VESTI
GORIŠKO IN MIRENSKO PO-,begi izpričujejo, s kakim navdu-KOPALIŠČE na vernih duš dan. šenjem se bo ljudstvo za železnim Lep solneen dan je privabil po-[zastorom vojskovalo, če pride do poldne pred vernimi dušami na kakega spopada. Trije mladi goriško pokopališče veliko števi- fantje, 'ki so hoteli pobegniti
pred mobilizacijo so bili ustreljeni na meji v gonških Brdih
koncem oktobra. Kdo naj reši vprašanje, ali je pametno izpostavljati svoje življenje toliki nevarnosti.
lo obiskovalcev grobov. Ta dan so izredno dovolile celo jugoslovanske straže prehod čez mejo' za ta obisk grobov nekaterim določenim osebam. Nasprotno pa ni bilo dovoljeno nikomur z italijanske strani prestopiti mejo in iti na grobove ranjkih onstran. Pokopališče leži zelo blizu sedanje državne meje. Le nekaj metrov od pokopališča se sprehajajo jugoslovanske straže. Ta dan so z velikim začudenjem zrle na veliko razliko meč svobodnim življenjem in življenjem za železno zaveso.
Mirensko pokopališče leži tako na meji, da en del pokopališča uporabljajo za mrtve iz Jugoslavije, drugega za mrtve iz Italije. Tudi tu je bil velik obisk. Značilno pa je bilo, da nihče ni smel prestopiti z ene stra ni na drugo. Jugoslovanske oblasti so celo prepovedale, da bi kdo govoril z ljudmi na drugi strani. Tako je mati na jugoslovanski strani stala nekaj metrov od svojega sina, ki jo je gledal z italijanske strani. Toda mati ■v strahu pred jugoslovanskimi fara sv. yid nad Cerknico. V
Pblastmi ni upala govoriti s svojim sinom, člani Ozne in vojaških straž SO budno paziii, kako se ljudje na pokopališču obnašajo in s kom govore. Čudovita je ta nova Svoboda novega Adamičevega paradiža.
BEG IZ RAJA SE NE USTA^ VI. — Velika stvar je za vsakega, če se mu je posrečilo pobegniti iz Jugoslavije. Vsak, ki svobodno zadiha, bi hotel to novico oznaniti vsemu svetu. Za druge ljudi te novice seveda niso več novice. Postala je vsakdanja stvar, da se vedno in vedno dobe ljudje, ki vse riskirajo, da bi le ušli komunistični svobodi. Nekaterim se posreči, drugi plačajo poskus z življenjem. Zadnje čase je že zbežalo čez mejo spet precej fantov, ki so se hoteli izogniti Titovi jesenski mobilizaciji. Ti po-
Še v Cleveland bi vas
radi včasih!
Tampa, Florida. — Meščani v Tampa, Florida, bi radi, da bi se take vrste vojna večkrat ponovila. Neka grocerija je namreč prodajala ducat j Oj j ec za en nikelj (5 centov), dočim je njena nasprotnica preko ceste dajala ducat jajec zastonj vsakemu, ki je kupil en funt klobas. (Kaj, ko bi se tudi v Clevelandu tako sprli gro-ceristi!)
John Boštjančič, je eden izmed komunističnih voditeljev? !
MII •MIMI
Joseph Zalar
Po dolgi bolezni je včeraj zjutraj umrl Joseph Zalar, star 68 let, stanujoč na 1190 E. 58. St. Doma je bil od Hribljanov,
SNOW
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in mraz danes; drevi bo morda snežilo. Jutri oblačno in še vedno mrzlo. Toplomer bo drevi kakih 15 nad ničlo.
Tri na dan
Danes so v Angliji volitve. Vprašanje	je,	če	bo	ostala	na
vladi socialistična	vlada,	ali	bo
prišla nazaj konservativna Churchillova.
*	*	*
Po našem mnenju nima prav nobenega pomena, katera bo vladala. Glavna skrb te ali one stranke je: kdo bo skrbel za Anglijo po 1952, ko bo nehal Marshallov načrt s svojimi ameriškimi bilijoni.
*	*	*
Torej kdor bo znal več izvleči iz Amerike, tisti bo junak in “rešitelj” Anglije. Ne Amerika, ki jo bodo molzli, dokler ne bo “suha,” kakor stara krava.
Ameriki je bil okrog 45 let. Zapušča ženo Marijo roj. Martinčič, sinova Joseph in Henry in sestro Mrs. Johanna Ponikvar. V stari domovini zapušča brata Franceta.
Bil je član društva sv. Janeza Krst. 37 ABZ in št. 5 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Vida ob 9 :30, nato pa na Kalvarijo.
Steve Vuga
Po kratki bolezni je umrl v Woman’s bolnišnici Steve Vuga, star 66 let, stanujoč na 14515 Thames Ave. Zapušča soprogo Rose roj. Granat prej Marolt, hčeri Mrs. Ana Telisman in Mrs. Betty Woodworth, sinove John, Frank in Louise Marolt, brata Andreja v Johnstown, Pa. ter veliko sorodnikov. Doma je bil iz Ročinja na Goriškem, kjer zapušča sestri Ano in Kristino Vipavec, brata Janeza in več sorodnikov.
Tukaj je bival 40 let in je bil član dr. št. 53 SNPJ ter Moose. Pogreb bo v soboto pop. ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi, 458 E. 152. St. na Lakevievv pokopališče.
Pogreb za Martick
Pogreb za pok. Benediktom Martick bo jutri zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. in v. cerkev sv. Pavla na 40. St. ob 9:30.
NAJNOVEJŠEVESTI
Belgrad. — Titova vlada je od-‘ ločila, da bo priznala komunistično vlado v Indo Kini. Kakor je prej priznala kitajsko komunistično vlado.
Sofija. — Noben bolgarski časopis ni prinesel včeraj vesti, da so Zed. države pretrgale diplomatske zveze z Bolgarijo.
Washington. — Napove dana stavka telefonskih uslužbem cev je za 60 dni odgodena po nasvetu predsednika Trumana. V tem času se bodo vršila pogajanja med unijo in telefonskimi družbami.
Diplomati mislijo, da Sovjeti čakajo na vabilo la razgovore
Sovjetska Rusija se čuti močno in misli, naj bi Amerika začela vabiti
Moskva. —- v teh dneh, ko ; vedno bolj govori o kontroli atomskega orožja ter o problemih med Zed. državami in Sovjetsko Rusijo, je opazovati, da Moskva čaka na vabilo k mirovni konferenci. Rusija se čuti močno in samozavestno in prav radi tega bi pozdravila vsako priliko za reševanje problemov med Rusijo in Zed. državami.
Kolikor se more opaziti pri sovjetskih državnikih ne kažejo nobenega strahu, da bi imelo zanje slabe posledice, če bi se vse-dli k mizi z zastopniki Zed. države ter se razgovarjali o svojih problemih.
Vendar dozdaj ni še noben sovjetskih diplomatov namignil, da obstoje kakšni problemi med obema državama. Niti ni kak ameriški diplomat kaj namignil tem kakemu sovjetskemu diplomatu. Z drugo besedo: dosti je dima, pa nobčne iskre.
Nekateri mislijo, da Sovjeti dozdaj niso ničesar omenili glede problemov med Rusijo in Ameriko, ker so bili zaposleni od sredi decembra z dogovori s kitajskimi komunisti. Zdaj so odgovori končani in sovjetski diplomati se zdaj lahko posvetijo položaju z Zed. državami.
Res je, da so Amerikanci stavili dosti novih vprašanj glede kontrole atomske bombe in glede odnošajev -s Sovjetsko zvezo. Zato Sovjeti morda smatrajo, naj bodo Amerikanci tisti, ki bodo stavili direktno ponudbo na Moskvo za mirovna pogajanja.
u. s. državljan je Tako ga je razglasil njegov bivši tovariš Cvetic,
OBSOJEN V JEČO NA MADŽARSKEM
Budimpešta. — Robert A.
Vogeler, star 39 let, ameriški državljan in uradnik Mednarodne telefonske in brzojavne družbe v Budimpešti, ki ima sedež New Yorku je bil od madžarskega “ljudskega” sodišča obsojen na 15 let ječe. Spoznan je bil krivim vohunstva in pri obra-vnavi je vse do pičice “priznal.
(Ni čudno če je, saj je bil zaprt v komunistični ječi 3 mesece, ne da bi ga smel kdo obiskati). Državni tožilec se je pritožil, češ da je kazen premila.
Anglež Edgar Sanders, ki je bil obenem z Amerikancem na zatožni klopi, je dobil 13 let ječe, dva Madžara sta bila obsojena na smrt in trije nadaljni so bili obsojeni v zapor. Vsi so bili obtoženi, da so vodili zaroto pro-
ti madžarski vladi.
Senator Lucas je rad obljubil, da bodo vse preiskali o komunistih
Senator McCarthy je v zbornici rekel, da so komunisti pri vladi
Washington. — Ko je senator McCarthy iz Wisconsina v govoru, ki je trajal 5 ur obdolžil vlado, da ima v državnem oddelku komuniste, je obljubil senator Lucas, vodja večine, da se bo izvedla obširna preiskava in dognala, če je McCarthy v pravem ali ne.
McCaCrthy je javno zagotav-iljal, da je pri administraciji 81 komunistov in sopotnikov, ki so se znali pririniti Jo naj višjih
ki je bil 9 let med komunisti, poslan od FBI
Komunisti so imeli organizirano “narodnostno komisi jo/’ ki naj deluje med narodnostnimi skupinami v Zed. državah, zlasti v industrijskih okrajih. Na tajnih sestankih je bil navzoč tudi Slavko Zore od jugoslovanske ambasade.
Washington. — V torek 21. februarja je pričal pred kon-| grešnim odsekom, ki preiskuje protiameriške aktivnosti, Matt j korporacij za zidavo hiš
| Razne drobne novice (z Clevelanda in te okolice
Iz bolnišnice—
Mr. Rolih vz 954 E. 228 St. se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo. Secjaj se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Za IS. obletnico—
\ soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Karla Otoničar v spomin 18. obletnice njegove smrti.
Seja korporacije—
Nocoj ofo 8 bo važna
mest. Senator ni povedal nobe-Tega bržkone ne bo, ker sta pred- ne§'a imena, rekel pa je, da jih sodnik Truman in državni tajnikida senatnem odseku na Acheson odločno izjavila, da so lazPolago.
vrata v Washington vedno na stežaj odprta vsakemu, ki se hoče razgovarjati o miru.
Ampak Sovjeti najbrže računajo, da so doživeli veliko zmago na Kitajskem, da so ustanovili nemško vzhodno republiko, da so izumili atomsko bombo in da gre njih ekonomski napredek lepo naprej. Morda Sovjeti dobro vedo, da bo treba na kak način rešiti probleme z Zed. državami, pa da se za to ne mudi posebno, da lahko čakajo, če je potreba šest mesecev, ali eno leto, ali dlje.
Vprašujejo se morda: ali morejo Zed. države toliko časa mirno čakati in peljati mrzlo vojno dalje?
------o—-----
Vodna turbina je ubila tri delavce
St. Joseph, Que. — Trije delavci so se nahajali v notranjosti vodne turbine pri elektrarni ter nekaj popravljali. Nekdo je odprl vodo pomotoma in silen pritisk vode je ubil vse tri.
Za večjo bolnišnico v Youngstownu
Youngstown, O. _ Sestra Adelaide, predstojnica bolnišnice sv. Elizabete, je začela s kampanjo, da zbere $2,000,000. S tem bo povečala bolnišnico od 300 na 525 postelj.
Ena taka oseba, je rekel McCarthy, ki ni mogla dobiti spričevala o lojalnosti pri državnem oddelku, piše zdaj govore v Beli hiši. Rekel je tudi, da obstoji v državnem oddelku “trojka” komunistov.
Senator Lucas je rekel, da so obdolžitve senatorja McCarthya resne in da je treba storiti vse, da se dožene fakta in spravi imena subverzivnih oseb, če so res pri vladi, v javnost.
Cvetič, ki je bil poslan od FBI med komuniste, kjer je deloval polnih 9 let, ne da bi mu prišli na sled, da vohuni za tajnopolicijo. Cvetič je svojo vlogo igral tako dobro, da je užival med “tovarši” naj večje zaupanje, zlasti so mu neomajano zaupali slovenski in
hrvatski komunisti.	--------—---------------------
Kongresni odsek je poklical Cvetiča predse, da bo povedal o delovanju komunistov po Ameriki, v kolikor je to proučil, ko je deloval med njimi.
Cvetči je povedal, da so se komunisti v Ameriki potajili leta 1948. Ukazano jim je bilo, da so uničili vse dokumente “radi svoje varnosti,” ki bi jih utegnili kompromtirati.
Matt Cvetič je star 41 let, doma iz Pittsburgha, Pa. po poklicu zavarovalninski agent. Kongresnemu odseku je podal vse podrobnosti, kako so šli komunisti v Ameriki na delo, da bi dominirali narodnostne skupine.
Cvetič je šel h komunistom leta 1943 ter je kot član tajne policije FBI skrivaj poročal svoji vladi vse, kar je videl in slišal med komunisti. Komunisti so posvetili vse svoje delo pri organiziranju komunističnih celic med narodnostnimi skupinami v New Yorku, Detroitu, Chicagu,
Clevelandu, Pittsburghu in
Johnstownu.
Cvetič tudi pripoveduje, da je Wallace vprašal komuniste za pomoč
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
LOVEC JE MORAL PLAČATI NEKAJ VEČ KOT PILOT
Greeley, Colo. —- Henry Van Schaack je bil na i°vu na race. Ko je skrit čakal, Ja dobi katero na strel, je nizko nad njim pribrenčal aeroplan, ki je splašil race, da so zletele na vse strani. Lovec, ves v sveti jezi pomeri v aeroplan in ga obsuje s svinčenimi erni.
Pilot je naznanil lovca, ki je bil obsojen na $500 globe, ker je streljal v letalo. Pa tudi pilot ni odnesel cele kože. Sodnik v Denverju ga je obsodil na $250 globe, ker je nepostavno letel prenizko in s tem splašil race.
Washington. — Matt Cvetič, ki se je več let pajdašil s komunisti kot agent FBI, zlasti med slovenskimi in hrvaškimi komunisti, je včeraj povedal pred Andy Novak, kongresnim odsekom, da je Henry Wallace, kandidat za predsednika leta 1948, prosil komuniste za pomoč v kampanji.
Cvetič je povedal pred odsekom, da je prišel k njemu Wallace s svojim kampanjskim ma-nagerjem Baldwinom in ga vprašal, koliko slovanskih glasov lahko dobi Ameriški slovanski kongres za progresivno stranko.
Cvetiča so vprašali včeraj pri kongresnem odseku, če je Wallace vedel, da je bil Cvetič takrat komunist. Mislim, da je vedel, je rekel Cvetič.
Potem je Cvetič povedal, da je bil Ameriški slovanski kongres organiziran po naročilu iz Moskve in pod vodstvom komunistov. (Kaj smo mi že tolikokrat rekli! Op. ured.)
Potem je Cvetič povedal, kako so začeli komunisti delati za izvolitev Wallaca in kako so se znali zriniti na vodilna mesta v progresivni stranki.
(Saj se še spominjate, s kako vnemo so pisali za izvolitev Wallaca: Enakopravnost, Prosveta in Proletarec! In kako je bila v državi Ohio glavna Wal-lacova zastopnica “žosi” Zakrajšek!)
Jasni se jasni. . .
Cvetič je imenoval nekaj oseb z imeni, ki so delovali kot voditelji med komunisti. Povedal je, da je dobil s svojim delo-v/anjem toliko zaupanja pri komunistih, da se je povzpel za člana “komunistične narodnostne komisije” v Pittsburghu.
Dalje je Cvetič povedal, da je služil pod Steve Nelsonom, ki je organizator komuni stične stranke za zapadno Pennsylva-nijo kar se tiče organiziranja narodnostnih skupin.
Nadalje je Cvetič povedal, da se je udeležil seje “komunistične narodnostne komisije” v Clevelandu, pri kateri so bili navzoči sledeči komunistični voditelji :
John Boštjančič iz Clevelanda; Martin Cetinski iz Detroita; Frank Urbancich iz Brooklyna, Frank Japich iz Chicaga, Anthony Cipčič iz Pittsburgha.
Cvetič je tudi povedal, da se je udeležil seje “komisije” v New Yorku leta 1947, pri kateri sta bila navzoča tudi Slavko Zore in Pero Dragila (od jugoslovanska ambasade v Washing-tonu).
V komunistično partijo je bil Cvetič “rekrutiran,” kot sam pove, v višji šoli na 5. aveniji v Pittsburghu. Povedal je tudi, da je pomagal organizirati komunistično celico v jeklarni v Pittsburghu. Njegovo prošnjo za pristop je pa podpisal neki
seja v na-
Cvetič je pripovedoval, kako so se komunisti zrinili v industrijske okraje med Hrvati, Slovenci, Poljaki, Rusi, Italijani, Grki, Židi in Srbi.
Op. ured.: Torej smo Slovenci v Ameriki le doživeli to sramoto, da nas bodo začel gledati postrani kot komunistične petoko-lonce! Vsi, ki podpirate take liste, nosite del krivde!
Če se ne motimo bomo o tem še mnogo pisali in mnogo dosled tajnega privlekli na sonce. Vse mora na dan!
Radovedni smo, če bo Boštjančič tudi zdaj vpil; Dokažite, gospodje! Well, pa bomo, to se i’a-zume in — menda ja!
seibini. Vršila se bo v novi hiši na 1025 E. 62. St. Na seji bodo važne zadeve, zato naj se gotovo udeležijo vsi. Tudi taki so vabljeni, ki bi s e radi pogovorili zastran nakupa hiše, Hi ki bi želeli pristopiti h korporaciji.
Na srnjakovo večerjo—
Pri Flaismanovib na 6400 St. Clair Ave. bodo v soboto večer 25. februarja servirala fino srnjakovo večerjo. Na razpolago bo, to se razume, izborna kapljica za zaliti. Prijazno ste vabljeni!
Hčerka je—
Tetka štorklja je obiskala družino Mr. in Mrs. Vic Drob-n'c ter jim prinesla zalo deklico. ki je iehtala ob rojstvu 8 funtov in pok To je že druga hčerka v družini. Hej, Vic, kaj je pa narobe s fanti? Čestitke!
Nova iznajdba—
Na trgu je nova iznajdba, ki jo bodo tako v hišah, kot v trgovinah in trgovskih prostorih, — radii sprejeli. Je to mal motorček, ki ga žene elektrika in ki razprši po prostoru Ust zrak z najbolj prijetnimi parfumi tako. da mahoma prežene vsak smrad v sobi ali prostoru. Zastopnik za (prodajo je Aleksander J. Cvetkovich, sta--ujoč na 1393 E. 53. Lahko ga pokličete po telefonu, pa vam bo prišel rad in zastonj v hišo .•li 'trgovski prostor razkazat to čudovito iznajdbo.
AVSTRALIJA DOBI
200.000	NOVIH NASELJENCEV
Canberra, Avstralija. — Avstralska vlada namerava dovoliti 200,000 novim naseljencem prihod v deželo. Od teh jih pride 100,000 iz Anglije, 50,000 jih bo beguncev iz raznih taborišč po Evropi, 10,000 Holandcev in
40.000	iz raznih dežel, kot iz Irske in Malte.
Vlada se bo pri tem držala treh glavnih principov: zvišati letno naseljevanje v deželo, s tem nadaljevati za prilično dolgo dobo, ter dobiti v deželo kar mogoče največ angleških državljanov.
Papeževa garda se v streljanju
uri
Vatikan. — Papeževa švicarska garda ima samo meče in helebarde. Dobila je pa tudi nove puške, ki jih. pa še ni prijela v roke. Ker v notranjosti Vatikana ne sme nihče sprožiti puške, je Sv. Oče dovolil, da se je garda podala na strelišče italijanske armade, da tam preskusi svoje puške. Garda šteje 200 mož.
Poizvedovalni količek
Ali kateri novih naseljencev ve, kje se sedaj nahaja Jože Volčjak iz Brusnic pri Novem mestu? Leta 1918 je bil v nekem zavodu v Salzburgu. Ako kdo ve za njegov naslov je prošen, da sporoči na naslov: John Prosen, 9618 Reno Ave. Cleveland 5, Ohio.
------o-----
DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
fl
r AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1950
——————————— - --- - - -- — - -
Ameriška Domovina
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
FEBRUARY 1950
SUN MON TUE WEOTHU FK1 SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28
Entered as second class matter, January 6th 1908. Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
at the Post Office at
-'WP* 83
No. 38 Thurs., Feb. 23, 1950
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
Tudi Angleži ga poznajo!
Ob citiranju včerajšnjega članka iz magazina Saturday Evening 'Post z ozirom na podporo, ki jo dajemo Titu, smo rekli, da po slabi tovaršiji rada glava boli. Tega dejstva se zavedajo tudi resni in preudarni Angleži, ki politično priležništvo Tita z zapadem pravilno ocenjujejo, kar je razvidno iz sledečega članka v listu “Contemporary Review,” ki izhaja v Londonu. Ta list izvaja;
Jugoslavija postaja nekak ljubljenček Zapada. Orožje in denar teče v to državo na podlagi računa, ki je, površno gledano, dovolj razumen, da se namreč izplača širiti razpoko v nasprotnem taboru, posebno če ta razpoka lahko postane važna. Povsem jasno je, da zatirani narodi Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Poljske, Madžarske, Litve, Estonske, Letonske in Vzhodne Nemčije hrepenijo po dnevu, ko bodo mogli zlomiti okove moskovskega jarma, kakor Jugoslavija. Ta dan bo prišel!
Vendar upor proti moskovskemu gospodstvu, ki ga je sprožila Jugoslavija in ki morda napoveduje vse širši upor, ni edina stvar, ki ji je treba posvetiti pozornost. Tito ni isto kot preplavljeni milijoni poštenih mož in žena na vsem vzhodu Evrope, niti ni njegov upor povsem to, kar na zunaj kaže. Ne dvomimo sicer, da Tito po svojem duhu ni noben satelit. Voditi hoče svoje podjetje, ne Stalinovo. Toda Tito je komunist; njegovi nameni so enaki moskovskim, čeprav noče korakati za moskovskim praporom. Čeprav bi bilo očitno nespametno domnevati, da je drama Tito-Stalin navidezna stvar, preračunana, da pritegne zapadno orožje in dolarje skozi Jugoslavijo v vzhodni tabor, da bi ga tako svoj čas uporabili proti Zapadu, vendar je dolžnost vseh resnih ljudi, da si ne delajo utvar o pravih Titovih namerah.
Kdo in kaj je ta hrvatski pustolovec Josip Broz, čigar odrsko ime je Tito, kakor je odrsko ime Josipa Visariono-viča Džugašvilija Stalin? Je komunist, izvežban v Moskvi, ie služil na komunistični strani v španski državljanski vojni in je prišel do oblasti v Jugoslaviji kot orodje Moskve, da vrže jugoslovansko vlado in monarhijo in da izroči državo sovjetskemu komunizmu! To je Josip Broz!
Praktično gre danes zato, kakšen bo verjeten učinek Tita na splošni položaj in kakšne meje naj si postavi Zapad v tem, da mu pomaga in ga vzpodbuja pri njegovih namerah. Svetu postaja vse bolj jasno, da gre v sporu, ki se je sedaj razširil po vsem svetu, na eni strani za tisto civilizacijo, ki jo poznamo, odkar jo je krščanstvo vzbudilo in ji dalo obliko, na drugi strani pa za obliko barbarskega materializma, ki navdaja dostojne ljudi s strahom in studom. Tu gre za spor med tistim redom, ki temelji na pravičnosti, svobodi in dobremu sosestvu, ki je odnekdaj skupni namen strank v civilizirani Evropi, najsi hodo konservativne, liberalne ali socialistične, in tistim, kar je državnik Gladstone kratko označil kot zanikanje Boga, povzdignjeno v sistem vladanja. — Na kateri strani je Tito? Tretnutno je v glavnem na delu kot ovira proti imperialističnemu značaju komunistične napadalnosti, ki jo dirigira Moskva.
V komunističnih goslih je vsekakor razpoka, toda gosli so ostale komunistične. Izkušeni opazovalci so tako razpoko že dolgo pričakovali, ker je pač proti človeški naravi, da bi tiranija napredovala, ne da bi se ji kdo uprl; isti razlog nam pravi, da se bo razpoka širila. Toda kaj bo končni uspeh? Ali bo Tita zanesla sila njegovega toka v protikomunistični tabor, z drugimi besedami, ali bo nehal biti komunist? Ali pa se bo nekega dne pobotal z Moskvo in odnesel s seboj dobave, ki se zdaj stekajo v njegovo državo z Zapada? Kaj bo. če umre ali če bo drugače “likvidiran” in če uspe Moskvi,da postavi na njegovo mesto lutko? Kaj pa (in tu ne moremo gledati naprej za več kot eno ali dve leti), če bo samo vztrajal v svoji sedanji smeri kot komunist, ki je iz osebnih in nacionalističnih razlogov v sporu z Moskvo? Najboljše, kar bi se moglo zgoditi, bi bilo, da bi vzpodbudil upornike — proti komuniste — vzhodnoevropskih satelitskih držav, da bi mogli obenem odvreči moskovski in komunistični jarem in se tako povrniti k svojemu prejšnjemu in prirodnemu položaju kot civilizirane in krčanske demokracije.
Toda kaj bo v takem primeru s Titom? Med svobodno krščansko civilizacijo in med tiranskim materializmom ne more biti kompromisa. Če bi naneslo tako, da bi Tito'postal tako rekoč žrtev samega sebe, bi bil ta uspeh zdaleka boljša stvar kot če bi uspel v borbi s Stalinom na tleh ideologije. V takem primeru bi pač vse govorilo za to, da bi mogli skesanega Tita z odprtimi rokami sprejeti v objem Zapada. O tem pa ne more biti govora, dokler ostane Tito komunist!
* * *
Iz gornjega članka vidimo, da tudi Anglija Tita prilično dobro pozna in da se dobro zaveda hazardnosti igre, ki jo igra ž njim zapad. Tajnik Acheson je svoječasno izjavil, da so o politiki, ki naj jo vodi ameriška vlada napram Titu in njegovemu odporu Stalinu, dolgo premišljali in da je bil odlok, da se mu pomaga, kalkuliran. Upamo, da sc Washington ni motil in da bo pomagal Titu le toliko, kolikor bo v korist zapadni civilizaciji, ne Titu ni njegovim komunistom, ki slejkoprej brezobzirno tlačijo, ubogo jugoslovansko ljudstvo. *-
Dragi Tjašek!
Leto,s Ti za god pišem bole iz navade kak iz potrebe. Lani sam Ti že vise želo za Tvoj god za celo »življenje, ka je ne ipo-trefbno, ka bi to ponavlao, če so se lanske žele bar malo spu-nile. Tudi ne bi rad izida ed-nok našteva d, sto vse godu j e zdaj s telboj. Preveč jih je i rado se pripeti, ka človek koga ven naha. Jaz znam, ka sam že lani napravo taklši “mistake”. Vse Tjaše i Tjaišeke i Matjaže v Cleveland!, Chicagi, Bridgeporti i v Kanadi sam z imeni na svetlo prineso. Pa včaisi, kda so Novine ven prišle, mi je nešče telefonerao, ka sam porabo' Matjaša Zeliča iz Brideporta i to tak dobrega mojega znanca. Ve je on ne zamero, mene pa je le bilo sram. Zato ne bi rad ipa kaj takšega doživo. Ponovlim lanske žele za vse Matjaše, tudi za Zeliččovoga. Ve potrebe ravno nega, ka so vsi zdravi i se vsem dobro godi. Samo Hodnikov Tjašek v Clevelandi je bio nesrečen. Bio je odzgora v prvom Štoki te pa ne vem, ka je delao, ka se je samo ednok začno kotati po stubaj dol. Zdaj ga imajo doktori v roka j. Glavo so jemi zašili. Otok okoli oka s e pa nekam seli i jaz sam prepričani, ka jemi v kr alkom vse mine. Naj jemi godovni svetnik sv. Mat-jaš prinese popuno zdravje, odnese pa iziimo, štera je zdaj v Celevlandi preveč pritisno-, ia.
'CLEVELAND
Ponesrečo se je je prli deli Mr. Steve S omen, mlajši. Pri umivanji oken se je spodrsnila lestvica i je tak nesrečno spadno, ka si je čunte v koleni potro. Je v bolnici sv. Luka, pa pride te dneve že domov i bo duže časa mogeo v gipsi imeti nogo. Želemo jemi, ka bi se jemi kak naj lepše zacelilo.
Iz Francoske je te dne dobil v Cleveland ženo i troje deee Mr. John Kolenko, šteri je pri-šeo iz Francuskoga pred ednim letom.
Seja Društva Presv. Srca J e z uš ov ciga , (SDZ 55) bo v nedeljo 26. februara v školi Sv. Vida. Pridite polnoštelivno!
C H I C A GO Zahvala. Najiskrenejšše se 'zahvaliva vso j najnoj rodbini i prijatelom, ki so nama napravili v soboto 7. januara tak veličasten Surprise Party za naj-no 25-letnico zakonskega življenja. Leipa hvala Rev. Lenart Bogolini i Rev. Aleksander Urankar! za vaj no navzočnost i tak lepe pozdrave i vubče vsem, ki, ste na kakši način kaj pomagali i vsem, ki ste bili navzoči. Hvala vsem tudi vsem tistim, ki ste nama čestitke poslali po pošti od vsej kraž jov, posebno iz Montreala i Toronta v Canadi. Ravno tak uredniki Novin v Ameriišiki Domovini i Ame-riškomi Slovenci. Dragi prijatelji! Nesva želela, ka bi nama kaj tak velkoga što pripravi jao i takšo čast skazoval, kak iste nama to Vi skazali., Nemretva se Vam nikdar z rečmi zadosta zahvaliti. Vse si bova Ohranila v hvaležnom spomini: hvaležniva Vam ostaneva vse naj ne žive dni.
John in Antonia Denša.
Islinsko iznenadenje. — Prinašamo zahvalo Mr. i Mrs. J. Denša za Surprise Party za ujeva 25-letnico. Čeravno je že precej časa kak se je to vršilo, je zato itak zanimivo, če priobčimo pismo od Mrs. Denša, štero so nekomi pisali i opisali, kak je te bilo.
Dneva 5. januara me pozove nekši znani glas. Bili so naš Father Lenart. Prosili iso me, če bi pomagala, ka bi napravili iznenadenje iza Father Aleksandra za njegovo duhov-niišško 25 letnico. On je bio nkeda pri Sv. Stevlani i ima dosta prijatelov med prekmurskimi Slovenci pa bi jemi te tu napravili bar malo nekaj, ka de več v Lemonti kesneje. Tak bi jemi mj ipri Sv. iStevani prvi čestitali. “Ve druge jaz pozovem, Vi bi prekmurske Slovence pozvali. .To lejhko vse po felefoni napravite, zato ka je kratek čas. Z ovite Hozianove, steri so zdaj v Skokie pa Bala-žicove pa K usteč o ve pa druge, ve sami bole znate, koga vse? Tak so mi naročali Father. Jalzi sam to rada obljubila, ka isami si šštela to v čast, ka jaz pozavljem na Party za velkoga našega prekmurskoga prijatelja. Začnola sam telefonirati i pozavati. Vsakši je rad obljubo i se mi zahvalo, ka sam ga pozvala. — Pa znate, što bi si mislo, ka bi plevanuš imeli kakše drugo mišljenje kak so povedali. V starom kraji smo vsikdar vse tak napra-/ili, kak so plevanušš želeli pa zato tudi tu radi bogamo. Eli, morete si misliti, kda smo prišli v dvorano, se je vse -obrnilo proti nama. Oba plevanuša sta bila tam i se nama smejala. Z mbžom sva se tak zo-sagaia, ka sva celi večer i ešče drugi den bila kak deca, ka sva ne znela, ka delava. V Ameriki se vse zgodi, ešče plevanuš so “zlažejo”, če torni lehko tak pravimo.”
—-----o------
Ob grobu dobrotnice
Chicago, 111. — Na svojem domu je 8. februarja umrla vsem priljubljena Mrs. Angela Perme v starosti 74 let. V Ameriko je prišla pred 43 leti s takratnimi rojaki, ki so prišli sem s željo po boljšem zaslužku, ki jim ga domovina ni mogla dati. S pridnostjo in vztrajnostjo si je pridobila lep dom, v katerem je živela do svoje smrti.
Bila je pridna kot čebelica, nič je ni oviralo ali ostrašilo, nobeno breme ji ni bilo pretežko, vse je potrpela in voljno prenašala. Bila je usmiljenega srca in je sama sebi pritrgala, samo da je lahko pomagala in lajšala trpljenje pomoči potrebnim v starem kraju. Prav vsakemu je rada pomagala, kdor jo je le prosil, nikomur ni odrekla pomoči, če ni mogla z velikim mu je pomagala Z malim darom. In tu je bil jasen dokaz, da jo je Vsemogočni za njene dobrote, ki jih je izkazovala trpečim v domovini, poplačal s tem, da jo je iz globoke nezavesti zbudil, ko ji je Rev. Leonard podelil sv. poslednje maziljenje. Našla je milost pri Bogu, katerega je redno prejemala v sv. obhajilu. Končala je svoje življenje v tej solzni dolini. Naj ji bo ljubi Bog milostljiv sodnik, ki se je na zadnjo uro vdano z Njim združila.
Najlepše se zahvalim vsem, ki so jo obiskavali v bolezni ter ji lajšali trpljenje, kakor vsem, ki so ji stali ob strani ob njeni zadnji uri in mi bili v pomoč v teh žalostnih dneh. Prisrčna hvala duhovnikom za opravljene pogrebne molitve ter vsem darovalcem krasnih vencev; hvala nosilkam krste ter sploh vsem, ki ste se udeležili pogrebne maše, ki ste jo kropili ter naposled spremili do njenega zadnjega doma na pokopališče.
Dragi teti in dobrotnici naj bo ohranjen blag spomin.
John Lozar.
Malo o premogarski stavki
Madison, O. — Premogarska stavka je precej trda in bije se hud boj. Res je, da se premo-garji morajo postaviti za svoj obstoj in izboljšanje, ker so do tega prav tako upravičeni kot vsak drug delavec. To se razume in tisti, ki so bi rekel kot rojeni za premog kopat, jim je isto iti v rov, kot drugemu delavcu, ki gre v tovarno. In kar se pa nevarnosti tiče, so pa ljudje v mestih v prav taki nevar-nosi ali še večji pri prehodih čez ceste na številnih križiščih med tisoči avtomobilov, kjer jim preži v oči kar gotova smrt.
Nevarnost za te mestne ljudi je nevarnost veliko večja kot za premogarje v današnjih dneh. Pred mnogimi leti ni bilo takih varnostnih odredb v premogovnikih in so se dnevno dogajali smrtni slučaji.
Torej premogarji so do dobrih plač v resnici upravičeni; se reče $14.05 za osem ur je že primerno lepa plača, a zahtevajo pa $15.00, ka~r je pa že malo preveč gosposko, bi mislil ali rekel. Pred mnogimi leti smo zaslužili za osem ur dela borih 75 centov. Se reče tiste čase smo delali po 16 in več ur na dan in seveda je bilo treba dodati še del noči namesto za spanje. In je moral delavec, če je hotel zaslužiti v tistih 16 urah $1.50 že precej dobro prijemati. A danes pa hočejo $15.00 za osem ur in če pomislimo 75 centov ali $15.00 za osem ur je pa že precejšnja razlika in kljub vsej draginji se danes za 14 ali 15 dolarjev kupi precej več kot v tistih starih časih za 75 centov. Meso, kakršnega smo jedli tedaj, ga danes niti ne pogleda noben (mast kosti in loj), preprog po podih ni bilo, (nismo poznali), metla, krtača in “žajfa” to je nadomestovalo preproge ali karpete. V nekaterih hišah so imeli po tleh pogrnjene stare) vreče za olepšavo.
Kljub tej nizki plači pa si je skoro slednji prihranil po par sto dolarjev za deževne dneve, se reče, kdor je res varčeval, če bi jaz danes tako delal kot sem tedaj in zaslužil 14 ali 15 dolarjev na osem ur,bi bil na belem konju; le žal, da sem se malo prezgodaj rodil.
To je vse lepo in prav da so premogarji dobro plačani, saj se vidi kako nujno potrebni so za premog kopat, ves svet z zobmi škriplje, ko ni premoga. Ampak, da bi pa en sam človek imel tako moč, da bi se postava pred njim tresla, ali da bi bil en sam človek tako mogočen, da bi se postavil v brk postavi in 150 milijonom ljudi, taka oseba je pa za narod nevarna, ker ga lahko pripelje v veliko nevarnost. Saj vidimo, kaj se godi v Evropi, kjer vladajo diktatorji.
Premogarjem želim 'popolno zmago in premogarske družbe ali premogarski magnati ne bodo pri tej kupčiji popolnoma nič prizadeti, ti pa jaz bova več plačala za premog. Noja, se reče jaz ne bom, ker olje palim. Pozdravljeni.
Frank Leskovic. •-----o-------
Prošnja invalida
Medija-Izlake. — Podpisani pošiljam vsem Slovencem v Clevelandu pozdrave in se obračam nanje s prošnjo, da bi po svojih močeh prispevali milo-dare za eno harmoniko, štiri-vrstno, triglasno. S tem bi se mogel jaz preživljati. Sem namreč vojni invalid ter 80 odstotkov nesposoben za delo. Zdaj si moram živež izprosjačiti in sem navezan samo na milodare drugih ljudi. Ampak jaz bi se rad sam preživljal in to bi mi bilo mogoče le z igranjem na harmoniko, kar že znam.
Upam, da moja prošnja ne bo zastonj in sem res podpore potreben. -
Jožef Čandek,
Izlake nad Zagorjem ob Savi, Jugoslavija.
Za kongresnika v 22. distrik-tu bo kandidiral S. S. Parsons, ki ima za seboj 25 let političnega delovanja. Je dober demokrat ter član izvršnega odbora demokratske stranke v okraju Cuyahoga. Po poklicu je inženir in vodi svoje podjetje na 2545 E. 79 St. v Clevelandu. S svojo ženo in 6 otroci živi na 50 akrov farmi, kjer se peča z rejo ovac, v Willoughby, Ohio, na Hanna Rd. Lake okraj.
Kandidat Parsons se zlasti zanima za boljši položaj delavca in malega trgovca. Ako bo izvoljen v kongres, namerava temu posvetiti vse svoje moči. --------------o------
Iz Venezuele
Venezuela. — življenje v Venezueli je razmeroma še kar dobro. Enim gre boljše, drugim slabše. V pričakovanju boljših razmer se pa kar dobro komandiramo. Je precej Slovencev tukaj, a žalibog, da je precej tudi takih (kot Juda Iškarijot), ki jim je denar več kot poštenje in Bog. So tukaj tudi taki, ki so po vojni imeli svoboden vstop prehod v Slovenijo. Zdi se mi, da tega ni imel drugi kot Titov zaupnik. In kot taki čakajo v naj lepši ovčji koži, kdaj pride čas, da irjastopijo s svojimi krvavimi rokami.
So tudi slučaji, ko bi kateri temu ali onemu lahko kaj pomagal, pa raje škoduje in so samo radi tega, ker ne veruješ v njihovega zloglasnega očeta — Tita. Pa saj pravijo, da čez 7 let vse prav pride. Upamo, da pride tudi tem ptičkom konec,, v katerem pa ne bo druge rešitve kot za Juda Iškarijota — vrv. Torej, kot sem že omenil, za enkrat se imamo kar dobro in kadar bo še kaj boljše, bomo pa še bolj zadovoljni. Pozdravljam vse rojake širom vseh a-meriških držav. — I. š.
-----o------
Ameriška in evropska -označba me*'
Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 3214 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere &y2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44.
Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20.
Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 131/2, 36 je 14, 37 je 141/2, 38 je 15, 39 je 151/2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 161/2, 43 je 17. (Po “Obzoru.”)
Odmevi iz Titovine ali
gorke iz “raja”
Sestradan seljak se je napotil v Beograd pred titovo palačo. Postavil se ^e zadaj pod odprto kuhinjsko okno, skozi katero je prijetno dišalo. Revežu so se cedile sline, ni pa imel pri sebi drugega, kakor peščico sena. Glad ga je prisilil, da je žvečil bilko za bilko ter jih spravljal z muko v želodec. Tito je to opazil ter ga dal predvesti v sobano. Prepričal se je, da je mož v resnici lačen, zato ga je imenitno pogostil. Ko se je najedel, mu je rekel; “Poglej, kadar bo končana petletka, tedaj boste vsi tako jedli in po državi se bosta cedila med in mleko.
Titovo zagotovilo pa možu ni preveč ugajalo, čemu bi moral še čakati dolga leta, če so pa v Rusiji dovršili že celo vrsto petletk in mora biti tam resnično raj na zemlji. Skrivaj je prekoračil mejo in hajd pred Stalinovo palačo. V nadi, da ga bodo tudi tam pogostili, je vzel iz žepa šopek suhe trave, da bi zbudil pozornost kakor poprej v Beogradu. Stalin je samo pogledal skozi okn;> in moža je obkrožila polici/ in odvedla v ječo. Siromak ;; bil radoveden, zakaj so ga prav za prav zaprli, ker ni ničesar zagrešil. Tedaj so ga pričeli oštevati in kričati: “T: si norec, ker ješ seno poleti, k) bi se še lahko pasel. Ali ne veš, da ga moraš prihraniti za zimo?”

AL'PA NE *
Mati je peljala svojega štiriletnega sinčka k prijateljici, ki je imela dvoje hčerk. 3 in 4 leta stari. Prijateljici sta se domenili, da naj bi imeli otroci v tem vročem dnevu lepo zabavo pri malem ribniku na vrtu. — Tam poleg je bil tudi širok, a nizek zaboj, poln peska. Otroci naj bi se igrali v pesku in gorki vodici v ribniku.
“Deklici sem slekla, da bosta imeli boljšo zabavo,” je povedala mati dekletc. “Tudi tvoj fantek naj se sleče in naj se skupaj igrajo v božji naravi.”
“No, kaj si pa danes počel?” vpraša dečkov oče zvečer pri večerji svojega sinčka.
“Pri Morganovih sem bil, kjer smo se z otroci igrali,” pove deček.
“Z Morganovimi otroci, kaj pa so, fantki ali punčke?” bi rad vedel oče.
“Kaj vem, kaj so,” pove deček odkrito, “če so bili pa nagi.”
❖ * *
Pred lepo hišo so zasadili več grmov zimzelena. Skrbno so pazili, da ga ne bi otroci polomili ali poškodovali. Zato je bila gospodinja vsa iz sebe, ko je par večerov zapovrstjo videla kako pripelje starejši moški svojega kužeta, ki vselej, ko pride do grmičja, dvigne nogo in se nasloni.
Ženska se nameni, da bo moškemu povedala, naj počasti kako drugo grmičje s svojim ku-žetom, naj se hodita kam drugam naslanjat in delat, škodo.
“Kar brez skrbi bodite, gospa,” je rekel možak s psom. “Midva s kužetom greva od doma na izprehod najprej po sosedni cesti in greva tukaj mimo vas šele domov grede. In ko se naš kuže tukaj le nasloni, je to samo iz navade, odcedi pa nič, ker je že poprej vso zalogo iz-praznil.”
AHERlgKA DOHOVINX, FEBRUARY 23, 1950'
Karl mauser :
55-f!
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Kakor težka skrivnost je le-ž ila ocilO'čitev v 'duši. Goleč iz četrtga letnika mu je obljubil, da ga vzame is seboj.
“Če moreš, si kaj prihrani. Košček kruha ali cigareto. Ljudje so v resnici reveži. Nekaj po svoji krivdi, še več pa po krivdi drugih.”
Petek, sobota, nedeljsko jutro. Molzlo, s srežem po zidovih. Drevje pod gradom je vse v ivju. Jutranje sonce nima toliko moči. da bi ga staja-lo.
Klemen je nemiren. Skozi celo korarsko mašo v stolnici misli samo na barake.
Od dveh do štirih popoldne je študij. Klemen bere dolge katinske periode.
Ad primum. Sed contra est.
Tomaž Akvinčan in njegova Sumna, Suarez in njegove domneve, Klemenu se vse vrti pred olči in vsaka, beseda jse konča s spačenim obrateom ba-rakarjev.
Moškaj sedi na stolu in 'Počasi grize kekse, ki mu jih je prinesla mati.
V Klemenovi aktovki je štruca kruha in škatla cigaret.
Zadnje božjake je izdal. Se-daj je suh. Tudi za svinčnik nima več.
S čudnim nemirom čaka na udarce zvona. Kakor da se ura neznano vleče in nikamor ne pride.
Moškaj mirno bulji v knjigo in grize kekse. 'Klemen ga zavida za mir, ki mu žari z ozkega suhega obraza.
Potlej zazvoni. Klemen je na mah pokonci, vrže talar s 5c.be m obleče suknjo.
“Danes ne grem na sprehod. Z Golcem greva na karitativni obisk.”
Moškaj-samo pokima. Jerneju je žal, da si ni poiskal spremljevalca. Tudi on bi šel.
Klemen je kakor na trnju. NeZnano hrepenenje ga je zgrabilo in če bi mu bila v tem trenutku dana oblast, bi odi-klenil vsem trpečim na stežaj vrata v paradiž.
Goleč j« bil živahen in zgovoren. Zavila sta za univerzo proti trnovski cerkvi.
Cesta Dveh cesarjev.
Hitela sta, čeprav so bila tla spolzka in ledena.
“Tam so barake,” je pokazal Goleč z roko. Za visokim drevjem je bilo na belini videti šuipam podobne stavbe, nizke, vase stisnjene, podobne pregnanim rjavim kokošim, ki so našle zavetje v oibližju gmajne.
Klemena je stisnilo pri duši.
‘Bodi do vsakega prijazen n ne zmeni se za kletve, če bo kakšna padla za nama. Tako je. Navadil se boš vsega. Do-ori in slabi ljudje iso, otrok kot teče, revščina na kupe, dedci P’j ujejo iz jetičnih pljuč in raztrgane plenice se suše po nizkih prostorih. Naredi se, kakor da 'umazanije ne vidiš.
Protect Against VITAMIN DEFICIENCY With
ONE H
MULTIPLE VITAMIN capsules
Each One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule furnishes the full basic daily quantity of five vitamins whose requirements in human nutrition have been established.
You can't buy better vitamins no matter what you pay for them. One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are guaranteed to be full potency, as shown on the label.
Make One-A-Day your Buy Word for vitamins. Get them at your drug store. *
j MILES LABORATORIES, INC. t x Elkhart, Indiana
!. j, fant, ni vse prav na svetu! Meščani hodijo na sprehod mimo te beračije in je ne vidijo, ih si jo oglej. Dober fant si videti. Poskušaj razvozi jati skrivnost teh ljudi in videl boš, da je marsikak biser, ki iso ga drugi poteptali v blato.”
Zavila 'sta mimo prvih barak. Klemen je najprej opazil gručo otrok, ki se je drsala na ledu. V cunjah, znesenih z vseh vetrov, s prevelikimi pre-votlenimi čevlji in s1 premrti-mi rokami.
Na vogalu je stal človek pri petintridesetih letih s čudno predirljivimi očmi, pod katerimi so ležali črni kolobarji. Ogrnjen je bil z lahko, obnošeno suknjo.
Goleč je pozdravil. Možakar je stihnil obrvi im ni odgovoril. Šele za njima je padla kletev.”
“Prekleta črnuha!”
“Ne obračaj se. To je Resnik. Revež in zapit človek. Ne mana nas videti. Pred dobrim mesecem je zgubil islu-žbo. Zavoljo pijače.”
Ustavila ste se na koncu dolge vrste pred barako, podobno svinjaku. “Tu živi Jakopin s kopo otrok. Ona je jetična. Samo velike, lačne oči so je še. Potlej bova stopila še k Mohorju. Samo otroke imajo in uši. Nič drugega, človek bi se zjokal nad vso to beračijo.”
Goleč še potrkati ni utegnil, ko je že navalila kopica otrok skoz vrata.
Klemen se je zgrbil, kakor da je od nekod padel težek bat in ga zadej na glavo.
Vstopila sta. Ozek prostor z eno samo posteljo in z nekaj pričnami, na katerih so bile cunje. Jakopinka je sedela pri štedilniku in se z voščeno belim obrazom zagledala v novega prišleca. Klemen ise je predstavil in tiho sedel na zve-riženi stol, ki mu ga je ponudil Jakopin, niiziek, čokat možakar z rahlo sivimi lasmi.
Jakopin tiho govori im nervozno preklada svoje mrliške roke. Goleč govori, Klemen se razgleduje.
Po stenah so slike, izrezane iz zavrženih časopisov. Filmske igralke v pisani, globoko izrezani obleki, neznano mesto ob veliki reki in nekaj slik iz stare otroške knjige.
Gez sobo je napeta vrvica, na kateri se suši otroško perilo in plenice.
Nad vrati ja kletka z grlico, ki neprehoma stopica s palčice na palčico.
Vegasta miza, omara z napoj prislonjenimi vrati, nekaj zveriženih stolov in pločevinast zanemarjen štedilnik. Več ni v sobi.
Klemenu gre doslej nepotejna-na bolečina kakor železni kremplji čez srce.
Zdaj šele opazi, da Jakopin iz oguljene skati j e stresa na časopisni papir tobakov prah. Naglo seže po aktovki in vzame nekaj cigaret.
“Da bo za nedeljo kaj drugega, gospod Jakopin.”'
Klemen je videl samo velike, vesele oči, ki iso bile rosne.
Potlej je dal Jakopinki. štruco kruha. Njene strd en e oči so se zapičile v kruh, nato pa žalostno spolzele po otrocih, ki so utihnili.
“Jedli boste potlej, ko bosta gospoda odšla,” je hrfcnil Jakopin. “Zdaj kaj povejte.”
Cenek je privlekel izpod štedilnika pajaca na vrvici, in ga položil Klemenu v naročje. Sonj ica je prinesla cikorjevo škatljo s punčko iz cunj, Janezek je pripovedoval o zajcu, ki da je včeraj zvečer letel mimo barake in ga je Jože s po-
lenom zadel, pa premalo. Ne-ž-ka je ležala še v zibeli, v zaboju, ki ga je Jakopin prilmer-Evi priredil za otroško potrebo.
Pogovor se prav prijazno odvija. Jakopin počasi razklada svoje križe in neprenehoma opazuje ženo-, ki strmi v otročiča ” zaboju.
Pol ure mine mimogrede. Zdaj je treiba še k Mohorju. Jakopin razume, da ne moreta dlje ostati.
“Pa še drugo nedeljo. Na svidenje.”
'Spet gresta mimo barak.
(Dalje prihodnjič).
“MALI OGLASI"
PETER’S HARDWARE Brusimo žage in stroje za - košenje travo Zaloga plumberskih potrebščin
Cochran barva, železnina za stavbe, za kritje streh, žlebovi, steklo, orodje, semena, gnojila —Dovažamo na dom 13613 MILES AVE. LOngacre 5125 F. A. PETERLIN, lastnik
2 do 3 sobe iščeta
Mlad zakonski par s dojenčkom bi rada dobila 2 ali 3 neopremljene, sobe 47 najem med 55. in 79. cesto. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da bi poklical HE 8209.
(Feb. 23, 28)
NOV PRODUKT! Znanstvena, čudovita iznajdba! IRQ SCENT-CONDITIONER CO. vam daje osvežujoč zrak odpravi vsak smrad zagotovi lepo dišeče ozračje •
V sledečih parfumih:
Spice - C-5 - Jasmine - Neutral New Mown Hay - Ozone - Cedar.
•
Vam radi in. popolnoma zastonj razkažemo na vašem domu, če nas pokličete.
ALEXANDER J. CVETKOVICH 1393 East 53rd St.
EN 6456
9 sob hiša naprodaj
Blizu Bellaire in W. .130. St.’ 2 milji od nove Ford in Chevro-1 let tovaren, je naprodaj 9 sob hiša s kopalnico. Se lahko rabi za 2 družini; zraven je tudi cottage 2 sob na lotu 80x112 fš. Lastnik odide iz mesta. Pokličite ČL 8226.	(39)
STERLING SUKNJE
Za fine in najnovejše mode spomladanske STERLING SUKNJE IN SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po veliko nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na
BENNO B. LEUSTIG-a
1034 ADDISON RD.
Samo pokličite EN 3426, da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali, kar želite po vaši volji.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG
slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
< the language if love ** They speak .90 eloquently
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, \lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539
Glavni slan
za blago za obleke, gumbe in sukanec, pripravno za poslati v Evropo. Blago v ceni od 39c do 59c jard.
Naša posebnost je v polovični meri in ekstra velikih oblek.
Napravite si svojo veliko-nočo izbero zidaj in se poslu-žite našega načrta, da blago spravimo za vas.
SUNBEAM Dress-Fabric Shop
769 E. 152 St.
Men! Women! Don't miss this golden opportunity for savings on truly magnificent watches! The choice is wide, the values unbeatable. So hurry down!
BUY NOW FOR GIFT GIVING!,
Frank Cerne Jewelry Company
6412 St. Clair Ave.	Phone: HE 0465
The Greater Cleveland
HOME md FLOWER
v letu!”
ZOPET “Najlepša razstava
Krasna pravljična dežela rož in vrtov . . . mnogo navodil za one, ki nameravajo graditi hišo
VSTOPNINA PRI BLAGAJNI 75c V PREDPRODAJI PO 50^
(vključno, federalni davek)
Pri floristih, civ. org. in Burrows uradu
URE: Otvorilni dan 1 pop. do 13. zv. vsak dan. potem: 11 dop. do 11. zveč. Zaključni dan 11 dop. do 8 zvečer. Odprta 9 dni, tekom 2 sobot in 2 nedelj.
Show

JPUBLIC AUDITORIUM
Another Fabulous "FIRST” from
Seal//
FflAM-LATEX
INNERSPRING MATTRESS
Sealy Foam-Spun Tuftless Topper...
They told us it couldn’t be done! ! . . . that nobody could make a genuine innerspring mattress with an all-latex moulded panel for only $39.95. But SEALY’S 69 years of manufacturing know-how . . . plus SEALY’S policy of producing the finest sleeping equipment obtainable at lowest possible cost . . . just wouldn’t be licked!
SEALY’S FOAM-SPUN TUFTLESS TOPPER IS THE SENSATIONAL RESULT:
•	Fully Reversible: Choice of luxuriously cushioned rubber side of fine felt upholstered side for completely personalized sleeping comfort.
•	"Tuftless-Triumph" Construction ... no buttons, no bumps, no sagging, no lumps! a true tuftless surface for unmatched sleeping ease!
•	Genuine Sealy bench-built innerspring unit—with hundreds of specially-built resilient steel coils for perfect "body balance/'
•	All-latex moulded pad—no cheap rubber"flakes''—no inferior rubber "rejects"!
•	"Twin-H" Approval: Tested in hundreds of hotels and hospitals all over the country— overwhelmingly approved and accepted where quality, comfort and economy are paramount!
•	Matching Box Spring, scientifically crafted to coordinate the comfort features of the mattress: only $39.95.
See this SEALY Foam-Spun Tuftless Topper TODAY! Don’t miss this great chance to own the sturdy durability of innerspring construction PLUS the luxury— comfort of genuine Rubber at a famous-first" price!—
3,996
SQUAlti

Another superb mattress achievement by SEALY— America's preferred sleeping equipment.
6
5^7


es
NORWOOD
APPLIANCE A FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK
£immimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiuuiimiiiuiiim!miiiiii!immmiii!iimiimiiiimiiir:±
J Zolo in JSioovi
POGREBNI ZAVOD 650;’ ST. CLAIR AVENUE
COLLINWCODSKI 452 E. 152nd STREET
Tel.: ENdicott 0583
RAD:
Tel.: IVanhoe 3118
Avtomobili in bolniški voa redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
E
E
S.
1

Naprodaj v Kaliforniji
V Valleyo, Kalifornija, staj naprodaj 2 hiši, leseni, stari po-8 let, vsaka ima 4 sobe, mestno j vodo, plin, elektriko, vodnjak,! monterski in odvodni sistem, lot 100x120, ena pa 54x150; hiši sta oddaljeni od mesta 2 milji. Za obe hiši je skupna vsota $9,-000 v gotovini. Za podrobnosti pišite na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, pod naslov: Valleyo, Cal.	(38)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobil*.
Delo točno in dobro.
Soba se odda
Opremljena Soba se odda 2 iokletoma. Za nadaljna pojasnila pokličite MU 1092 popoldne.	(39)
XHEKISKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1950
I
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK
POLOM
“Medtem pa bo osvobodil strica Foucharda, in ne bo dobil za svoj trud drugega kakor skodelico čaja, ki mi jo poeu-kram z lastno roko.”
Naenkrat pa. se ji je vrnil strah in groza, nad tem, da je bila presenečena. Zopet so se pokazale solze na robu njenih trepalnic.
“Moj Bog, toda gospa Dela-herche? . . Kaj se bo Izlgodilo? Ona me nima rada, zmožna je, da pove mojemu soprogu vse.” Henrijeta se je bila pomiri-1-i. . . Obrisala je prijateljici oči ter jo 'primorala popraviti nered svoje obleke.
“Poslušaj, draga moja, ne morem se jezu ti nate, in vendar veš, kako te grajam! Toda takšen strah so mi bili napravili s tvojim Pruisom, bala sem se tako grdih reči, da mi je, bogme, tvoja današnja histori-ja še v tolažbo . . Pomiri se, vse se lahko popravi.”
To je bilo zelo pametno, tem bolj, čim je skoraj takoj nato vstojil Delaherche s svojo materjo. Dejal je, da je pravkar poslal po voz, ki ga odpelje v Belgijo, ker je, sklenil, da hoče sedeti še nocoj v bruseljskem vlaku. Zato se je hotel posloviti od žene. Nato se je obrni] k Henrijeti: “Bodite ibjrez skrbi- gospod von Gartlauben mi je odhajaj e obljubil, da se hoče pobrigati za zadevo vašega srtica: in v moji odsotnosti bo že moja žena storila, kar preostaja:” Odkar je vstopila gospa Delaherche, je Giiberta, ki se ji je srce krčilo v strahu, ni izpustila z očmi. Ali bo govo-
VABILOM
srnjakovo
večerjo
v soboto večer 25, februarja
Igrala bo tudi fina godba za kratek čas Priporočata se za obilen obisk
JOHN in LOUISA FLAISMAN
6400 ST. CLAIR AVE.
Sedaj kažejo
Zadnji dan 26. febr.


XZ&OTfo
am
M-m. **
TUB LIC H Alt
g
UNITS D10*ki> ki stoji na VAlUO svojem prstu.
JOE WAECH’S sijajna nova predstava z divjimi živalmi.
WALLENDAS predstava na napeti žici — in mnogo drugih.
PRESKRBITE SI REZERVACIJE CENE—Dnevno popoldne (razv. 13. feb., 14, 20, 21) $1.50 in $2.00 davek vklj. ZVEČER—(Razven nedeljo zv. feb. 19 in feb. 26), $1.50, $2.00, $2.40, in $3.00. Cene za pop. ob sobotah in Washington rojstni dan, kakor zvečer.
TAKOJ ZA UDOBNE SEDEŽE
Vstopnice za splošno vstopnino v vseh Marshall lekarnah.
ot-
PUBIIC HAIL
TIICHWAN'S. & BUffROUŠ.
rila, povedala, kar je videla, in preprečila sinov, odhod? Tudi stara gospa je že pri vratih molče ujprla pogled v sinaho. Toda v svoji strogosti je nedvomno čutila isto olajšanje, ki je storilo tudi Henrijeto popustljivo. Moj Bog, če je s tem mladim fantom, s tem Francozom, ki se je tako hrabro bil, kako ne bi odpustila, ko je odpustila ža zaradi stotnika Beaudouina? Njene oči so postale milejše, 'pogledala je stran. Naj odide sin; Edmond bo varoval Gilberto Prusa. Po njenem licu je celo šinil rahel usmev, po njenem, k] že izza dobre vesti o Coulmiersiu ni bila več vesela.
“Do svidenja”, je dejala in poljubila Delaherchea. “Opravi svoj (posel in vrni se nam kmalu.”
In odšla je, počasi se je vrnila na drugo stran mostovža, v zaprto sobo. kjer je polkovnik s svojim strmečim obrazom gledal v temo, sirečo se okoli bledo sveti ega kroga, ki ga je risala svetilka.
Še tisti večer se je Henrijeta vrnila v Remilly; in tri dni kasneje že učakala veselje, da je nekega juijra zagledala očeta Foucharda, mirno se vračajočega na pristavo, kakor da prihaja peš od kupčije, kj jo je sklenil v sosedščini. Sedel je in pojedel kos kruha s sirom. Nato je odgovoril na vsa vprašanja, brez naglice in \z obrazom človeka, ki se nikdar ni bal. Zakaj so ga pa zaprli, ko ni storil ničesar zlega? Saj n] on umoril Prulsa, kajneda ne? In tako ni odgovarjal go-snoski drugega kakor: “Iščite, jaz ne vem ničesar.” Pa so ga morali izpustiti, kakor tudi župana, ker niso imeli dokazov proti njima. Toda njegove svite in pretkane kmetske oči so se svetile vesel j a; da je zvodil 'za nos vse te grde falote, ki so mu začeli presedati odkar 'so ga dražili zaradi kakovosti njegovega mesa.
December je tekel h koncu, Jean je hotel oditi. Njegova noga je bila zdaj trdna in doktor je izjavil, da se more vrti :,t;i v boj. In toje bila Henrijeti velika muka, ki jo je skušala prikriti. Po nesrečni bitki pri Chamlpigny-u nista dobila iz Pariza nobene novice več. Vedela sta samo, da je
: Sleeveless Rayon Blouse
! J . šw-:.	> *s**tN*.atmtfgiw*
The smart sleeveless blouse stars In rayon this spring — smooth, dainty, washable rayon crepe., Made with Avisco yarns, this fab*( ric is ever so easy to care for *“ and it wears beautifully. You II like the tiny collar and stitched tucks of this blouse for wear, with a suit or your favorite Urate skirfc....................________;
bil Mauiricev polk v strašnem ognju ter izgubil mnogo vojakov. Nato je sledil dolg, neprekinjen molk; nobeno pismo ni prišlo, niti najmanjša vrstica iz'a njiju, da sl sta vedela, da so rodbine v Raueourtu in. Se-danu ipo ovinkih prejele brzojavke/ Morda je golob, kj je nosil tako težko pričakovana poročila, srečal na svoji1 poti požrešnega kragulja; nemara pa jep adel na godzdne robu, predrt od pruske krogi je. Kar pa jih je naboij mučilo, je bil strah, da utegne biti Maurice mrtev. Molčanje velikega mesta, nemo ležečega v objemu oblege, se je izpremenilo za njiju v tem plahem čakanju v grobno tišino. Izgubila sta upanje, da še kaj izvesta, in ko je Jean ilžrazi] svoj neomajni sklep, da odide, je ušla Henri jeti le zamolkla tožba:
“Moj Bog, zdaj je torej končano, in jaz ostanem sama!”
Jeanova želja je bila, pridružiti se severni armadi, ki jo je bil general Faiderbe pravkar iznova sestavil. Odkar je bil zbor generala Manteuffeia prodrl do Dieppe-a, je ta armada branila tri departemen-te, ločene od ostale Francije: Nord, Pas de Calais in Somme. Jeanov lahlko izvršljivi načrt je bil, priti do Bouillona, odon-dot pa kreniti čez Belgijo. Vedel j e, da pravkar dovrsuj e j o 23. armadni zbor, sestavljen
iz vseh starih meških in sudanskih vojakov, ki so jih mogli izbrati. . . . Slišal je praviti, da gen. Eajdherbe zopet pričenja ofenzivo, in zato je zaključno določi] svoj odhod za prihod-
njo nedeljo, ko je začul o bitki pni Pont-Noyeile, o tej bitki z neodločenim uspehom, ki so jo Francozi malodane dobili. '
In zopet je (bil doktor Dali-
SECURITY
OPPORTUNITY
ACTIVITY
for
YOUNG MEN
EDUCATION ADVENTURE TRAVEL STEADY PAY
If you can meet the following requirements the Coast Guard under the Treasury Department has a job for you.
1.	American Citizen
2.	17 to 25 (single)
3.	Good physical and mental health
4.	Good Character
5.	“THE DESIRE TO GO AHEAD”
in one of our many fields of opportunity.
For further information write or visit
U. S. COAST GUARD RECRUITING STATION
ROOM 1612, KEITH BLDG. CLEVELAND 15, O.
champ tisti, ki se je ponudil, da ga v svojem koleslju popelje v Bouillon. Njegov pogum in njegova dobrota sta bila neizčrpna. V Raueourtu, ki ga je postošij legar, prinesen od
Bavarcev, so po vseh hišah ležali bolniki, še povrhu lazaretov, ki jih je posečal, lazareta v Raueourtu samem in lazareta v Remilly-u.
(Dalje prihodnji?)
-AND THE WORST IS YET TO COME
—in najhujše šele pride	l
O
v ^*0000
^ LIR'»-!•
v najboljšem prostoru v deželi
Mnogokrat smo si želeli, da bi mogel vsak odjemalec The Illuminating Company osebno srečati vsakega člana vse naše “družine.”	f,
Če bi to mogli, smo prepričani, da bi bili prijetno izne-nadeni in zavzeti, na raznolikih zmožnostih, ki jih imajo ljudje pri Illuminating.
Na primer, naši 5300 možje in ženske, ki so uslužbeni pri nas, izvršujejo do 500 raznib del za nas. To pokriva mnogo obrti, zmožnosti in profesij, znanih modernemu človeku.	«
• % *
Vse te zmožnosti so vedno “na vašo poslugo v najboljšem prostoru v deželi.” Ti so del vaše regularne električne postrežbe . . • “človeška vrednost,” ki je zadej za vašim električnim stikom.
ALWAYS AT YOUR ^SERVICE €
IN THE BEST LOCATION IN THE NATION
Tone In "TEN O’CLOCK TUNES"—All Hif Tunes, All Top Stars—15 Shows a Week—Mornings at 10 WGAR and WICA-^-Evenings at 10 WHK
—————— Copyright 1950 The Cleveland Electric Illuminating Company