloze. Vendar je šele pred 70 leti (1. 1873.) uspelo nemškemu kemiku Mitscherllchu najti cenen postopek za pridobivanje celuloz:«. Mitscherlich namreč ie našel ono kem'čno sredstvo (kalci- j J?v iisulfit), k: omogcča pravilen razkroj lesi, m- ca bi pri tem trpela celulozna vlakna. Leta 1874. je Mitscherlich ustanovil v Darmstadtu prvo tvoreico za proizvodnjo celuloze in ša istega leta so izdelali lz celuloze prvj papir čigar kakovost je dala poved za nagli razvoj proizvodnje celuloznega papir a.
V	času pred 100 loti ie bila industr jska pro'"zvcdnia še v povojih, vendar se ie že naglo razvijala, pri čemer je prinesel največji preobrat parni stroj. Na slovenskem ozemlju je bil prvi' parni stroj postavljen leta 2835. Leto dni kasneje pa je stekla
v Avstr.ji prva parna železnica. V naših krajih je b;la industrijska delavnost še zelo majhna. Razvito je bilo zgolj železarstvo.
Ustanovitev vevške papirnice.
Iz kronoloških podatkov o postanku Združenih papirr.ic Vevče, Goričane m Medvode, ki jih -e zbral m sestavil dr. C. Pavlin. je razvidno, rla je Valentin Velč, po Katerim imajo \\vče Verjetno svoje ime, predal v tem Vt.u svoj mlin na levem bregu Ljubljani« e. kjer stoji danes tvornica Jane?r;a S;moru Podboršku. Leta 1840. pa "ie industrijec in graščak Fidelij Terpinc iz Fužin kupil od Janeza Pogačnika mlin na šumu v Vevčah, na desnem bregu Ljubljanice. kjer danes stoji papirnica Vevče. Ta mlin je predelal v stiskalnico za olje, ki je obratovala še do leta 1865. Terpinc je pričel na tem mestu graditi prvo tvor-nico papirja. V ta namen je ustanovil mehanično tovarno olja, papirja in barvastega lesa, ki je dobila od oblastev »c. kr. privilegij«. Poleg Terpinca so bili družbeniki tvrdke Franc Gale, Tcrpincov svak Valentin Zeschko in Jože Blschof. V to podjetje je Terpinc leta 1842. vnesel tudi stari papirni mlin in je kraj v čast svoji ženi -ležati ni imenoval »Josefsthal«. Dne 14. junija 1843.. torej pred 100 Seli, je bil v papirnem m. roju papirnice v Vevčah izdelan prvi list papirja. Podjetje je lepo uspevalo in je pričelo tudi izvažati papir. Zato je Terpinc odkupil tudi mlin nasproti papirnice na diugem bregu Ljubljanice, ki ga je leta 1836. kupil Valentin Velč. Tu je bila leta 1851. zgrajena nova papirnica, ki so jo imenovali »Janezija« v spomin na obisk cesarskega i amestnika za notranjo Avstrijo nadvojvodo Janeza. Dne 18. decembra istega leta je bil v tej novi tvornici izdelan ' prvi list papirja.. Leta 1865. je bila družbena pogodba med Terpincem, Antonom in Karlom Galctom in Valentinom Ze-sehkom na novo ustanovljena in se je v njej prvikrat pojavil naziv »Združene papirnice«. že v drugem letu obstoja vevške papirnice je podjetje na veliki obrtni in industrijski razstavi v Ljubljani (ki jo je priredilo Notranje avstrijsko- društvo za pospeševanje industrije in obrt] v rednimi dvorani in Virantovi hiti) prejelo zlato kolajno z diplomo. Iz porečila o tej razstavi je razvidno, da je podjetje že takrat dve tretjini svojih proizvodov izvažalo v Trieste in Benetke ia da je b lo v tem letu zaposlenih v tvorni ci že 70 delavcev. Stastistično poročilo Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko za leto 1853.—54. navaja, da je imelo podjetje v dveh tvornicah šest turbin, tri parne kotle, 22 holandcev in dva velika Donkinova papirna stroja (prvi je bil postavljen leta 1843.. drugi pa leta 1852). V tem letu je zaposlovalo podjetje že 200 de-lavccv (80 moških in 120 žensk) jn je znašala dnevna proizvodnja papirja 36 starih stotov.
Leta 1870. je bila ustanovljena delniška družba »Leykarn-Josefnthal A. G. fiir Pa-pier - und Bruck - Industrie« z glavnico 4 milijone goldinarjev, k; -;e s kupno pogodbo z dne 1. septembra istega leta prevzela za 1.270.000 goldinarjev podjetje v Vevčah (razen tovarne barvastega lesa v Fužinah) z vsemi zalogami v Triesteju in na Dunaju. Družba je imela veliko tvornico papirja v Leykamu (pozneje v Gradvveinu) pr; Giadcu in je bila največje papirno podjetje v nekdanji avstri.ški monarhiji.
še pred prodajo podjetja rovi graški družbi je Fidelij Terpinc" ustanovil v Medvodah na desnem bregu Save tovarno umetne volne (poznejša "brusilnica). Leta 1868. pa je kupil na javni dražbi za svoje podjetje propadlo papirnico v Goričanah, kjer so že leta 1763. pričeli izdelovati pap:r m kjer je leta 1812. obnovil proizvodnjo Wer-ner Grundner, strokovnjak v izdelavi papirja (Wernerjev sin Bernhard Grundrer je leta 1855. v Goričanah postavi! papirni stroj, vendar je kmalu zatem podjetje propadlo).
Nova družba »Levkam Josefstahk ie leta
1889.	zgradila na Verju pri Medvodah na levem bregu Save tovarno papirja, ki jo je 3. aprila 1910 popolnoma uničil požar,'leta
1890.	pa je zgradila v Goričanah tvornico celuloze, šele leta 1909. je družba odkupila od J. Hauptmamia tovarno barvastega lesa in stroji! in ,s tem pridobila vse vodne sile na Fužinah na desnem bregu Ljubljanice.
Ustanovitev Združenih papirnic
Po končani svetovni vojni je za papirno industrijo v naših krajih "nastopil nov položaj. Ljubljanska kreditna banka se je obrnila na družbo »Leykam-Josefthal« s predlogom, naj bi podjetja v Vevčah, Goričanah in Medvodah prodala. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila kupčija sklenjena v novembru 1919. Nova delniška družba »Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode« je prevzela vse tri obrate. Prvotna glavnica družbe je znašala 20 mil:jonov kron in je bila ponovno zvišana, leta 1921. na 40 mi-
OSOSOSOSasOSOSOSOgOBOSCCOCOSO
B	"
0 fl!rrns4 GALERIJA OBERSNEL	• a n
m SfgfviFž ......................•........................ 8 llTI£lf^IfSfii U
« trfi 7111 CESTA AR1ELLE REE 3 UlUCiklllljlt »
"	n i
oiosoaosososoiOBoaoioaoioioadi
(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oi	,,
NA ŽELJO FILATELISTOV SE	□ j )\0m [^J
g JEDEM HRVATSKIH ZNA TiK" P, „
H	t- stalno kupuje po naj-
PODALJŠA NEPREKLICNO DO 12. T. M. - Nova - j vižjih dnevmh cenah
□	pošiljka legionarskih blokov dospela!	rj
□	TRGOVINA CEŠNOVAR. LJUBLJANA, RIMSKA C. 2 C
□	C
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r.ai
.juDljana
SUHE GOTE
lijonov kron, naslednje leto na 50 milijonov kron, odnosno 12.5 milijona din, leta 1923. je sledilo zvišanje na 20 milijonov din, leta 1927. z valorizacijo investicij na 25 miiljonov din in leta 1840. na 30 milijonov din. Bilanca za ieto 1942. izkazuje pri glavnici 11.4 milijona lir že 10.G milijona lir rezerv, tako cia bodo verjetno rezerve kmalu prekoračile višino glavnice.
Podjetje je vedno mislilo na svoja sodelavce in je ustanovilo pokojninski sklad za uradnike in mojstre, delavski pokojninski in preskrboval ni sklad ter podporni sklad za uradništvo in mojstre. Ti skladi so leta 1942. dosegli že vsoto 4.93 milijona lir.
Podjetje je danes po glavnici kakor tudi po številu delavstva največje industrijsko podjetje v Ljubljanski pokrajini in je docela v slovenskih rokah.
Zato si ureja v Vevčah novo tvornico celuloze. Vevška papirnica spada danes med največja papirna industrijska pod-letja v Italiji, saj zaposluje nad G20 dela/cev. Preko 90% proizvodnje proda izven Ljubljanske pokrajine.
Produkcijski podatki podjetja so znani od leta 1871 naprej. V tem letu je podjetje izdelalo 137 vagonov papirja, deset let kasneje se je proizvodnja dvignila skupaj z ono v Goričanah na 317 vagonov in v letu 1900. na 747 vagonov. Leta 1907. je proizvodnja prvikrat prekoračila 1000 vagonov, leta 1911. pa je dosegla 1217 vagonov. V letih svetovne vojne je proizvodnja zelo nazadovala in se je gibala med 180. in 250 vagonov. Po končani vojni je leta 1929. dosegla 1344 vagonov, vendar je v letih svetoVne gospodarske krize zopet padla pod 1000 vagonov, potem pa se je postopno dvigala. Tako je podjetje leta 1940. izdelalo 1738. vagonov raznega papirja, 791 vagonov celuloze in 279 vagonov lesovine.
Da se je podjet ie zlasti v zadnjih letih tako lepo razvijalo je v nemali meri zasluga njegovega vodstva. Upravnemu svetu načeljuje kot predsednik g. Ivan Jelačin, podpredsednik pa jo že dolgo vrsto let gosp. Ivan Bole. Ravnateljstvo družbe pa tvorijo dr. Ciril Pavlin kot generalni tajnik, Milan Guzelj kot komercialni ravnatelj in dr. Miloš Krofta kot tehnični ravnatelj, medtem ko je šef centralnega knjigovodstva prokurišt Josip Roesmann.
Vprašanje o Izvoru življenja se je pcmak-
Nafvišje cesse
m živilskem trgu
Z odlokom VIII 2 št. 364 16 je Visoki Komisar lat za Ljubljansko pokrajino dne 6. avgusta t. 1. do'očil za tržno blago v Ljubi rani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 9. avgusta 1943 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po niih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
zelnste g;ave 2.50; kislo zelje 4; kisla repa 2 50T glavnata solata 3.30; endivija 3; radič 3.70; špinača 3.30; chiovt 3; domača cvetača 3.35; ko!erabce 2.30; nova ropa brez listov 2; grah 3.60; s.ročji fižol 6.15; rdeča pesa btez listov 3; rdeča in bela redkvica 3; bučke 3.70; buče 2; kumare 2.90: kumarice zia vlaganje — 30 komadov na kilogram — 6; kumarice za vlaganje — 125 komadov na ki'ogr-m — 9; novi krompir 2.40; paradižniki 2.70; zelena paprika 3.60; rdeči korenček brez zelenja 3; peteršilj 4, šopek zelenjave r.i juho 0.25; nova čebula 2; šrlota 4; novi česen z zelenjem 4.50; o^naženi hren 4; rabar-bara 4; liter borovnic 3.50; kilogram malin 10; namizna, jaboka 4.75; nezre'a jabolka za kuho 3; hruške I. vrete 4.20; hruške II. vrste 3; marelice 4.55; domače breskve 4.50.; kilogram jurči ov — čisto-in zdravo blago — 12; liter lisičk 4; jajca 2.50
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene veljajo s~er.o za blago, pridelano v Ljubljanski pokia ini, kjer je za bi r igo. uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik zn zelenjavo in sadje št. 13 na rožnem papirju.
in perje prodaja |
R. SEVER, Marijin trg 2 J
M«
POŠILJKF
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
P.fARCfSESI LCMBAM&A S. A., MILAH0,
VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tdensko zbirni vagon Milano - Ljublfana
Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
HAJKO T U H K,
VILHARJEVA CESTA ŠTEV. 33
Odkcd življenj? ?
drugi pripomočki so to kmalu potem dokazali
nilo danes po zaslugi kom je m znanosti o vita-	j na neoporečen način, a vendar je trajalo se
min h ter hormon-h bolj kakor kcb; prr.i v src-	t 6tc'ctja. preden so se dali praznovemi ljuaje
dišče znanstvene«.! zanimanj.- Naspr.membnej-	prepr:č.iti in preden je obveljaš naravni zatonu
ši možje so že cx! vsega začetku' kulturnega	ki ga je Pa-teur izrekel tako kratko m }edr-
mKlicnja razlagah nastanek živhenja r.-.i zemlji. nato: »Vse življenje iz zivijenja.«	__
Število podmen je na tem področju ogromno.	Ce Ocužajo ^ojmcnvmm "^^uteme-Meje človeškega spoznanja s-j scer tesne, toda te meje postajajo z napredkom znanosti vse š rše.
Življenje prihaja z meteorji?
Posebno pozornost je zbudil svojčas švedski fizik Svantc Arrhenius s svojo teorijo, po kateri letijo organske klicc že vso večnost skozi svetov <c in sicer pod vplivom žarilnega pr'-tska. Tak Ane klicc bi lahko priflj^clc z Marta na primer v tri4i tedn:h na zemljo. Drnes sodimo o Arrheniusovi podmeni drugače kakor nekoč, predvsem jc ne moremo spraviti v sklad s s voj it vem ultrnvijoličastih žarkov, da uničujejo vsa bitja.. Dvomljiva jc tudi teor ja o »v som irski oploditvi« aii.panspermiji, po kateri prihaja življenje z meteorskimi drobci z drugih zvezd na našo zemljo. Tu sc nam vsiljuje nehote vprašanje, zakaj niso na meteorjih ali v njih odkrili nobenih živih klic. ko pa padeta vsako leto okrog dve mlijardi kilogramov mctecritov na zemljo. Leta 1936 so sicer poročali. da je ameriški profesor Lippmann ugotovil takšne klice v notranjosti nekega metco rita. toda vest je bila dvomljiva m pozneje o njej res ni b;lo več pojasn i S ccr pa bi nam p:inspermiia kakor Arrheniusova podmena, razložila samo način, kako se mikroorganizmi širijo od zvezde do zvezde, nikakor pa nam ne pove. od kod življenje. V tem pogledu misli več na učenjakov ?c vedno, da obstoji življenje žt vso večnost in da mu ni ne začetka ne konca.
Lota 1907 je prof Lchmann iz Karkruheja izzval največje začudenje s svojo objave, da jc odkril v kristalnih raztopinah v želatini majhna telesen, ki so nastala umetno a so ka- j zala vse pojave živih stane, zlasti pa so spominjala na amebe. G bala so se. delila, požirala s tvorbo panožic druga tclesca in se vedla skratka v marsikaterem oziru tako kakor živa substanca. Te poskuse je mogoče ponoviti kadar koli — a znanost vendarle ni našla poti. kj b' te pojave dejansko zvezale z nedvoumnimi živimi pojavi.
Miši iz pšenice
Stvar nas spominja do neke meic na prastaro misel o »praspočetju«. Ta teorija jc bila najudobnejša. kajti problema ni razložila, temveč je pojasnjevala skrivnost življenja z dragim. še skrivnostnejšim dejstvom, ki so ga v slepi veri sprcmcn li v do^mo. Ne moremo se čuditi, da so takšne ideje, ki Sc jih drži praznoverje srednjega veka, strašile še v 19. (dcletju. Tako je izdal neki Gcrstcnbcrgk še leta 1850 v \Veimarju knjižico »O razkritih čarovnih silah in skrivnostih narave«, v kateri piše:
»Kako ustvariš miši: Stlači umazano srajco v posodo s pšenico tedaj spremeni kislina z srajce in zaudarjajočega zrnja po 21 dneh pšenico. ki sc jc prcvkkla s kožo. v miši — jn to jc tembolj presenetljivo, ker se morejo te živali baje celo spariti in križati z živalmi, ki so nastale iz semena svojih roditeljev.«
Stari Egipčani so verjeli, da nastaja življenje iz nilskega blata, Aristotel m Plinij sta verjela v praspočetje jegulj in nekaterih žuželk, ki da nastajajo iz gnijočih ostankov, trohneee-ga lesa in izločkov Leta 1669 je dokazal Svvammerdam, da morejo živali nastati le tam, kjer sit živali istega rodu odlož le svoja jajca, in že sedemnajst let prej je \Yilliam Harvey izickcl znameniti stavek »Omne vivum ex ovo« (Vse živo nastaja iz jajca). Samodelno nastajanje živali je torej izključeno M kreskop m
tedaj je --------r-----
ki naj vedejo do življenja, vendarle zgolj anorganski. neživ in mehanist cen. Te nežive zgradbe vendarle ne moremo istovetiti z b:t-icm. ki se organsko razvija Kant je stari spor mec vil al isti m mehrn sti stisnil v sledeči, jasni posledek: »Organizirano bitje torej ni samo stroj, kajti ta ima samo gibajočo silo. bitje pa ima v sebi tvorno s lo, in s:cer takšne, da jo podeljuje snovem, ki te sile nimajo (jih torej organizira), razmnožujočo, tvorno silo, ki se s samo gibalno sposobnostjo (z mehanizmom) ne da pojasniti.«
Molekul ali živo bitje?
Vse osebine žvljenja. kakor presnova razmnoževanje. stanična delitev in rast. nas morajo voditi do spoznanja, da je med živo in neživo naravo, med organsko in anorgansko substanco v materiji neka značilna zareza in da je mogoče žive ter nežive pojave jasno ločiti. Nekdo je dejal, da bi na tej zemlji nikoli ne prišlo do kakšnega življenjskega pojava. če bi zemlja in vse vesoljstvo sama ne bila neki življenjski pojav. Življenje je tedaj smatrati za nekakšen matematičen aksiom, ki moraš vanj po pameti verjeti, a ga dokazati ne moreš. Prav zato bo ostalo življenje človeku vedno skrivnost.
V novejšem času zbuja pozornost neko področje raziskavanja. ki se dotika vprašanja o živi in neživi naravi. To je področje virusov. Ali so ti virusi organizmi ali molekuli? Ko so proučevali nekatere nalezljive bolezni, niso mogli odkriti njihovih povročite-Ijev. Tud; najmočnejši mikroskopi jih niso mogli pokazati, a prav tako so najgostejši bakterijski filtri, ki so dotlej zsdrževali tudi najmanjše znane mikroorganizme, brez nadaljnjega propuščali nevidne kali ali kar je to že b'!o. Pozneje pa je z elektronskimi mikroskopi vendarle uspelo zagledati te preccdljive bolezenske klice, znanost pozna danes že dosti več kakor 200 različnih virusov, ki povzročajo- bolezni na človeku, živalih in rastlinah. Uspelo ji je te bolezenske klicc celo umetno rediti. A leta 1935 je zbudilo največje presenečenje odkritje prof. Stanlcva. kj mu je uspelo ločiti neki virus tobačnih rastlin v obliki čistih beljakovinskih kristalov. Da bi ne bilo nobene pomote, je te kristale še desetkrat zaporedoma raztopil in znova izkristaliziral, nazadnje ni mogel več dvomila, da je mogoče izdelovati beljakovinska telesa, torej organsko sr.ov. v podobi mfekcio-niznih kristalov — v podobi »mrtve« snovi.
S tem smo obstali znova pred nekimi neznanimi vrati, ki vodijo v svet neživega in živega. Ali se bo nemara tu odločilo sporno vprašanje o življenju? Ali obstoje res kristali, v katerih spi življenje in čaka, da se razbohoti? Ali je življenje od mrtvega v resn ei ločeno s tako ostro mejo. kakor smo mislili doslej? Odgovorila bo bodočnost.
P I L A R N A
I. FIGAH
Vošnjakova 12
Izdelovanje ln popravilo vsakovrstnih pil
in rašpel STALNA ZALOGA!
OTHMIMiimill^
ZAHVALA
-ČiU.. «.',-- .-le.	r* -f <»-.- V, * "
Sklonjene v bridki žalosti, toda vdane v nedoumljive sklepe Modrosti božje, nas ob nepričakovani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata, svaka in zeta
ZDENKA ALJANČIČA
diplomiranega filozofa in rezervnega poročnika
globoko tolaži zavest iskrene ljubezni in sočustvovanja, izkazanega nam in Llagopokojniku na njegovi zadnji poti. — Zahvaljujemo se predvsem preč. p. eksministru dr. Gv.donu Rantu za slovesno opravljeno zadušnico, preč. p. provineialu dr. Gracijanu Hericu m asistenci za kondukt, č. predstojništvu Lichtenturnovega zaveda, upraviteljstvu osnovne šole in ravnateljstvu meščanske šole v Lichtenturnu za častno udeležbo in molitve čč. sester in gojenk, pokojnikovim mariborskim prijateljem za odlično izvedene ganljive žalosti nke, vsem številnim znanim in neznanim darovalcem cvetja, ki so našega ljubljenca, vzetega od nas v cvetu 32 let, v kapeli sv. Jožefa in na družinskem grobu tako razkošno pokrili z venci in šopki. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalja, vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in vsem onim, ki so našega predobrega Zdenka v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Vam bodi plačnik Vsemogočni!
Gospod nam ga je dal, Gospod nam ga je vzel; bodi hvaljeno Njegovo sveto Ime!
Sv. maša zadušnica ob osmini bo darovana v župni cerkvi Sv. Petra pri glavnem oltarju v torek 10. t. m. ob pol 8. uri.
Ljubljana, Maribor, Santiago de Chile, Trnovo, Kranj,
Tržič, Zagreb, Beograd, 7. avgusta 1943.
MAJDKA ALJANCICEVA z otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.

Emilio Sal^ari:
34
KRALJICA ICAMSOV
Trdnjava — silna zgradba z mnogoštevilnimi strelnimi linami — je stala na griču ob zadnji strani mestnega obzidja. Posadka je imela 300 mož, ki bi se bili lahko dolgo upirali, ko bi bili za časa opazili navzočnost sovražnikov.
V varstvu teme se ji je drzni oddelek hitro približal Ko je dospel do jarkov, je bilo še črno kakor v rogu.
Na tej stiani so bili braniki deloma porušeni, tako da jih flibustirjem, ki so se bili vajeni kakor veverice gibati po ladijskem konopju, ni bilo težko preplezati.
»Meč med zobe in naprej!« je ukazal Laurent. »Zaskočimo osadkol«
S temi besedami se je prvi vzpel na zidni napušč. Ostali so jo ubrali za njim; pomagali so drug drugemu, se prijemali za grmovje ter iskali v razpokah opore nogam. Tako se je vila človeška veriga navzgor, se trgala, se znova sklepala in nazadnje srečno dospela na vrh branika. Zdaj je bilo treba premagati še skoraj deset metrov visoki, docela gladki zid prave trdnjave. Pred to oviro se je hrabro krdelo za trenutek ustavilo.
Gorje jim, ko bi jih bili Španci zdaj opazili. Niti eden ne bi bil odnesel žive glave.
»Gor moramo, preden se zasvita jutro!« je rekel Laurent. »Samo pol ure časa nam še ostane!«
In res se je začenjalo svitati. Zvezde so bledele. Belkasta proga so je širila po nebu.
Nevarno je bilo da nikoli tega. Vsako minuto je utegnil pretrgati tišino klic na poplah in zdramiti vso posadko.
Tedaj je obšla Laurenta rešilna misel. Za enim izmed branikov je bil opazil nekakšno ogrodje z dvema stropnima tra-moma, ki je bilo še višje od zidu. Ukazal je svojim ljudem, naj ga kar moči previdno primejo. Nato se je prvi oprijel enega izmed tramov in splezal kvišku.
Komaj je bil preplezal lino, je že zagledal pred seboj španskega stražarja. Ta je bil od nepričakovanega srečanja z njim tako presenečen, da je" za hipec pozabil naperiti sulico ali zavzdigniti poplah.
Laurent je kakor tiger planil nadenj in ga z enim udarcem meča podrl na tla.
Zdaj pa je vojak s poslednjo močjo zakričal: »Flibustirji gredo!«
Stražarji stolpa so takoj planili na teraso in našli tam prve gusarje.
»Vdajte se!« jim je Laurent zaklical naproti. •
Zdaj so vojaki zbežali proti osrednji stavbi, na vse grlo rjoveč:
»K orožju!... Flibustirji!«
Posadka, splašena iz spanja, je pohitela na trdnjavsko dvorišče k topovom.
Toda prišli so prepozno!... Gusarji so bili že pri topovih in so obsuli prve vrste s točo karteč.
Ta čas so nekateri izmed morskih razbojnikov vlomili v smodmšnico in zavalili sode iz nje. Razpostavili so jih okrog srednje zgradbe, kjer je bil glavni sedež posadke.
Z vseh strani se je rrtelegal klic:
»Vdajte se, ali zletite v zrak!«
Ta strašna grožnja je vplivala še dosti huje od strelov, kajti šnanei so vedeli, česa so zmožni drzni mornarji. Izprevideli so, da proti takemu napadu nič ne morejo. Zato so po kratkem upiranju sneli veliko špansko zastavo, ki je vihrala z najvišjega
stolpa, in položili orožje, potem ko so dobili obljubo, da jim puste življenje.
Laurent je dal zakleniti ujetnike v kaze-mate in razpostavil okrog utrdbe močno stražo. Pcdem je ukazal, naj obrnejo topove proti mestu.
»Najprej en strel, nato salvo! To bodi oznanilo naše zmage!«
Po prvem topovsKem strelu je mogočno zagrmelo ostalih enajst topov in obsulo mesto, kjer je še vse spalo, s točo krogel,
Grammont in Van Horn sta vsa razburjena čakala tega znamenja.
Ko sta začula strele, sta se pognala čez vrtne seči in zaklicala svojim ljudem: »Naprej, Veracruz je naš!«
Flibustirji so zapustili skrivaršča in zdir-jali po cesti, ki je vodila v mesto. Bilo jih je kakih 600; vsi so bili oboroženi s puškami, kratkimi, širokimi sabljami in samokresi ter v svoji drznosti pripravljeni, da zavzamejo celo silno trdnjavo San Juan de Luz, ako bo treba.
Na cesti so ustavili kmete, Id so se 8 svojimi konji in mezgi, obtovorjenimi z živili in zelenjavo, pomikali proti mestu. Tako so prišli do vrat prav tisti hip, ko jih je straža odpirala.
Njihov napad je bil tako nepričakovan, da ni straža niti pomislila na odpor. Nekaterim stražarjem pa se je posreč'lo zdre-viti v mesto in na vse grlo zagnati poplah.
Ko so flibustirji vdrli v Veracruz, so na svoji desnici mahoma začuli pokanje pušk, ki je prihajalo z vrtov.
Grammont. ki je bil na čelu prvega krdela, je mislil, da ga napadajo v bok. Potem pa je opazil bežeče španske vojake, ki jih je zasledovalo več flibustir^ev.
»Oho, to je Črni gusar!« je ir.dostno vzkliknil.
In res je bil kapitan Ventimiljski; gonil je vojake, ki so bili ustrelili Jaro. S pomočjo zveste trojice je bil preskočil obzidje in jo ubral za bežečimi, da bi maščeval Indijanko.
»O pravem času prihajate, vitez! Ali je vojvoda mrtev?« je zaklical Grammont.
»Spet je ušel!« je kapitan srdito odvrnil.
»Našli ga bomo! Potolažite se! A zdaj v naskok, junaki! črni gusar je z nami!«
Po mestnih ulicah se je bilo že začelo krvavo klanje. Ko je minil prvi strah, so planili vojaki in prebivalci na ceste, da bi preprečili gusarjem napredovanje. Kamor koli si pogledal, povsod so se besno lx)ii!i. Topovi so grmeli z utrdb; rušili so zvonike in hiše ter obsipali strehe z bombami.
Sredi trušča podirajočih se hiS, med nenehnem streljanjem in pokanjem mušket, med rjovenjem borečih se in javkanjem ranjencev, so se spet in spet razlegala povelja glavarjev:
»Naprej!____ Požigajte!.... Razdenlte
vse! ...«
Skozi okna so metali napadalcem mize, stole, kamenje in cvetlične posode na glave. S streh so na desni in levi prasketali streli. Krdela vojakov so napadala flibustirje v bok in od zadaj. Krvavi boji so se razvijali.
»Se malo napora, pa bo Veracruz naš!« so klicali vodje.
Ko so bile ulice zavzete, so prišli flibustirji na trg, kjer je stala krasna stolnica.
Tam so se bile španske čete zbrale okrog vladne palače, da bi ustavile flibustirje. Pripeljale so bile nekaj topov ter poklicale del posadke iz San Juan de Luža na pomoč. Ta trdnjava r.' prihajala v pomoč za obrambo mesta, ker je ležala proti morju.
Ventimiljski, Grammont in Van Horn so se bili takisto vrgli v metež. čedalje bolj divji, čedalje srditejši je postajal boj. španski vojaki, ki so jim pomagali prebivalci, so se trdovratno branili. Toda nič ni moglo zadržati navala fribustirjev. Z dobro na-merjenimi streli so očistili prostor pred seboj, pobili topničarje na njihovih topovih in z gusarskimi sabljami v rokah planih po pehoti.
Nihče ni mogel kljubpvati drznim mornarjem. Razpršene čete so se deloma vdajale, deloma pa so bežale proti notranjemu mestu ter v svojem blaznem begu podirale ženske in otroke.
Flibustirji so zdaj napadli vladno palačo, poropali, kar so našli, in se utaborili. Drugi so navalili na sosednje dvorce ter z bruni razbili vrata in visoke železne rešetke. Prebivalce so prijeli in jih vzlic njihovemu vpitju in joku odvlekli v stolnico.
Pred vrata le-te so postavili sode s smodnikom. k sodom pa može s prižganimi netili, ki so imeli ukaz, naj poženo cerkev v zrak, kakor hitro bi se ujetniki poskusili upreti.
Med tem so ostali gusarji plenili po hišah, skladiščih, cerkvah in samostanih, da, celo po ladjah ki so bile zas!drane v pristanišču. Ta čas, ko so neobrzdano ropali, je Črni gusar s Carmauxom, Mokom, Stil-lerjem in petnajstorico drugih mornarjev iskal svojega smrtnega sovražnika.
Kaj mu je bilo mar veraeruških stev! Vse svoje zaklade je bil dal, da bi bil omrženega Flamca v pesti!
Toda iskanje je bilo zaman. Po palačah, hišah in kočah so našli samo jokajoče ženske, vekajoče otroke in ranjence.
Tedajci pa ga je izpreletela miseL
%
MALI OGLASI
išče službo plača m vsako 1» —jo, za drž. tn prov. takso —.60. ra dajanje naslova ali Slfro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 7<—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati aa vsako besedo I> 1.—, za vse druge oglase X, —£0 za besedo, za dri. to prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. NaJmanJSJ iznos es te oglasa Is V Vir—
	Tel.	
	40	
1 Ri ii m	88	
DRVA PREMOG G O M B A e : Gledališka 14		

1/iUivjtN SKLAli-SClNlK išče primerne službe. Ponudbe na ogl. oddelek Jutri pod »Izurjen«.	13052-2
OOSPOD1ČNA gre k en- mu aH dvema otrokoma za čez dan. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
13386-1 GOSPODIČNA stara 30 let. poštena, i»pol-mrnia brez sredstev. zmožna vsakega dela. sprejme taisto gosputiinje. gosp. pomočnice a.i k otrokom oziroma spre.me kakršnokoli zai litev. Form Ibe na ogl. otiti. Jutra pod znafko »Nu no«	13245-1
DEKLE, vajeno postrežbe gostov išče akdo v staščičirni. bifeju «1: kaj ^ličnega. Trosim čim-oreje. Naslov "'Mir v oglas-npm oii Hku .1 itra ped V.i --na«.
AKADEMIČAPKA
s perfektnim znarv?m italijanščine in nekoliko nem-ščine, išče kako zaposlitev isce za 4 ure dnevno. Dajem instrukcije ali grem tudi k otrokom. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebna«.
132-45-2 POSTREŽNICO IŠČEM za popoldne od 13.30 do IS. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13257-1 SAMOSTOJ. URADNICA z mnogoktno prakso in znanjem italijanskega ter nemškega iezika želi spremeniti mesto. Ponudbe na odd. Jutra pod »Samostojna uradnica«.
13345-2 MIRNA STRANKA
dveh oseb. išče mesto za hišnico, pomaga tudi v gospodinjstvu. — Ponudbe na Ogl odd. Jutra pod »De-
lavna 1^43«.	13336-1
KUHARICA vešči boljše in meščanske kuhinje, dobra gospodinja, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in snažna«.	13335-1
UPOKOJENKA fšče zepos!:tev gospodinje aH go?podi njske pomočnice. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Upokojenka«.	13333-1
GOSPODIČNA z ma!c maturo in enoletnim trgovskim tečajem, išče nri-merne zaposrt-e. Ponudbe pod Meščanska šola na ogl. odd. Jutra.	13290-2
HIŠNIKA, poročenega, brez otrok, iščem za 1. september ali
I.	oktober_ ki bi oskrboval tudi vrt. žena pa bila v pomoč pri gospodinjstvu 2a 2—3 ure dnevne, za vilo r centru mesta. Stanovanje kuhinje in sobe ter event. plača. Vse po dogovoru. Ponudbe z osebnimi podatki in referencami na ogl. odd. Jutra pod: »Marljiva«.	12309-la
KUHARICA, vajena meščanske kuhe, dobi službo v menzi 15 oseb. plača 800 lir in vsa oskrba. Predstaviti se Postojnska ui.
II.	13114-la PERFEKTNO KUHARICO, mlajšo, zanesljivo, pošteno, | vajeno vseh gospodinjskih del z večletnimi spričevali, i sprejmem. — Ponudbe na j ogl. odd. Jutra pod »Dobra boljša hiša«. 1310 a j
KMEČKO DEKLE Za vsa dela, iščem. Hrana j in plača dobra. Naslov v vseh posl. Jutra 13139-la
POSTREŽNICO iščem. Delo od 2. do 5. ure. VikioTja Emannela 16. pri-dičje, desno.	13296-la
SLUŽKINJO mlajšo moč zk vsa h:šna dela sprejmem. Eventuelno tudi postrežnico za cel dan. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	13899-la
POSTREŽNICO za dopoldanske ure iščem. Linhartova 9. pritličje.
13172-la BOLJŠE DEKLE sprejmm v stalno službo — znati mora kuhati preprosta jedila in tudi vaiena drugih gospodiniskih del. Hrana dobra, plača .300 lir. Nastop lahko takoj ali s 1. septembrom. Naslov v vseh posl Jutra.	13266-la
POSTIJO POSTREŽNICO
i? 3 i v tednu, iščem. Naslor- v v -'i posl. Jutra.
15267-la
GOSPOD, pr LOČNICA, Vi ima veselje do vrta. dobi dobro službo. Rožna dolina c. TII, št. 6. 13229-la SPRFJMEM KUHARICO k dver osebama, lji tudi vsa gospodirska ->v trgovina »Me-■isova cesta 20.
13256-la ZDk. v.' . DELAVNO dekle, za -a ni-ai dela — sprejmem takoj v 2-elansko družino. Naslov v vFeh posl. Jutra.	13399-la
POSTREŽNICO, za dopoldne. 3-krat na tsfcn, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13394-la
IŠČEM BOLJŠO gospodično k 1 otroku, nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	13381a-la
BOLNIŠKI STREŽNIK se ižče za takoj. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod -Močanc.
13379-1a KONTORISTKO,
samostojno v italii-inščini, nemščine vsaj po dik*stu in slovenske stenografije, sprejmem. Lastnororio nisane ponuAe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Fes
POSTREŽNICA
pridna, za dopoldanske ure, se sprejme. Zglasiti se od 14 do 16. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13312-la
PRIDNO DEKLE in pošteno se sprejme za kuhinjo takoj, plača dobra. Poizve se v gostilni Kle-menčič, Krekov trg 11.
13354-la GOSP. POMOČNICO k: kulia in opravlja vsa gospodinjska dela išč-tn. Na-I >lov v vseh posl. Jutra.
13338-la
!	PERICO
za tedensko pranje in postrež-nico za dopoldne, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.
13327-la KUHARICO,
ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, iščem k ^ trem odraslim osebam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1344l-la
IŠČE SE PIETILJA katera prevzame delo nogavic na dom. Vprašat: Lončar — Mestni rg 19. 13322-lft
ZDRAVA DOJILJA z zf. 'ostno količino mleka, se išče. Hrana m plača dobra. Več ustmeno Naslov v vseh posl. Jutra.	133I9-la
POSTREŽNICO dvakrat tedensko, sprejmem. Olasiti se: Medvedova 1-1.
133(17-la POŠTENO DEKLE od 30—3S let. za pomoč v gospodimstvu. vajeno zu-n.-niih in notranjih del, se sprejme takoj. Vsa oskr-H. rr»sečna pbča 550 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Pridna in poštena«	13343-la POSTRFŽNICO m za en". rat tedensko p. poldne, št. 4.
POSTREŽNICO, i/vežbano, sprejmem takoi od H.30 do is.30. Naslov v opj. odd. Jutra. 13450-1» GOSPOD. POMOČNICA, poštena, vestna, dobra kuharica. se išče k tričlanski družini. A. Žejen, Mastni trg 20.	13373-la
K >z na Livarska H44l8-la
opravi dela. N la«, r
13-<30-2a
UČENKO SPKEJM1I
modistinja Tršan, Sv. Petra c. 7.	13115-44
PLETILJO ali V VJENKO,
pletiljo za 2 ali 0 dni v tednu a!: vajeoko, ki se je že učila aH pa pletiljo m stalno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejmem. JPogoj pridna in vsestransko poštena! Nx-lov v vseh posl. Jutra.
13389-44
VAJENCA
za čevljarsko oK sprejmem takoj. Mirje 4.	133S8-44
BRIVSKEGA VAJENCA sprejme takoj salon Mauser, Okrožni urad. Ljubljana.
13381-44 VAJENKO-CA sprejmem. Balon, krojač, Go-sposvetska e. 10. 13375-44 FRIZERSKO VAJENKO sprejme salon Godina, Sv. Petra cesta 3. 13438-44 FRIZERSKO VAJENKO, ki ima veselje do obrti, spremeni takoj. Salon Leopold Ha~ bieht. Miklošičeva 4.
• 13405-44
KROJAŠKEGA VAJENCA
vajenko, sprejmem takoj. Ko-ščak Ant., krojač. Stari trg 6-1.	1-1280-44
KLOBUČAR. VAJENEC močnejši, ki ima veselje do klobnčarske 6troke. se sprejme. Vprašati pri Pajk Rudolf. Sv. Petra c. 38. 13300-44
ŠIVILJSKO VAJENKO sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13425-44
VAJENCA za avto-mthaniko spreim*-mo takoi. Suštaršič, mehanična delavnica, Bleivveiso-va 13 (Figovec, levo dvorišče!	13369-44
ZASTOPNIKA, manufakturista, dobrega prodajalca, vpeljanega pri trgovcih ljubljanske pokrajine. išče tekstilna industrija. V poštev pridejo ev. tudi začetniki z lepim nastopom. Cenj. ponudbe na ogl. odi.. Jutra pod »ZmoJ na industrija«. 13317-5
ZASTOPNIKE-CE za vse kraje Ljubljanske pokrajine za prodajo vsaki družini neobhodno potrebnega predmeta iščem. Pošljite 12 lir v gotovini za vzorec in navodila. Vidmar Tosip. Ljubljana, Rimska "cesta 10	13370-5
SLIKE ZA LEGITIMACIJE najhitreje, leica filmanje na domu in v ateljeju ter vsa v fotografsko stroko spadajoča dela izvršuje solidno in po zmerni ceni ter se priporoča Foto Grad Mira, Miklošičeva 20, nasproti sodišča.
13122-3
HARMONIKARSKI TEČAJ
Starše opozarjamo, da se prične harmonikarski tečaj za otroke 1. septembra. Naslov v vseh posl. Jutra.
13019-3 HOČETE ZASLUŽITI? Zglasite se: Vidmar, Ljubljana. Rimska 10. 13152-3
FCT0LAB08ANT ki je obenem dober J eikaš, dobi stalno dobro plačano službo. Ponudbo na Jutro pod »Fo-tolaborant«.	13293-3
GOSPODIČNA v počitnicah klavir, ■išč:no. nemščino in »ran--cino. Wolfova nI. i.
13186-3 KAUČE, FOTELJE, modroce napravi solidno, po nizki ceni Mohar, ta-petnik. Mariborska 27. —• Sprejema popravila, pride tudi na dom. — Naročila sprejema tudi Jenko, gostilna »Novi svet«, dvorišče. levo.	13344-3
LATINŠČINO, grščino in ostale srednješolske predmete poučujem vestno, z uspehom Olga Onjezda, V'kt. Emannela 20 132S8-3
VESTEN AKADEMIK igstruira vse realčne predmete. Naslov v ogl. odd Jutra.	13372-J
PRaiKA! Dober in pošten zaslužek. Zslasite se: Rimska cesta št. 10. pritličje, levo.
13371-5

MRČES
(uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s Toxin praškom. Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 12999-6
PEGE IN UŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska 1.
13000-6
STRUŽNICE, rezkalne, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroje izbranih konstrukcii dobavlja Gustav Levičar, Medvedova 14	2081-79 GRAMOFONSKE PLOŠČE še uporabne, razprodajamo po 10 in 15 lir komad. Pohitite z nakupom dokler traja zaloga. Everest, Prešernova 44. J-319-M-6
POŽARNI APARAT »Total« poceni prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
J-318-M-6 PRED NAKUPOM harmonik si ogle.tt veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske. l:atonične. kroma-tične) pri »Everest«. Prešernova 44. Podaja po_ nizki ceni in proti garanciji	*
J-315-M-6 VRTNE STOLE zložljive, gostilniške, no ve proda Tribuč, Sodar-ska 2 nad flori.lansko cerkvi io	t 313 M 6
PRODAM kompletno, dobro ohranjeno jed;'nico, in sicer 2 kredenci. rr-izo. 6 stolov in stoja'o za cvetlice, črno pleskano. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13238-6 PRAŠIČKI ZA PLEME in za rejo se oddajajo na mestni klavnici od sobote, 7 avgusta naprej. Tvrdka
siamič.	13196-6
VEČ VOZ OBLANJA se proda. Tovarna Rojina, Slomškova 16. 13042-6 SODI
hrastovi, za vina, žganje, vseh veiikosti; bukovi, za olja, sadne soke. kemikalije; embalažni sodi; impre-gniranje sodov. Nakup in prodaja starih sodov. Popravila. Vse v stroko spadajoča dela. — Fr. Pire, so-darstvo, Dravlje Ljubljana, tel. 43-8'. Pisarna: naročila, infc ma: : L. P a n g o s , F .k ska ul. 3.
13044-6 OLjARSKE SODE 100—120 kom 1 iv, proda Fr. Pire, Dravi — Telefon 48-84.	13126-6
SALONSKA OBLEKA, lepa. se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13151-13 ZDRAVE VINSKE SODE za črno vino prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
13170-6
ZABOJE, skoraj nove, večjo množino, ugodno rrodam. Gerovac, Kolodvor ka 8. 13171-6
5e
DEVA I. Psga&tik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
ŠIVALNI STROJ
prodam pcoeni, skoraj še nov. Gaja, Topuiska la, sutereu.
13i0j-6
VEČ KOSOV POHišiVA,
rabljenega želu poceni pro-uam. trste, Hraiiimiska 14-1.
13294-6 USNJEN PLAŠČ dolg, rujav, najboljše kvalitete — z podlogo tu kamelja %'oiua — priiiHreu za avtomobil iti. v brtzhiuiiun stanju, prodam. Ntislov v ogl. odd. Jutra,	1331M-0
ŠIVALNI STROJ Singer se proda za 52C0 lir. Naslov v vseh poslovalni- u Jutra.	13303-6
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno. nemško znamke se proda. Nuslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
13165-«
LEPO, SNAŽNO SOBNO
opravo z žimnieami in vložki, ugodno proda trgovina Ogled.
( Stili trg 3. vhod skozi vežo.	13177-6
PRODAM: 2 postelji, češnja, fornira-no s kanadsko brezo, 2 nočni omarici, 2 modroca z vzmetmi (fedri), 10 m blaga za žimnice, vse za 6000 lir. Marijin trg 3 — Ma-nufaktura.	13113-6
PRODAM KOVČEG, d"bro ohranjen. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra.-
13173-6
VEČ ŠIVALNIH STROJEV
proda po ujodM ceni :rgo-vina »Ogled«. Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 13176-6
OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno prodam. Naslov v vseh poslovali!: > -litra	lolS:-6 2 VOLČJAKA-MI.ADIČA čuvaja, prodam. Ižanska -!:; pri mesarju. 13171-6 S TVOJ
za mletie kosti, šrotanje žita itd., nov, se ugodno proda. Povšetova ulica 85.
13261-6 MORSKI PRAŠIČKI naprodaj. Kozina, Tabor 6. I. nadstr	13262-6
PRAŠIČKE ZA REJO prodam. Poizve se Sv. Petra 61.	13264-6
VRTALNI STROJ za železo, pol metra visok, ročni, naprodaj. Ogled vsak dan od 8. do 12. Naslov v vseh posl. Jutra.
13268-6
PRODAM:
skoraj novo, črno moško obleko »Marengo« za manjšo postavo, oblekco za 8-letnega fanta, fotoaparat K. W. 1:4.5, F 13.5, damsko nalivno pero Parker. Ogled dopoldne. Naslov v vseh posl Jutra.	13260-6
KLAVIR. HARMONIKO,
120 basov in dva registra, popolnoma novo, prodam. Naslov v vseh posl. futra.
13059-6
ČRNA MOŠKA OBLEKA
za srednjo postavo, se proda. Naslov v vseh posl. Jutra.	13(198-6
PRODAM: 14 letnikov Ljubljanskega Zvona«, čajni servis alpaka. kompletno otroško posteljico. Naslov v vseh posl. Jutra.	13111-6
ČRNO BLAGO za damski plašč, predvojno, volneno, prodam. Idrijska 22.	13119-13
SREBRNO LISICO, krasno, novo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13130-6 ŠPORTNI OTROŠKI voziček, skoraj nov, naprodaj. Ogled v trgovini s čevlji pri Zamorcu. Sv. Petra c. 24.	13123-6
PRODAM aD ZAMENJAM
za živila, novo, predvojno moško kolo. Brajič, Jane-žičeva C. 12 (Prule).
13140-6 ANTIČNO, BAROČNO omarico, prodam. Naslov vseh posl. Jutra. 13156-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Jarc, Ko-željeva ul. 4, Sv. Križ.
13154-6
PRODAM
belo, leseno, novo posteljo, žel", umivalnik, velike potovalne košare in velike zaboje. Naslov v vseh posL Jutra.	13188-6
FOTOGRAFSKI APARAT 10x15 — Zeiss ikon, Com-pur-tessar 1 "6,3, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	13187-6
HLADILNO OMARO in Lutzovo peč, dobro ohranjeno, velikost 100x67x77 cm, prodam. Avsec, Bežigrad 13, levo. 13192-6
UMIVALNI SERVIS, 7 komadov, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13191-6 DAMSKI PLAŠČ, temnomoder, športni kostim in tenis čevlje 39—40, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	13194-6
KOZO
sanske pasme, prodam. Strnad, Siika Podal 'šana Aleševčeva 38	13408-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, kompleten, lep, malo rabljen, prodam. Kra-rnarič, Resljeva 18. — Tel. 36-48.	13214-6
PRODAM po nizki ceni razna nova okna in balkonska vrata. — Boc Albanska 39 — Bežigrad.	13225-6 TEMEN SAKO modrimi hlačami, dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 13231-6
ZA PRVO POMOČ omarice za privatnike, zaklonišča, obrtnike in industrijo ima na zalogi »Che-molabor«, Miklošičeva 17.
13234-6 NOVO SPALNICO, masivno, češnievo, prodam. Zbašnikova 16. Trnovo-Ko-iez':a, podpritlič-e. 13242-6
ŠPORTNA VOZIČKA, nova, močna, domač izdelek naprodaj. Bohoričeva ulica 3.	13241-6
KOŠNJO OTAVE pt ' m. Predovič. Polianska cesta 73.	13239-6
ČRNO MOŠKO OBLEKO in smoking prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13237-6
NAPRODAJ gugalni stol, tričetrtinska violina, razna oblačila ter blago za obleke (stara kakovost). Naslov- v ogl. odd. lutra.	13248-6
' »SINGER« CILINDER čevljarski stroj, še v zelo dobrem stanju, se proda. Naslov v ogl. odd. hitra.
13247-6 SPALNO OPRAVo, dobro ohranjeno, prodam. ; "aslov v ogl. odd. lutra 13246-6
ŠTEDILNIK,
kompletno železje za vzidati, novo, dve in pol plošči, 21 col, desni, predam. Rožna dolina cesta V št. ..
13252-6
OTOMANO
prodam. Cesta Soške divizije 66.	13260-6 OTROŠKI VOZIČEK,
globok, proiiam. Nasiov v vseh posl. Jutra.	13403-6
PLATNO za knjigoveze, kro.:ače itd., ugodno prodam Ponudbe mt ogl. odd. Jutra pod »Platno*-.
MLADO KOZO
prodam, i-.-tu dveh cesarjev v Logu - Bartha. 131-97-5
TOALETNI PRIBOR krasen za potovanje ;neseser), iz ielan v usnje — ug uo [TOuam. Naslov v vseli posl. Jntra.	13393-6
HARMONIKE ■ seh vrst. nove iu rabljene, dobite [iri »Prometu«. — Nasproti Iv rižanske cerkve — Stare vzamem v račun.
13395-6 PRODAM PIŠKE.
8 tednov stare. — Mau-rerjeva ulico. 23.- 13391-6
FIAT LIMUZINA štTtsedežna. v zelo dobrem stanju, se ugodno proda. Mehanična delavnica Kojač. Celovška c. 38.	13393-6
PISALNI STROJ, najnovejši model, popolnoma nov, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.
13384-6
PRIBOR ZA DENTISTA
stol. vretmo ter nekaj materiala. prir,.erno m podeželsko ordinacijo, ugodno napro. da;. Servis biro — šeleobur-govfi 4.	13385-6
MOŠKO ČRNO OB- FKO za sredn :o postavo, predvojno b!ngo. prodam. Verovškova ul. 22. prtličje, dc^no. 13387-»
ANGORA ZAJCE, samce in samice — tudi breje, .-.are 3—12 mesecev, ugodno pro lam. Pestotn:k. MisarsKa c. 1.	13380-6
KUHINJSKO OPRAVO elegantno, novo, in že rabljeno kredenco poceni proda mizar Lončarič, Šiška, Vodr.ikova 116. 13358-6
PRODAM veliko zaloco stare manu-fakture v skladišču, prazen lokal, stelaže, zaradi opustitve obrta. Potrebno milijon lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Naibolišu konjunktura«.	13356-6
KRASNA JEDILNICA orehova, moderni slog. še v delu se usodno proda. Event. sprem ibe mogoče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Remek delo«.
13314-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, v odličnem stanju, naprodaj. Na ogled v trg. s semeni Bleiweisova 51a.
13313-6 KUHINJSKA OPRAVA moderna, solidna izdelava, na ogled tudi v nedelio dopoldne, naprodaj po nizki ceni. Artnak. mizarstvo, Jenkova 7.	13*42-6
ŠIVALNI STROJ »Pfaff«, nov. pogrczljiv. in predvojno blago za moško obleko se ugodno proda. Sedej, Vodnikova 8. 13338-6
RJUHE izvrstno ohranjene, ugodno naprodaj. Nttdov v vseh posl. Jutra.	13332-6
KAPNE in BLAZINE, čisto nove. prodam. Naslov v vseh nosi. Jutra. 13331-6
ŠIVALNI STROJ »S:nger«, star: tip in nov moški suknjič z telovnikom, se oro-la. Tglič LeopoM, Ljub-Ijann. Gerbičevi 12. Kol
13328-6
PRODAM:
2 skoro novi fini postelji, kanadska breza, šperani. z madraci in nočnimi omaricami in 3 fotelje za 6000 lir. Vprašati pri Oblat na Sv. Petra c. 18. 13442-6
POSTHLJO, belo emajliraao, z medeni no, skoraj novo, okroglo zložljivo vrtno mizo in i zložljiva stola prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
_ 13440-6
TRICIKEI.J, tovarniško nov, X novimi gumami, ugodno naprodaj. Na. slov ▼ vseh poel. Jutra.
13414-6 BRISAČE FROTIR, 2 para moškihh čevljev, rn-jave, St. 42, deko m posteljo, prodam. (Seta Soške divizije 58, podpritličje, desno.
1241M NEKAJ KOMADOV elektromotorjev, rabljenih od
1	do 10.5 K8, proda strojno tehnična pisarna IlerSič, Ljubljana, Rimska 13. 13412-6
OTROŠKE POSTELJICE različnih oblik, kupite ugodno v zalogi pohištva na Uospo-svetski c. 95 v Sižki. Z-Joga je odprta od 14. do 15. ure.
13410-6
RJUHE!
Nekaj rjuh in blazin, fino plaluo, krasno ročno delo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	1341)0-6
OTROŠKI VOZIČEK športni in otroško stajico (posteljico), prodam. Hajnšek — Rožna dol. c. IX., št. 2-L
13324-6 DOBRA VIOLINA, se ugodno proda. Tržaška e. 17, priti.	13285-6
VOZ - DIRO na gumi kolesih 3i/2 tone nosilnosti, malo rabljen, prodam. Ogleda se: Dolenjska c. 48-c.	13ES4-6
NOV KAUČ in visoko omaro, ugodno proiiam. Sodarska nI. 2-a, nad cerkvijo sv. Florijana,
13-278-6
2	VOZA OBLANJA odda mizar Sajovic, škofi« nI. 13. 13277-6
OMARO, KAUČ in drugo pohištvo, dobro ohra. njeno, prodam. Naslov v vseh posl. JntTa.	13276-6
OMARO, nočno omarico, posteljo, tri les, prodam za 600 lir. Nar-din, Brejčeva 30-1. 13273-6
VALVAZOR II. izdaja za 5000 lir prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
13272-6 HLADILNI STROJ
clektro-avtomatski za obrt (gostilno, mesarijo) itd., prodam. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Garancija«. 13271-6
RADIO-APARAT Hornyphon-Piinz, v odličnem stanju, plombiran na Ljubljano, ugodno prodam. Brejc, Bogišičeva 4-II (na Mirju, za obrtno šolo).
13240-9 RADIO ' »Orion« 100, 5 + 1. prodam. — Istotam prodam tudi l:okljo s 1 mes. starimi piščanci. - Vel. Čolnarska 15, vis. pritličje.	13334-6
1TLATEIIJA kupujem ^obrodehije Jugoslo. vnnske zir.mke in tudi Avstrijske. predam Srbske. Go-sposvetska 5, prikliče do 10 in od 2.-4.	13321-6
IGLE, STROJNi:, prodam za popravljanje nogavic. uporaba tudi ročna. — Ogl al: Gosjiesveska 5, priklice do l&Vi in	b
KOZA, ŠVICARSKA, " mis. staia naprodaj. Celjska ul. 13, za Bežigradom.
13310-6 STENICE. ŠČURKE, p dgaiie. zanesljivo unič za-vod za pjkonjiviinje nirasa in golazni. Zor Adolf. Tuv-čarjeva 1-I1I. Ivo. 1SC92-«
iPORTNO KOLO kot novo in eno navadno — jjroi.im. Uosposvcijks c. 55.
13:M)-6
3	LEPE PRAŠIČKE 'a rt "o. prode m. Hranil
14.	13417-6
NOV SMOKINC, za man'šo postavo in čevl e, ]-kaste. "št. 42. prnd-im. Naslov v vseh posl. Jutra.
13444-6 UGODNO PROD'M: dobro ohranjeno jedilnico (oreh. ni moderno), lepo, lestence, oli te slike (ni umetnina) in drugo, vse dobro ohranjeno. Pred škofijo 19-II-	13429-6
UGODNO NAPRODAJ: damske obleke, damski črni plašč, damski dežni plašč; damski čevlji in sandali (vsi moderni) št. 40—41 in št. 35 moderni športni, ogrinjalo za postelje, vse dobro ohranjeno. Pred škofijo 19. II. nadstr.	13428-«
MODERNE SPALNICE in kuhinje, priznano solidne izdelave, nudi ugodno mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31.	13426-4 ŠIVALNI STROJ SINGER s pokrovom, ženski. Diodam ; od 10 do 16. Mirje št. 29. 13423-4
ZLOŽLJIVO ŽELEZNO posteljo prodam. Poizve se Cesta na Rožnik 43. Zvonec zakrit na vrtnih vratih Od 8 do 16.	13422-6
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam Zajec, Dolenjska c. 35, dvorišče. 13420-6
GOSPODINJSKI električni števec odstopim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Števec«. 13416-6
PRODAM sandale, čevlje št. 39 in drugo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13374-6
ŠIVALNI STROJ znamke »Adler«, nov. se proda. Poizve se pri Tavčar. Ilirska 12. 13315-6
TRICIKLJE različnih velikosti, tudi nekaj rabljenih, na zalogi po :elo nizki ceni. Gasoeeno Merkur. Puharjeva 6. Tel. 29-27.	13367-6
VEČ KOLES, damskih in moških, znamk Adler, Steyr, Puch in Dur-kopp, zelo ugodno naprodaj. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. Tel. 29-27.
13366-6
2	DK\V MOTORNI kolesi 200 in 250 ccm. s 4 prestavami itd., zelo poceni naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. Telefon 29-27. 13365-6
PISALNI STROJ »Erika Portabel« in »AEG«, oba v brezhibnem stanju! ugodno naprodaj. Ogled vsak čas. Slejko. Sv Petra c. 3. Tel. 26-91. 13359-6
BOB.
lisičje in dihurjeve, nove in stare, stare in nbve csnja-te kovčke in aktovke, dobro ohranjene polhove čepice, dalje čebelni vosek, domačo ietino, zajčje kože, rudi letne polhove kože, surove in stroj ene, ter vse kože od divjačine kupuje trgovina Zdravič, Ljubljana. Stari trg 30. 209-7 MARELICE IN BRESKVE kupimo. Ponudbe brez navedbe cene na ogl. odd. Jutra pod »Marelice«. 13226-7
VREČE različne, juto za embalaže kupuje stalno Podbevšek Filip. Ljubljana VII., Obir-ska 4.	11476-7
ODPADKE krojaške in šiviljske, kupujem. Hrenova 8. 11841-7
KOLESA, <fcmska in moška, kupuje tvrdka >Promeu — nasproti K rižanske cerkve. Telefon 43-90.
13390-7 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno kupim. Ger-bičeva 45.	13297-7
ZAPRAVLJIVČEK lažji, v dobrem stanju, kupim. Poleg tega tudi par dobrih komatov z »lajbkisi«. Hočevar, Kersnikova 5-1.
13306-7 KUPIM APARAT za izdelovanje soda vode ter
PARCELO 800 m* na severni strani pro-daau Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 160.000«.
>5218-20 KUPIM HIŠO ali zemljišče do 500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgivec«. 13219-20
PARCELO » središču ali v okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Gotovina razpoložljiva«.	13220-20
NOVEJŠO HIŠO z dvema trisobnima stanovanjema na severni strani prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Cena 230.000 lir«.	13221-20
HIŠO ALI VILO kupim do 850.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«. 13222-20
PARCELA 500 m« za 35.000 lir, znotraj bloka (gramozni teren), naprodaj. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Potrebujem denar«.	13223-20
NAPRODAJ : parcele po 35. 70, 80, 200 do 800 lir m1; zemljišča za ndustrijo (gramozni teren) 5000, 10.000 in 15.000 m', znotraj bloka; zemljišče v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 m* ; hiše : nova ovonadstropna, enonad-strepna in visokopritliCna.
pokalic, dobro ohranjen. Po-	Reali"tetnj pisarna Andrej
nudbe pod »S steklenicami« na	Zajec Tavčarjeva ulica 10.
oglasni odd. Jutra. 13146-7	j Tel 34.^ 13224-20
KUPIMO	i »GLOBUS«,
vseh vret snažno .pohištvo,	posredoVilnica 2a ^akup
kovee, otomane, P^proge,	> ^^ ncprcmienin- Pe.
žimnice. šivalne stroje m	trarcova 26. proda: stavbne
RABLJENE GRAMOFONE
Ul piošfct tope' Kupuje PO zvišanih cenah -vrdka »Eve. i-est«. Prešernov* nI 44.
■J86-2C
STROJE
pisalne in računske, kupuje in plača najvišjo dnevno ceno Everest, Prešernova 44 J-316-M-7 PRAZNE ŠKATLE >c M-ima mleka n prazne steklenice, kupim do najv-'$j! ceni. B Guštin Vo1nik»v T? 2-	'304-7
drugo. Tigovina »Ogled«, M(€tni trg 3 (vhod skozi vežo.)	13175-7 STARO ŽIMO
in žimnice kupimo, plačamo po kvaliteti. (Doftavite vzo. rec.) Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	13174-7
KUPIM KUGY: Jutische Alpen im Bilde. Naslov v vseh posl. Jutra.
13105-7 SREBRNO LISICO, novo ali do» "O ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lisica«.
13155-7 SREBRNO JEDILNO orodje in druee predmete, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra rod »Srebrni predmeti.«	13230-7
KUPIM ŠIVALNI STROJ, pogrczljiv (Singer. Pfaff), in damsko kolo. Oboje prav dobro ohranjeno. Plačam z živežem (žito, moka itd.) in z denarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«.	13258-7
STARE MADROCE, odeje, pohištvo, vsakovrstne obleke in vse starinske predmete. stalno Itnjiuje Golob Ma. rija. Gallusovo nabrežje 29.
13402-7 DAMSKI ČESALNI salon, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sredi Ljubi :.mc«.	13376-7
ŽENSKO KOLO. dobre znamke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra nod »Plačam«. 13138-11 TARE MOŠKE OBLEKE, čevlje, perilo, pohištvo itd. 5t-'no kuouie Aloiziia Drame. Liubliana. Gallusovo nabreži- 29.	13316-7
ELEKTR. "TLAD1LNIK 1 Frigider) za gospodinjstvo, ca. 150 1, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frigider«.	13339-7
VOZIČEK za ohromele bolnike kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bolniški voziček«.
13340-7
KUPIM AVTO
malo .abljer, petsedežni, po možnosti ziMunko Merced« — Škoda — Wanderer. 1'oni.dbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 50 HP«.	13330-7
OTROŠKE GALOŠE št. 24 kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Otroške galoše«.	13439-7
KUPIMO dobro ohranjen voz s »ka-sonom« za prevažanje drv. Ponudbe naslovite na Na-bavljalno zadrugo železničarjev Ljubljanske pokrajine, Cesta Soške divizije št. 15.	13436-7
ELEKTROMOTOR 220—380 Volt., 50 period, S fazni, 2—2% HP, dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh posl. Juti«.	13411-7
PISALNO MIZO, hrastovo, dobro ohranjeno — kupimo. Ponudbe x navoibo in možnostjo ogleda na Glasbeno Matico.	13404-7
KUPUJEM: pohiitvo, modroce. obleko — gramofone tudi neuporabne — Ugodnost, Gallusovo nabrežje 27.	13281-7
KUPIM: uro, verižico, prctan ali kakšen drug podoben izdelek. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Darilo«.	13270-7
KLAVIR SPREJMEM v shrambo, za dovoljenje uporabe plačam odškodnino. Ponudbe na ogl. odd. JnTa pod »Klavir«.	13448-7
KISLA JABOLKA, -rešena, vsako količino, kupimo. »Malina« — L:ubl;ana VII.. Fmnkopanska nI. 9.
13446-7 FOTOAPARATE, vse fotopotrebščine in slič-ne predmete kupuje proti takojšnjemu plačilu in sprejema tudi v komisijo: Foto-tehnika, Bleiweisova c. 15.
13434-7 TISKARSKI STROJ za knjigoveznico, električno segrevanje, kupim ali vzamem v najem. Ponuditi na ogl. odd. lutra pod: »S črkami«. I	15432.7
MODERNO SPALNICO, novo ali odlično ohranieno kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Čisto«
13-^31-7 NAJBOLJE PLAČAMO kovine, steklenice, vreče. Metalia, Cesta Arielle Rea št. 13.	13417-7
PLAČAMO ZELO DOBRO za stare biciklie. bicikelj-gume. motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6.	13368-7
KUPIM ploščat sturz za uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Antikvariat«. 13360-7
parcele ob Celovški cesti od 500 m* dalje, parcelo za enonadstropno vilo v Kole-ziji za skupno ceno 120.000 lir, v svetokrižkem okraju parcelo v izmeri ca. 1300 m1, več stavbnih parcel, vzhodni del, od 15.000 lir dalje.
13190-20 STAVBNO PARCELO južna lega ob Več-i poti, se proda. Poizve se »Alpi-na«, Bleiweisova 12.
13136-20
GOZD
ob Večni poti pri Strelišču se proda. Poizve se »Alpi-na«, Bleiweisova 12.
13137-20 STAVBNO PARCELO
lepo, v izmeri 850 kv. m. prodam za 188.000 lir. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blciweisova — (Tyrševa).	13142-20
LEP KOMPLEKS zemljišča, v izmeri 10.000 kv. m, kateri je tudi raz-deljiv n2 poljubne dele, oddaljen od tramvajske postaje 3 minute, prodam. — Kompleks je pripraven za parcelacijo ali v industrijske namene. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »90 lir«.
13143-20 PRODAMO: travnik ob glavni cesti; industrijsko parcelo tostran bloka od 3000 m* dalje; itavbno parcelo v Trnovem ca. 500 m3 veliko; 2 par-ccli v Rožni dolini od 500 do 700 m:. »Realiteta«. Prešernova 54-1, nasprot: pošte. Tel. 44-20.	13189-20
TRAVNIK ca 10.000 raza konjsko klic: daiu.
ZEMLJIŠČE
tik Ižanske ceste, 4495 kv. m, prodam po 95 Ur za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6 parcel«.
13204-20 PARCELA 750 m'
na Vodovodni cesti se prO' da za 210 lir kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vogalna«. 13205-20
PARCELO 830 kv. m, «>b glavni cesti, za 3 nadstropnico. prodam po 250 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najlepša«. 13206-20
PARCELO 950 m* na Podmilščakovi ulici, prodam po 200 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
13208-20 PARCELO KUPIM brez posredovalca do 60.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj L«.
13228-20
REALITETNA PISARNA
Habijan Miro, Cigaletova 1 priti., proda: stavbne parcele ob Celovški cesti po 250 lir m3, v vzhodnem delu mesta po 55—80 lir. v Zg. šiški po 70—100 lir za m'. Industrijske v šiški po
nudbe uo. upravo
NAPRODAJ:
Parčke jo 55. 70. 80. do 800 lir ta kv m. — Zem * ndn-iri-c 'gramom' teren). 5000. 10.fi« !5.(j-i kv. m. znotraj bloka. — Zemljišče v bližini glavne 01. rinnrn ce v izmeri 29.000 kv. m. — Hiše: novo dvinad stropno, enonadstropne :n vi. sokop-itično R^aMtetrm :ii-snrn.i Zaje- Anirej Tavčar irva ulica 10. T»1 M
12926-20
j utra pod »Uiho* grab-jn«. 13301-;0
KUPIM HIŠO v Ljubljani ali v okolici za ceno do 250.000 lir. Cenjene pjnu.be iu oglasni oddelek Jutra ]>od »Plačam takoj«.
13183-20 KOMFORTNO ViLO prodam ali zamenjam za manjšo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje«.
13132-20 TRGOVSKO HIŠO, stanovanjsko in 3500 kv. m zemlje za zidavo ob Celovški c., prodam. Posredovalci strogo izključeni. Naslov v vseh posl. Jutra.
131.35-20 3-NADSTROPNO HIŠO v Šiški, popolnoma novo, 16 komfortnih stanovanj z mesečnim donosom 3420 lir, prodam za 3,350.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe obresti«.
13209-20
HIŠA
v strogem centru s centralno kurjavo, zelo donosna, 3 nadstropna, na parceli 2100 kv. m, 20 stanovanjska, možnost prezidave še za 6 stanovanj, se proda za 3,600.000 lir. Hiša je trgovska in ima garaže, več trgovskih lokalov in obširna skladišča. Ponudbe na odd. Jutra pod »Zlata jama«.	13210-20
KOMPLEKS 11.000 m! na Viču ob žclcznici z možnostjo napeljave industrijskega tira, prodam. Nastavljena cena 700.000 lir. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Hiše ali industrija«.
13211-20
VILA
v strogem centru na najlepši točki 4405 kv. m krasnega parka, zelo lepa stanovanja s centralno kurjavo in zimskim vrtom se proda za 2.300.000 lir. — V ceni je vključeno gospodarsko poslopje z garažo, hlevom ter stanovanjem. Možnost odprodaje parcel po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim skoraj zastonj«	13197-20
TRGOVSKO HIŠO v šiški ob tramvajski progi, prodam za 380.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mogoče ceneje«.
13198-20 PARCELO 550 m: v Koleziji, prodam po 160 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zidam«. '	13199-20
KMETSKO HIŠO v okolici Ljubljane z 680 kv. ni, prodam za 60.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Vredna«.
13200-20 DVA KOMPLEKSA v Novih Jaršah 3600 kv. m in 8400 kv. m. prodam po 40 in 70 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za Parcele". '3201-20
STAREJŠO VILO. 3 stanovanjsko, na parceli 3400 kv. m. ki ie deljena v 4 parcelc z možnostio odprodaje po zelo ugodni ceni se prodi za "l.0'0.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugoden nakup«.
13202-20 1-NADSTROPNO VILO na Mirju, 1040 kv. m. blizu tramvaja, prodam za 375.000 lir. Ponudbe na od. odd Jutra pod »Idilična«.	13203-20 HIŠO
blizu stare cerkve, na parceli 760 kv. m, z možnostio zazidave v voealno "hišo, prodrm z,i 450 lir za- kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tik tramvii'«.
40 lir, trgovsko hišo ob Celovški, trgovsko hišo ob Vodnikovi, kmetsko posestvo v Notranjih goricah za
65.000 lir, tristanervanisko v šiški itd.	13253-20
KRASNO STAVBNO parcelo, zemljišče za dve štirinadstropnici in vilo v izmeri 1700 mJ, ob Celovški cesti, prodam po zelo ugodni ceni, ker potrebujem denar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Možna podparcelacija« 13255-20 KUPIM HIŠO ALI VILO v Ljubljani, po možnosti z malo vrta. Ponildbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	13254-20
DVOSTANOVANJSKO hišo, novo, ob Dolenjski ccetv prodam. Vprašati gostilna »Je-sih«, Dolenjska cesta od 12. do 14. ure.	13401-30
DVONADSTROPNO stanovanjsko hišo na Rakeku prodam za 3'0.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večja stanovanja«
13346-20
PARCELO
v izmeri 850 m5 prodam za 95.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni daleč«.
13347-20 STAVBNO PARCELO
v izmeri 853 m1, v najlepšem delu Bežigrada, prodam resnemu kupcu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »180.000 li-«. 13348-20
LEPO STAVBNO parcelo za Bežigradom prodam za 150.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vilo ali hišo«.
13349-20 STAVBNO PARCELO na Kodeljevem prodam f. 68.000 lir. Ponudbe na o"t. cJd. Jutra pod »Proti gotovini«	13350-20
PARCELO v strogem centru mesta za zidavo tror.adstropnice prodam za 600.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo resni reflek-tanti«.	13351-20
PARCELO na leni sončni legi t Šiški v bližini nove cerkve, r izmeri 660 m:, prodam takoi. Ponudbe na oel. odd. 'utra pod »120.000 lir«.
13352-20 LEPO STAVBNO parcelo na Mirju prodam za 130.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »515 kv. m«.	13353-20
STAVBNO PARCELO za vini sistem v Zg. Šiški
2032J3EE2
MAJHNO ENOSOBNO Etanovanje oddam za 8. s<p-tember. Pismene ponndbe pod »8. september« na npravo Jutra«.	13184-21 ODDAM STANOVANJE soba, kuhinja, kabinet za 1. september ali oktober, 6 minut od tramvaja, stalni stranki z majhno družino. Pismene ponudbe oddati v ogl. odd. Jutra pod »200 lir«. 13249-21
Vse denarne in trgovske posle
zvrsim hitro in ofno 0brn.t'- M na
RUDOLF ZORE
Gleialisko ulica 12 Telefon 38-10
SOSTANOVALCA
se spreime takoj. 0.?nar;eva žt. 8. 2nžek.	13302-23
OPREMLJENO SOBO čisto in mirno se odda mirni osebi. Naslov v npravi »Jutra«.	1S29S-23
OPREMLJENA SOBA se odda boljši domači osebi ali zakonskemu paru. Potrebne lastne rjuhe ia brisače. Event. kuhinja na razpolago. Naslov v vseh posl. Jutra.	13217-23
OPREMLJENO SOBO oddam dvema gospodičnama, istotam prodam posteljo. Pencelj, Parmova ulica 48.	13355-23
LEPO SONČNO SOBO s hrano oddam s 15. avgustom in spreimem tudi abonente na dobro domačo hrano. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13311-23
OPREMLJENO SOBO ! s posebnim vhodom tudi z I možnostjo kuhanja, oddam ! za nekaj mesecev solidni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.	13337-23
OPREMLJENO SOBO takoj oddam boljšemu gospodu. Malg&jeva &, pritličje — levo.	lS)29-i23
OPREMLJENO SOBO m dve osebi s souporabo kopalnice v centru oddam takoj. Naslov v vBeh posl. Jutra.
13416-23 ZELO LEPO SOBO oddam takoj. Naslov v vseh poel. Jutra.	13275-23
KABINET ODDAM solidnemu gospodu s 16. avgust >m, komfort, krasna lega v središču. Muze:ska 7, IV. nadstr.	13435-23
OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice in « posebnim vhodom odd;m. Vprašati popoldne. Rožna dolina cesta III št. 18.
13419-23 OPREMLJENO SOBO oddam najraje čez dan odsotni osebi. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13361-23
Prevodi, prošnje, prepisi, rr.zrr,nože-vania. inforriacije »SERVIS erao«, Šelenbur^ova uL, 4 tel. št. 2109

,rt>
- - - --J

'zsm
Nov aasiov:
FranciikansAa. iu. 3.
ali bi :zu remize. tostran bloka in ž"h"niške proge, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Remiza«. 13390-20 PRODAM — ZAMENJAM za manjšo, novo. 4-stanovanj-sko hišo za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večjo za manjšo«. 1339.-20
PRODAM TRAVNIK 7000 kv. m, ob f-otj na Rakovo Jelšo ali ga zamenjam za stavbno parcelo in event. doplačam. Poizve se Trnovo. Kolize.ska 19-H. 13393-20
HIŠO ALI PARCELO za 600.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca 99«.
13445-20 GRADBENO PARCELO pod Rožnikom ugodno prodam zaradi nakupa industrijske parcele. 722 m' velika, vogalna. Višia, zajamčeno suha lega. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7 (»Ekonom«),
13421-20
STANOVANJE
iščem, dve sobi in kopalnico, za takoj ali pozneje, za dva starejša, zelo mirna zakonca, brez otrok. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra nagrada«.
13023-21a URADNIK išče s prvim eno a:i dvosobno stanovanje. Plača zelo dobro. Ponudbe na r.gVn Jutra i->d »plačam 300-400«.
13300-21« ZAKONSKI PAR IŠČE eno ali dvosobno stanovanje v strogem centri mesta. Plačam eventuilno pol leta naprej. Dam tudi lepo nagrado onemu, ki mi ga odstopi. Ponudbe poslali na oglasili od. ielek Jutra pod »Trgovec*.
1;^! 78-2J a 500 LIR NAGRADE dobi. kdor mi preskrbi eno ali dvosobno stanovanje s kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. JuLi pod »500 lir nagrade«.	13021-2Ia
STANOVANJE S SOBO.
kuhinjo in pritiklinami — kjerkoli na periferiji v ali izven bloka, z navedbo cene, i-če upokojenec. Naslov v vseh posl. Jutra.
13134-21a UPOKOJENKA išče stanovanje kot sostanovalka ali majhno sob ro. — Ponudbe na ogl. odd. Jutrj pod »Upokojenka«.
13334-21a STANOVANJE. 2 al: 3-sr.bno, ffč m za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jura prid »Trgovec«.
13825-2'a 500 LIR NAGRADE debi. kdor mi preskrbi lepo 2-sohno stanovanje v severnim delu Ljubljane takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 'Bežigrad«.
13279-
3000 LIR NAGRADE
dam onemu, ki mi preskrbi ali odstopi malo komfortno stanovanje. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »V strO'
OPREMLJENO SOBO, čisto, svetlo, išče viseko-šolec z dežele s prehrano, katero sam preskrbi, kakor po želji tudi za stanodajal ca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo soliden«.
13169-23a MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče opremljeno mirno sobo s 1. sept-mbrom. Ponudbe pod »M:rna soba« na oglasni oddelek Jutra.
132S7-23a PRAZNO SOBO išče mirna gospodična-urad-nica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba«.
13265-23a DELNO OPREMLJENO sobo — če mogoče s hrano — išče starejša gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. ' 13233-23a
OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo išče uraanik-rekonvalescent, najraje v predmestju in blizu tramvaja. Prispeva dnevno meso in druga dodatna živila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 13235-23a OPREMLJENO SONČNO sobico išče gospodična, čez dan odsotna, po možnosti s posebnim vhodom, za dne 15. avgusta. Naslov v ogl. odd. Jutra.	13243-23a
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, v središču, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem takoj«. 13236-23a
PREPROSTO SOBICO, po možnosti v sredin; mesta ali kjer koli, iščem. Ponunbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«.	13378-23a
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, z dvema posteljama, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brata«.
13377
IŠČEM PRAZNO SOBO
čedno s posebnim vhodom, v centru ali 1-sobno stanovanje. Ponuib' sprejema: Mlekarna, Novi trg 1.	13282-2*1
SOBO
z ntiorabo kuhinje, iščeta gospodični. Tu ji malo izven mest«. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Lastno perilo«.
13323-2?«. LEPO OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom šče mirna gospodična v središču ali bližini kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Plačam dobro<s, 13424-23a
13207-20 gem središču«. 13363-21a
LOKAL ALI DU-AVNiCO event. z orodjem za ključavničarsko obit vzamem v najem- Ponutibe na osL odd. JuUa pod »Piuiaet«.
13147-19 .TRGOVSKI LOKAL strogo središče Ljubljane, oddam. Ni-ci xi..iemniaa. iNaslov v ogl. oed. Jutra.
13357-19 TRGOVSKI LOKAL iščem ^a manufakturno_ trgovino v strogem središču. Nasiov v ofil. odd. Juaa.
13362-lV IŠČEM DELAVNICO z elekuično napeljavo, vodovodom in kanaiom, _ za takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Delavnica takoj«.	13437-37
KOMPANJONA (-KO) s 150 do 200 tisoč išče staro zelo zaposleno podjetje. Dopisi na ogl. odd. jutra pod »Mesečni zaslužek 10.000«.	13364-37
Gdč. ROZMAN, hčerka lesnega trgovca iz Gorenjske, naj se igiasi. pr: Hočuvar, Kersnikova 5, če živi v L ubi mi 13305-31
KOŠNJO OTAVE oddam. Poizve se Sv. Petra 61.	13263-37
ČKNO F.OČNO URO sem izgubila 3. VIII. od pošte do Jarš. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi: Novak. Viale Vittorio Emanuclle UL št. 18.	13163-37
PREKLICUJEM da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila Marija Anzeic (užitkarica). — Anzeic Martin, Ilovški stra-don 9. Ljubljana. 13241-37
SIVOBEL MUCEK se je izgubil. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči ali ga izroči proti nagradi: Gradišče 11-1.	13250-37 LEP OVČARSKI MLAD pes se je našel. Dobi se: Šimnovec, Gradišče 11-1.
13251-37 ŠOP KLJUČEV sem izgubila v Tivoliju. Najditelja naprošam, da jih odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	13259-57
PROŠNJE, vloge, prestave, dopisovanje, izterjavo, financiranje in vse druge trgovsko-posredovalne posle poverite komercialni pisarni Zaje Lojze, Gledališka 7.	13341-37.
LONČAR FRANC, kleparttvo vodovodna instalacija, vljudno sporočam p. n. strankam, da sprejemam vsa naročila zopet na telefon 20-14 (T. Korn, fctev. tel. 20-14).	-13407-37
O POSOJILIH na hiše in pcf'S va dobite in. formacije: Ljubljana, Beethovnova 15, n., levo. pr" »Jngo-Kredit«.	13288-37
NA TRGU «pm poz3b'la v soboto dne 31. inli'a paket e moš\im bla-•rnrr. Pošten na;d:tdj naj ga odda proti nagradi v upravi Ju»a.	1*>7!-37
PATFNT SVINČNIK »Mont Blanc« sem izgiiVl r Wi'-"ni gl"^? pošte. Po? en na dite'; uJP ga vrne pr-nagradi na Prehranjev.-lni urad. nelača Bata. I. nn' r.
IS-V-š 7
7AMKV.IAM i»nn cvin!'co. pletn^ko. 1 m. staro wi pre";"a. laliko je tudi sf.irr~; (^ostiltio M -n — R.ižna. d<i?ina
42 LETNI SAMEC
v stalni službi, želijji spoznat: šiviljo, zaradi ženitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tajnost«. 13099-25
DVA SAMCA, stara 38 let z stalno eksistenco v L-ubljani, želiva spoznati zaradi resne ženit\e gospodične ali vdove, močne postave, prednost imajo imovite ter lahko preproste. Tainost zatamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Treznost«. 13100-25
VDOVA srednjih let. želi spoznati gospoda, izobraženega, :mr-nega značaja v starosti 42 do 52 let, v svrho ženitve. Ponudbe na ogl. odd. litra pod »Zadovoljstvo«.
C. TT. 3.
in -r, -
pfriTMM ■nr.ovivci
7. modn:m in mnuti'';'.' - ■ • li!r>'rom.	ni "-crT. r
Jutra iw* --"-v-,. "><■■ 7 *"FVFN DTTAK
V "zgubil v p^Vi-H'"1-- ri" •
bržkone 13 ob r:--' - '.
dre 6. t. m. sr-bric ■ -.1
ni v^vV*. V* inii :e ' ,r sTvmvn. Pošt T"rra nc^it'1 a nrosi. no' o'<H obn:» :
Tinrrad1 nn,	k!n* * -
Tnna7:?e V ^ilv" vi ri-• 4 ali ri	7
y
so mi	r.a •op?!'""u
(Snica) pomotoma vzeti \si dokumenti Hasciapassa-- >, iir-J-.i legitimacija, osebja izl- # -Jc.i n.i ''mc Tf ke1-' -a .V- -I Sv. Petra c. 46 — 1 Nvditeli nai iste odda -;•>-13120-25! ti nieradi na naslov. 1 -c ŽELIM SI ISKRENE. | na lecirimiiciii 13": ' 3" resnične ljubezni, rada bi POI JSKEr, \ ČUVATA bila srečno poročena. Do- j zi niivo v Mostah spr. :nc pjsi na ogl. odd. Jutra pod i Predovič. Poljanska cestn »Dom, 38—48 let«. 13--I33-25 št. 73.	1351 £ 27