Naročnina mesečno 29 Din. za inozemstvo 40 Din — nedelj i k« izdaja celoletno 46 Din. ca Inozemstvo 120 Din UrednUtv« je v Kopitarjevi atb/HI SLOVENEC ček. rnčun: Ljnb liana ŠL 10.690 m 10.544 za inseratej Sarajevo 4tv. 7565 Zagreb itv. 34.011, Praga-Dunoj 24.74'' Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2499 Telefoni mdaiitvai daevu ilnibo TK* — močmi I9N, 2994 tal Ml Uhaja vsak dan zjntraj. razen ponedeljka ia dneva po praznika Nemir Nedavno je bilo na Dunajn zborovanje vse-evropske zveze, ki jo vodi znani grof Couden-hove. Vseevropska zveza dela za sporazum med evropskimi narodi in za novo organizacijo Evrope, ki bi bolje odgovarjala političnim in gospodarskim potrebam njenih prebivalcev. Na tem zborovanju je več govornikov, ki so važmi politiki, ugotovilo, da je napetost, ki danes vlada v Evropi, že celo presegla mrzlično atmosfero, ki je vladala 1914 tik pred svetovno vojno. Zadnji čas je, da se Evropa zave svoje usodne skupnosti in jo poglobi v svrho ohranitve pre-potrebnega miru, sicer je brez rešitve zapisana poginu. Danes teden so pa Angleži priredili >dan dobre voljec in so za to priliko otroci iz Walesa na ves britanski imperij in na vse ljudi po vsem svetu, posebej na mladino in otroke po radiju naslovili mirovno poslanico sledeče vsebine: »Mladci in deklice vsega svetal Mi, otroci iz Walesa vas pozdravljamo čez morja in dežele! Pozdravljamo vas na današnji dan dobre volje v imenu raziskovalcev, drznih mornarjev in pijonirjev vseh stoletij, ki so odhajali v neznani svet in so za nas razširili meje spoznanja in vede. Morjem in deželam so znali izviti njih skrivnosti, kljub neprilikam in nevarnostim. Kar so se namenili doseči, so dosegli in niso odstopili od svojih sklepov. Mi stojimo za njimi vsemi, ki so v preteklosti in v sedanjosti znali dovršiti nemogoče stvari. Mar naj ne poskusimo z enako pogumnim zanosom osvojiti največje, kar je danes mogoče: mir za vse narode?!^Zakaj se ne bi posvetili tej največji nalogi našega časa? S prijateljstvom in s pogumom bomo osvojili svetovni mir!« Ni nam znano, kdo je dal pobudo za »dan dobre voljec in za poslanico angleških otrok vsemu svetu. Najbrže kaka človekoljubna ustanova ali organizacija, ki se tudi zaveda, kakor dunajski zborovalci, velike nevarnosti, v kateri se nahaja svetovni mir, ki naj ga, kot zadnja rezerva, pomagajo reševati čista otroška grla in srca. Med oborožene tabore, ki groze, da zdaj zdaj planejo drug na drugega, so biji tako rekoč potisnjeni brezmočni otroci, najdražji zaklad vsakemu narodu, ki naj preprečijo smrtni ples ponorele Evrope. To sta le dva značilna pojava od neštetih samo iz preteklega tedna, ki z zgovorno resničnostjo pričata, da je strah tisto osnovno razpoloženje, ki sega v mozeg evropskim narodom. Strah pred nečem groznim, še nedoživetim in nepoznanim. Strah, ki se stopnjuje v panično grozo že ob sami misli, na kak rafiniran način si človeštvo našega veka pripravlja samomor. Da, strah je stalni spremljevalec modernega človeka na vseh njegovih življenjskih potih. V kako strašne stiske je res zašel ponosni, samozavestni gospodar sveta. Vsi živimo kakor pod jeklenim, razbeljenim svodom in trepetamo v mislih, kdaj se zruši in nas pokoplje pod seboj. Toda kdo je tisti, ki nas tira v to prokleto usodo! Ali mar narodi hočejo vojno, ali so ljudstva žejna krvi? Ni mogoče! Narodi so miroljubni in bi bil vsak srečen, da bi v miru mogel živeti na svoji zemlji. Morda ))a državniki, politiki, voditelji narodov hočejo vojne? Ne, tudi velikanska večina teh bi bila srečna, ko bi svojim državam mogla ohraniti predragoeen mir. Z izjemo nekaterih poedin-cev, ki na so v velikanski man jšini, se tudi politiki iskreno in pošteno prizadevajo za mirno poravnavo medsebojnih sporov. Kje je torej tista demonska sila, ki nas vse skupaj tira v propast in proti kateri smo vsi brez moči? Kardinal H. Newman je v svojem delu »Advent« svetopisemsko zgodbo, ki se tiče uničenja Sodome, apliciral na svoj čas in sploh na življenje narodov in bil mnenja, da bi sedem tisoč pravičnih rešilo človeštvo pred uničenjem. Prepričan je bil, da jih več kot sedem tisoč res ni na svetu, vedar pa bi to število zadostovalo za odvrnitev božje jeze. Ni treba, da vzamemo njegovo misel po črki, vendar mora misleč človek priznati, da je sedanje duhovno stanje v Evropi sad dolgega, stoletnega razvoja — proč od Boga. Današnji svet je vsaj po svoji zunanji, oficielni plati takšen, kakor je lebdel pred očmi vsent prerokom liberalizma in materijalizma kot najvišji vrh človeškega razvoja: človek je sam svoj najvišji zakonodajalec, ki nad seboj ne priznava nobenega zakona in nobene postave, razen tistih, ki si jih je sam dal. Po svoji suvereni volji je uredil družbo in svet, osvobodil se je vseh odnosov do nadnaravnega sveta in vseh ozirov do večnega, božjega zakonodajalca. Vzel je svojo usodo sam v svoje roke in si pri-držal izključno gospostvo nad seboj in svetom. Ali niso snovatetji Zveze narodov vrgli v svet drzno misel: poleg papeškega, krščanskega Rima, ki je tisoč let in več razširjal mrak nad narodi, zgradimo drugi Rim, ki bo združeval narode v bratstvu, ljubezni, enakosti in sicer na osnovi čistega človečanstva in človekoljubja. Tako vsaj je mislil Wi!son iz svoje masonske humanitarnosti in je kot idealist v samoodre-šenje človeštva najbrže res tudi veroval. Vsi graditelji »novega Rima« že spočetka niso tako idealno mislili. Danes pišejo po listih, da bi ženevsko ustanovo bilo treba reformirati, dati ji nove oblike. Knko hitro so se ponosne sanje razblinile v nič! Globok skepticizem preveva narode: Nihče več ne veruje v lepe besede o človečan6tvu, o sporazumu, o miru Vsakdo že ve, da so to le besede, puhle fraze iz zadrege, ki naj zakrijejo popoln bankrot moderne družbe. Preveč se zavedamo, da je pot do II. svetovne vojne tlakovana s samimi »prijateljskimi« pogodbami in z najbolj prisrčnimi »sporazumi«. Koliko je dati na vsa brezštevilna sklenjena prijateljstva, dokazuje mrzlično oboroževanje vseh proti vsem. Človek se je osamosvojil od Boga in je sam sobi lagal, da je dober in da so tudi drugi okrog njega že po sami naravi dobri in pošteni, da bo torej iz lastnih moči mogoče kar najboljše urediti svet. Ali bomo po nauku svetovne vojne in po dogodkih do prav zadnjih dni spremenili svoj zlagani optimizem? Ali bomo uvi deli, da je bre/. Bofja družba prepuščena gonom surove sebičnosti in materijalizma. ki ne druži, Klin med Pariz in London Italija ponuja Angležem sporazum Francija se boji zveze Anglija-ftlemčija Italijanski poslanik v Londonu in tiodoči zunanji minister Dino Grandi. Italijanska diplomacija je začela v abesinski zadevi diplomatično ofenzivo, ki gre za tem, da bi ločila Anglijo od Francije ter na tak način oslabila sankcionistično fronto. Ta diplomatični manever ima tem več izgleda na uspeh, ker, kakor so ironično izraža v mednarodnih zadevah vedno dobro informirani »Svenska Dageblat«, ne vlada gosta megla v politični orientaciji samo v Londonu, ainpak tudi v Franciji, kjer sedanja vlada hiti, da tudi v mednarodnih zadevah prepusti vso odgovornost g. BI umu, kojega čustva pa se dajo v sedanjem položaju primerjati strahu otroka, ki se je izgubil v pragozdu. Zakaj g. Blum dobro ve, da bi Italija, ako bi bodoča francoska vlada po nujnih nasvetih iz Moskve hotela spor zaradi Abesinije spremeniti v svetovni spopad m^ evropskimi demokracijami in fašizmom, odgovorila z zvezo s Hitlerjevo Nemčijo. Toda ni ga na svetu francoskega državnika oziroma politika, ki bi si upal povzročiti tak položaj, če noče napraviti političnega samoumora. V Parizu se sedaj dobro ve, kaj je italijanski poslanik v Londonu, Grandi, 21. t. m. v imenu Mussolinija predložil angleški vladi oziroma glavnemu tajniku zunanjega urada, siru Hobertu Van-sittartu. Ti predlogi so bistveno isti, ki jih je Mussolini že pred tedni sam povedal g. Ward Priceu od *Daily Maila«. Italija pravi: Ako Anglija žc nc more takoj formalno priznati aneksije Etiopije, naj vsaj jamči, da no bo delala težav dejanskemu stanju. Zato sc Italija obveže, da se ne bo vmešavala v egiptske zadeve, da zmanjša svojo posadko v Libiji in ritiskajo antifaši-stični krogi, je zaradi tega v nemali zadregi, tako dn sc š(> dosedaj ni jasno izjavil o smernicah, ki jim misli slediti v zunanjepolitičnem pogledu, kakor je tudi zelo rezerviran glede izjav o svoji notranjepolitični smerik Prod francoskimi očmi v prvi vrsti plava nevarnost italijansko-nemškega sodelovanja, kar bi pomenilo nevarnost ob Renu, na Alpah in na Sredozemskem morju, ki vete Francijo s njenimi kolonijami. Na drugi strani pa je italijanski poslanik v Parizu te dni izjavil, da Italija stavlja za prvi pogoj, da Ženeva ukine sankcije, ker bo Italija šele potem mogla vstopiti zopet t kolo i Anglijo in Francijo ua kontinentu in primati francosko-angleške interese r Afriki. — Zato ni čudno, če so v Parizu sprejeli s simpatijo predlog znanih modrijanov, ki pravijo, naj se seja Sveta ZN, ki je napovedana sredi junija, lopet preložit Neguš na poti v London na angleški križarhi Jeruzalem, 23. maja. c. Abesinski cesar Hajle Solnsijc je danes popoldne ob 15 odplul na angleški lahki križarki »Oapetovvn« proti Gibraltarju. Cesar Hajle Selasije je sporočil angleškemu visokemu komisarju v Jeruzalemu, da meni oditi v London. Ta je cesarjevo željo takoj dostavil londonski vladi, ki je takoj odredila, da se da cesarju kot suverenu na razpolago lahka angleška križar-ka »Capetown«, ki ga bo odpeljala v Gibraltar, od- koder bo cesar izbral pot, po kateri hoče iti v London. S eesarjem potuje osem abesinskih dostojanstvenikov. Ti tvorijo vladarsko spremstvo in ni zate izključeno, da Im vlada t Londonu morala sprejeti cesarja kot suverena, kar bo vsekakor neugodne odmevalo v Rimu. Predno je cesar odšel, je prišlo t Jeruzalem dvajset abesinskih dostojanstvenikov, ki bodo čakali tam na povratok cesarja iz Evrope. Nočni naskok kljuharjev na Starhembergov grad Dunaj. 23. maja. c. Nocojšnjo noč se je izvršil drzen napad na gradič kneza Starhemberga v Maxembergu. Grad so napadli narodni socialisti, ki so se baje hoteli polastiti skladišča orožja, ki ga ima Heimatschutz v kleti. Po vsem tem, kako je napad potekel, pa se mora bolj verjeti, da je šlo za zelo slabo organizirano demonstracijo, ki bi naj v bistvu pokazala svetu, kako slab je novi režim v Avstriji in da so se neredi in ležave že začele. O napadu je dunajski Korbiro izdal sledeče uradno poročilo: Uprava javne varnosti v Lincu poroča: Ponoči je več narodnih socialistov skušalo vdreti v grarav tako odgovoriti z orožjem. Eden izmed najjadalcev je ubit, drugi pa je nevarno ranjen. Na strani orožnikov ni nihče ranjen. Orožniki so aretirali 8 narodnih socialistov, ki so se udeležili tega napada.« Havasov dopisnik na Dunaju podaja k temu poročilu fiodrobnosti, v katerih pravi, da so neznane osebe včeraj večkrat telefonirale na vodstvo Heimatschutza, kje se bo te dni mudil knez Starhemberg. Dopisnik pravi, da so ti ljudje bili gotovo isti, ki so v noči napravili napad na grad (§ SmlmlmL n/rgamonml^ je treba ravnati posebno previdno. LUX jih pere prizanesljivo! ampak razdvaja, ki ne zida, ampak z brutalno silo močnejšega uveljavlja izključno le svojo osvajalno voljo. Na višku prosvetljenstva, tehnike in napredka, ki naj bi dvignili in olepšali človeško življenje, morajo narodi v blaznem strahu trepetati za golo življenje. Sredi največjega razmaha človeškega razuma postajamo suž-nji lastnih zablod in lastne neumnosti. Zašli smo v temo, ker smo npihnili luč, edino luč, ki je prišla na svet, da bi svetila vsem ljudem. Ali prihaja spoznanje? Angleškim otrokom, ki pozivajo na boj za mir, ni ninče svetoval, naj v prvi vrsti molijo k Bogu za mir... Tudi v člankih, ki pišejo o potrebi preosnovanja Zveze narodov, še nismo brali misli, da bi tej čioveški ustanovi bilo treba dati novega duha, ki bo izmen ial duha materijalizma in sebičnosti. Ali bo torej človeštvo rajši uničeno, kakor pa da se bo zavedlo svojega mesta in svoje naloge pod soncem? Onih sedem tisoč, o katerih govori kardinal Newman, bi najbrže moglo rešiti človeštvo. Samo ko bi jih družba premogla! Mi verujemo, da bo vendarle prišlo drugače, kakor se bojimo, ker je Bog narode ustvaril ozdravljive. Trpljenje človeštva je veliko. Je muogn večje, kot je bilo kdajkoli. Povrhu so narodi silno razočarani, ker so toliko pričakovali. V tem trpljenju in v tej noči brez zvezd se jih polnščn nemir, slutnja, da je človeštvo zašlo s prave poti. Od človekovega plemstva nam je še tudi danes vsaj eno ostalo: nemirno srep, ki v svoji nezmotljivi globini mimo lažnih utvar išče pravega miru, resnične sreče. drin kneza Starhemberga. Napad pa je imel predvsem namen razburiti člane Heimatschutza, češ da t novem režimu vodja Heiniwehra ne uživa več popolne varnosti. DNB, to je tiskovni urad nemške vlade, pa je objavil tekom današnjega dne, da ho napadli t tej noči Starhembergov grad neki tatovi, ki jih je orožništvo pravočasno odgnalo, škode ni bilo. Vsi ti dogodki nazorno kažejo, kakšne bodo težave nove vlade, ki se mora boriti kar napram Ireni frontam, to je napram Heimwehru, napram narodnim sorialistom in pa še napram socialistom. Vlada mora delati hitro in si mora ustvariti novo močno državno oblast, kar naj bi bila nova armada, ki pa bo organizirana šele v jeseni. Toda kdo ve, če ne bo jeseni že pre[>ozno. Dejstvo je, da bo imela vlada z organizacijo vojske velik« težave. Voditelj Heimatschutza na Predarlskom je objavil proglas, v katerem poziva svoje člane, da naj ne polože orožja vso dotlej, dokler se ne reši vprašanje razmerja moči t novi milici. Nasilnemu odvzemanju orožja naj se tudi i orožjem npro, — Vedeti pa je treba, da je Heimwehr na Predarl-skem malo j>omemben, ker je obkrožen od Tirol-cev, ki so, kakor znano, zelo zvesti dunajski krščanskosocialni vladi. Avstrijskih dežela pa se polašča tista napetost, ki se je pojavljala pred žalostnimi dogodki v mesecu juliju leta 1934. Tako so nocojšnjo noč na Štajerskem narodni socialisti zažigali t nebo velike kljukaste križe s pirotehničnimi ognji. Ti križi so skoraj vso noč krožili nad Štajersko. Danes voli Belgija Bruselj, 28. maja. AA. (DNB) Danes se konfis volilna borba, ker bodo jutri poslanske volitve. Vlada bo odstopila bržkone v sredo, ko bodo razglašeni uradni rezultati jmrlamentarnih volitev. Glavno zanimanje javnosti velja vprašanju, ali bodo socialisti smagali nad katoliško stranko in ali bodo imeli glavno besedo pri vodstva države socialisti in komunisti, ki so se še pri zadnjih parlamentarnih volitvah borili drug proti drugemu. Topot so pn sklenili medsebojen dogovor in postavili enotno listo v Lindhurgii, v Lnksemburgu in v Nam um in v Vzhodni Flandriji. Komunisti so priporočili svojim pristašem, da glasujejo za socialiste. »Etoile Belget pravi pri tej priložnosti, da so komunisti sklenili rezerviran nastop na intervencijo novega sovjetskega poslanika v Bnisljn in za stopnika komunistične internacionale pri sovjet skem |ioslaništvu v Bruslju. Palača Itongregacit gotova Rim, 23. maja. AA. (Štefani) Danes dopoldne je papež Pij IX. neuradno zapustil Vatikan, da bo prisostvoval posvetitvi veličastne palače, zgrajene »na drtigi strani Tibere« (Translevere) kot sedeža kongregacii. Sv. oče se je odpeljal iz Vatikana v a\domobilu. Pred njegovim vozom sto peljal« avtomobila guvernerja vatikanskih palač in poveljnika naneškeoa orožništvo Prebivalstvo je na vseh ulicah prirejalo papeju navdušene manifestacije. Nova palača kongregocij je stala okoli 30 milijonov hr. Pred kongresom JRZ Zanimiv pregled notranjega političnega položaja Belgrad, 23. maja. m. Pozornost tukajšnje politične javnosti je sedaj skoro vsa obrnjena na predstoječi kongres JRZ, ki ga je izvršni odbor sklical z znanim dnevnim redom na binkoštne praznike. Po več kot polletnem delu ima sedaj stranka povsod svoje organizacije. Na ustanovnem občnem zboru bo dobila svoje prvo italno pred-sedništvo in na njem bodo danes tudi nove smernice za čim boljšo izpopolnitev strankinih organizacij, da bodo sposobne kljubovati vsakterim političnim viharjem Kr. vlada neumorno dela na izvajanju svojega delovnega programa in organizacija JRZ predstavlja močno organizirano armado, ki se je oklenila svobodoljubnega strankinega programa. Z vedno večjo vnemo skuša vlada rešiti politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki so po zaslugi prejšnjih JNS režimov čakala na rešitev. Sedanja vlada z rešitvijo teh vprašanj ne bo več zavlačevala. Pri ocenjevanju dela in uspehov sedanje kr. vlade je treba stalno vpoštevati, da je sedanja kr. vlada od Jevtičevega in od prejšnjih JNS režimov dobila strahotno dediščino tako na političnem kakor na gospodarskem in kulturnem polju in da je svoj program izvajala pod izrednimi okolnostmi. Povsod je bilo treba krepko prijeti za delo in popravljati krivice narodu, v kolikor so se sploh še dale popraviti, in vračati močno vero v pravičnost in nepristranost državne uprave. V državi je takoj zaplal nov duh. Notranje politično življenje se je razmahnilo na vse strani in ni bilo skoro nedelje ali praznika, da se posamezni politiki ne bi poslužili širokogrudnega tolmačenja sedaj še veljavne politične zakonodaje od strani sedanje kr. vlade in stopili v stik s svojimi političnimi somišljeniki. Svoje rvobodoljubje je predvsem kr. vlada v veliki meri izpričala ter se brez pretiravanja lahko reče, da so se politične svobode v večji meri posluževali pristaši raznih opozicijskih skupin kakor pa JRZ, iz katere je sestavljena sedanja vlada. Narodno se je lahko svobodno politično opredeljeval za program posameznih političnih skupin, pa tako tudi za program JRZ, torej za program stranke, ki so jo ustanovile tri bivše politične organizacije, ki so že pred 6. januarjem večkrat sodelovale na upravi države. Te stranke »o se zedi-nile na skupen nov program, ki so ga pristaši teh strank tudi sprejeli, ker zaupajo svojim preizkušenim narodnim voditeljem, ki so znali z narodom ob vsakem času deliti dobro in zlo. Zato pri organiziranja stranke ni bilo terorja, kar pa se o JNS ne more trditi. Zato ni bilo zlorabljanja državnih oblasti in zato državnim železnicam ni bilo treba brezplačno prevažati na stotisoče »navdušenih« pristašev, kot se je to dogajalo pod JNS. Ko so nasprotniki sedanje vlade uvideli, da »o že podlegli teT da zmagoslavnemu pohodu demokracije ne bodo mogli več kljubovati, niso izbirali sredstev ter so segli celo po orožju. Pa tudi to ni pomagalo. Nato so prišle na vrsto kritike m očitki, češ da avtoriteta oblasti pada, in to od Ifudi, ki imajo o tem najmanj pravico govoriti ker so ravno om s svojim postopanjem za časa JNS režima avtoriteto teh oblasti spravili na ničlo in delili državljane na državotvorne in protidržavne, ki so bili izpostavljeni vsem mogočim nezaslišanim šikanam policijskih organov. Kar naenkrat se je znašla v nevarnosti tudi država ia narodno ediastvo, kakor je po njihovem mnenju sploh vsaka stvar v nevarnosti, 6e niso sami na vlada in na oblasti, za katera ee jim gre, da bi jo lahko zopet zlorabljali. Tako se ta namišljena nevarnost za državno in narodno edinetvo stalno pogreva na raznih sestankih JNS, za katere tako imenovani akcijski odbor uporablja vsa sredstva, da bi jo ponovno obudil v Življenje. Tako je na zadnji hanovinski konlerenci JNS v Skoplju slikal to »nevarnost« dr. Kumanudi, ki je v svojem govoru med drugim izjavil tudi to, da se enuje »nacionalna fronta za zaščito državnega in narodnega edinstva«, katere jedro bi bila JNS. Pred kom je treba zaščititi državno in narodno edinstvo? Ali se ti ljudje še sedaj niso spametovali in uvideli, da nima, ne more in ne sme imeti patenta na nacionalizem samo ena politična skupina? Po vrnitvi v Belgrad sta se dr. Kumanudi in podpredsednik gornjega akcijskega odbora podala k Boži Maksimoviču, ki se je od JNS odtrgal že za časa Jevtičevega režima ter je v protest proti JNS postavil svojo kandidatno listo na petomajskih volitvah, ter ga skušala pridobiti za to »fronto«. Kot je bilo pričakovati, je Maksimovič to ponudbo pohorcev Banjanina in Kumanudija gladko od-kloniL Na ustanovitev »fcronte« pa ne misli samo akcijski odbor JNS, temveč obstoja v skupščinski opoziciji močna struja, ki se bavi z mislijo ustanovitve »nacionalnega bloka«, katerega naj bi tvoril poslanski klub JNS, pohorci, Jevtičevi pofovci, Štefanovičevi demokrati in člani tako imenovanega narodnega delovnega kluba, v katerem so tudi slovenski kmetijci in ki ga vodijo dr. P;nterovič, dr. Kosič in dT. Lojrrenčič. Za vodjo tega bloka kandidirajo Petra Zivkoviča. Ker so razne fronte že prišle v modo, delajo gotove sile tudi v vrslah jzvenskupščinske opozicije na tem, da bi se ustanovila tudi »opo-zicionalna fronta«, ki bi jo tvorili bivši s mostojni demokrati, Dovidovičevi demokrati, zemljorad-niki joče Jovanoviča in nekateri člani bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke (Aca Stanojevič hoče ostati izven vsake strankarske organizacijel. Ta fronta bi bila tudi pripravljena sprejeti vlado, seveda, če bi ji bila ponudena. Za slučaj, da se to ne bi zgodilo, je v njej zelo močna skupina, ki zagovarja stališče, da je treba vstopiti v sedanjo Slojadinovič-Koroščevo-Spa-hovo vlado. Ko se tako na eni strani zbirajo zmerne opozicijske skupine, pa na drugi strani znani agrarni levičar dr. Dragoljub Jovanovič organizira skupino vseh sorodnih levičarskih elementov. V ta namen je imel te dni sestanek z znanim komunistom Pavlovičem in vodjo marksistov, profesorjem Divcem Na tem sestanku so trije levičarji sklenili delati po vzorcu narodne fronte v Španiji in Franciji na ustanovitvi »narodne fronte svobode«. Zanimivo je tudi, da se je zadnji čas med pristaši Hodjerove Jugoslovanske narodne stranke pojavila močna agitacija za to, naj bi stranka delala z vsemi silami, da bi mogla vstopiti v sedanjo vlado. Ta stranka pa bi v vlado ne mogla prinesti nobene dote. Splošno se misli, da l io stranko podpira Peter Zivkovič. Blum zavlada 4. junija v Novts trgovinska pogodba s Španijo Izjava trgovinskega ministra Vrbaniča Večje možnosti za izvoz našega lesa Belgrad, 23. maja. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič je dal tole izjavo o no- '■■ vem trgovinskem dogovoru s Španijo. V Madridu emo 15. t. m. sklenili nov trgovin- j ski dogovor s špansko republiko. Ta dogovor de- i jansko dopolnjuje pogodbo o trgovini in plovbi iz leta 1929, temelječ na načelih svobodne trgovine in največjih popustov, ki pa je postala pomanjkljii- ; va v trenutku, ko so se začeli kontingenti in druge | omejitve v zunanji trgovini. S kontingentiranjem lesa, jajc in drugega blaga v Španiji je naš izvoz j v to državo v živo zadelo. Položaj se je še po- | slabšal, ko smo z izvajanjem sankcij proti Italiji j izgubili glavni trg za naš les. Interesi našega izvoza eo nujno terjali ureditev razmerja v zvezi s plačilnim prometom in kontingentiranjem uvoza v Španijo. To se je doseglo z dogovorom z dne 15. t. m„ ki stopi v veljavo 1. junija t. 1. Z novim trgovinskim dogovorom so nam zagotovljene znatno večje izvozne možnosti, kakor so doslej obstojale. Predvsem je treba pripomniti, da nismo doslej imeli na Španskem nikakih pogodbenih kontingentov. Španska vlada nam je po svoji volji določala kontigente za les: v začetku t L je te kontingente znižala na minimum. Z dogovorom z dne 15. maja se je Španija obvezala, da nam podeli za leto 1936 lesa 26.000 kubičnih metrov iz postavke 101 (les od 40 do 75 mm derbelosti) in 30.000 kubičnih metrov lesa iz postavke 102 (40 mm debelosti). Za leto 1937 se bodo ti kontingenti povečali na 30 oziroma 40 tisoč kubičnih metrov, k temu bo pa prišel še izvoz lesa iz postavke 100 (več kot 75 mm debelosti), ki ostane prost Reči smemo, da motnost izvoza našega lesa v Španijo doseže številko 100.000 kubičnih metrov. Ti kontingenti so znatno večji, kakor je doslej znašal efektivni izvoz našega lesa v Španijo. Treba je tu pripomniti, da smo poleg drugih kontingentov dobili tudi kontingent 20.000 metrskih stotov jajc za leto 1936 in 25.000 metrskih centov za leto 1937. Naš izvoz jajc je bil doslej od sni« neznaten. Dogovor z dne 15 maja odpira dejansko za nas novo tržišče za jajca, ki ga bomo breiz dvoma v celoti izkoristili. Po zaslugi novega trgovinskega dogovora bomo mogli, v kolikor bodo plačilni pogoji dovolili, povečati naš izvoz v Španijo s 50 milijonov Din, kolikor j« lan' vrgel, po vsej priliki na 120 milijonov Din. Urejanje plačilnega prometa Je pa pokazalo velike težknče pri razgovorih. Plačilni promet s Španijo je doslej temeljil na dogovoru r, dne 20. januarja 1034. po katerem smo dobivali 50% vrednosti našega izvoza r devizah, ostalih 50% pa v kompenzacijskih pesetnh. Medtem so se pa gospodarske razmere na Španskem občutno poslabšale in ie ta dežela ukinila devizni transfer. Pri pogajanjih. ki jih je potem začela z raznimi državami, je Španija izvedla načelo 100% kompenzacije in je hotela to načelo brezpogojno izvesti tudi v našem primeru. Po dolgih razgovorih se je pa vendar našla kompromisna ureditev: dogovor z dne 15. maja odreja, da nam bo Španija izplačala stare terjatve itn pOvitagi prejšnjega aranzmans, to je 50% v devizah, ostanek pa s kompenzacijo — za nove trgovinske terjatve do 1. junija prihodnjega leta se pa odreja izplačilo 20% v prostih devizah, 80% pa v kompenzacijskih pesetah. Po drugi strani je pa dogovorjeno, da se tovornina izvzame iz kompenzacije, to je, da se plača v devizah. Ta določba bo pripomogla k lepemu razvoju naših paroplovnih prog s Španijo. Glede kompenzacijskih peset samih je določeno, da se bodo rabile tako za izplačilo španskega blaga, ki ga mi kupujemo, kakor m oskrbo naših potnikov v Španiji in sa oskrbo naših ladij v španskih pristaniščih. S svoje strani smo pa prevzeli obveznost, da bomo na podlagi ureditve z dne 6. aprila t. 1. o kontroli uvoza dovolili uvoz raznih minimalnih količin riža, pomaranč in eltron, banan, plutovine, kolofonije in bombažnega pre-diva španskega porekla. Posebno bi želel poudariti, da je omenjena nreditev o kontroli uvoza dobro slušila pri razgovorih s Španijo kot odlično orožje naše trgovinske politike. Po zaslugi te ureditve in koncesij, ki emo jih dali Španiji, se nam je posrečilo v večji meri zainteresirati špansko vlado za naš trg in dobiti olajšave, ki so prišle v dogovor. Ni dvoma, da bi brez te ureditve tak dogovor e Španijo ne bil mogoč. Skušnje, dobljene pri zadnjih pogajanjih, najbolje kažejo, da je ta ureditev ustrezala dejanski potrebi naše trgovinske politike. Uvozni sistem, uveden 6. aprila t 1., nam zato daje upanje, da bo še dalje služil kot učinkovito sredstvo za zaščito naših trgovinskih interesov. Zato le treba praktičnemu izvajanju tega sistema posvečati kar največjo pozornost. Dogovor z dne 15. maja pomeni vseka ko za današnje razmere ugoden temelj za našo trgovino s Španijo. Pomeni začetek gospodarskega sodelovanja med obema državama, sodelovanje, ki obljublja lepe uspehe gospodarstvu obeh držav. Pariz, 23. maja. b. k nadikahifti krogov ee čuje, da ee bosta Leon Blum in Edvard Herriot še enkrat sestala in da bo Herriot pri tej priliki končno sporočil Leonu Bluma, da ns sprejme re-sora zunanjega ministrstva ter ma razlodUl tudi vzroke za svojo odklonitev. Zaradi tega ee v političnih krogih računa, da bo reeor zunanjega ministrstva prevzel Paul Boncour. Glede sestave Blumove vlade je dosežen sporazum po sledečem ključu predstavnikov posameznih strank: socialisti bodo dobili 10 reeorjev, radikalni socialisti 8 re-sorjev, socialistična unija 2. Kot novost v Blumovi vladi bo novo ustanovljeno ministrstvo za propagando. Pariz, 23. meja. b. Vprašanje zunanjega ministrstva v novi Blumovi vladi je rešeno. Po informacijah »Echo de Pariš« je Herriot končno-veljavno odklonil prevzem lega ministrstva in ga je Leon Blum ponudil sedaj pravosodnemu ministra in dosedanjemu predsedniku radikalne zbornične frakcije Delbosu. Delbos je ponudbo sprejel. Leon Blum vsekakor ne namerava sam prevzeti zunanjega ministrstva. 15. junija bo Leon Blum odpotoval z novim zunanjim ministrom v Ženevo, da sodeluje na zasedanju Sveta Zveze narodov v Ženevi in izkoristi to priliko za sestanek z raznimi evropskimi državniki, s katerimi bo proučil vse aktualne probleme. Na drugi strani pa se zopet trdi, da bo zunanje Praznih hrvatskih časnikarjev Danes se vrši v Zagrebu veliki kongres Jugoslovanskega novinarskega društva, ki js združen s proslavo 100-letnic« hrvatskega novinarstva, ki se je začelo s Gaj« v o »Danioo hrvatsko«. Poleg tega pa praznuje tudi ugledni hrvatski dnevnik »Obzor« 75-letnico svoje ustanovitve. Za ta dan je »Obzor« Izdal veliko monumentalno spominsko knjigo, ki naj pokaže vsemu hrvatskemu in jugoslovanskemu svetu razvoj vseh panog v kulturi in politiki, kakor eo jih v teh 75 letih doživeli Hrvatje. Knjigo, ki jo krasi na naslovni strani portret Strossmayerja, so »pisali najodličnejši hrvatski kulturni delavci k vseh strok. Tako js opisano politično življenj« od desetletja do desetletja (J. Horvat), Hrvati v razmerju do mednarodnega prava (prof. Andraasy), razvoj književnosti zadnjih desetletij (Marakovič) itd. Iz vseh zgodovinskih kulturnih, prirodoslovnrh, tehničnih itd. ved, torej celokupen izraz vseh važnih dogajanj, ki so našle svojega odziva v »Obzoru«. O knjigi, ki ima vse večji pomen, kot samo priložnostni spominski album, bomo ie posebej poročali Danes samo opozarjamo na njo ter ob njej spominjamo tudi novinarskega kongresa, kateremu telimo, da bi kar najbolje uspeL ministrstvo prevzel Georges Booaet, dosedanji trgovinski minister. Nekateri so tudi mnenja, da Blum ne bo predolgo ponujal tega važnega re-sorje raznim politikom, ampak bo raje sam prevzel tnso odgovornost za vodstvo tega ministrstva na svoja ramena. Pariz, 23. maja. b. Notranje-politični položaj se je v teku včerajšnjega dne precej razbistnil. Najprej je izvršilni odbor radikalne stranke sklenil, da sodeluje v Blumovi vladi, Istočasno pa je na tej seji Daladier povdaril, da mora stranka novo vlado podpirati ne samo v parlomentnem oziru, temveč mora tudi z njo lojalno sodelovati. Pariz, 23. maja. c. Blum se svojimi pripravami za svojo vlado bliža konctt. Ker je včeraj odbor radikalne stranke sprejel ponudbo, da sodelujejo v vladi, je sedaj v glavnem vse gotovo. Glavna ministrska mesta so že določena, sedaj gre samo še za manjše skupine, ki bodo še sodelovale v vladi. V tem oziru sta važna jutrišnja kongresa stranke socialne unije, ki ji načeluje Paul Boncour in pa kongres gibanja »Jeune Republique«, ki bo tudi jutri zasedal pod predsedstvom poslanca Philippa Serrea. Temu misli Blum ponuditi ministrstvo v novi vladi. Blum bo svojo vlado sestavil in objavil dne 4. junija zvečer, ker ae be tedaj prvič sestal novi parlament in izvolil tudi svojega predsednika. Sarraut bo podal d emisija dne 1. junija. Mednarodni policijski kongres Belgrad. 23. maja. AA. 12. redno zasedanje mednarodne komisije za kriminalno policijo bo v Belgradu od 25. maja do 4. junija. Poleg poročil upravnega odbora bodo predloženi tudi referati o izvedbi resolucij zadnjega kongresa in komisije. Sledila bodo poročila članov komisije o rezultatih dela, ki so ga prevzeli na zadnjih mednarodnih policijskih kongresih in zasedanjih mednarodne komisije za kazensko policijo. Sledilo bo sklepanje o predlogih in o nadaljnem delovnem načrtu. Po volitvah do določen dan prihodnjega zasedanja mednarodne komisije za kazensko policijo. Prav tako bodo sklepali o sklicanju novega kongresa mednarodne policije. Podrobni načrt tega zasedanja je tale: ■ V nedeljo 24. maja ob 21 prijateljski sestanek na vrtu restavracije »Ratnički dom«. V ponedeljek 25. maja ob 15 svečana otvoritev zasedanja v navzočnosti notranjega ministra gosp. dr. Korošca, ob 12 izlet na Avalo, ob 13 kosilo t restavraciji na Avali, ki ga priredi upravnik mesta Milan Ačimovič, od 16 do 18.30 seja. od 19 do 20.30 izlet s parnikom po Savi in Dunavu okrog Belgrada in večerja, ki jo priredi pripravljalni odbor za zasedanje. Vtorek 26. maja od 9 do 11.30 seja, ob 11.35 ogled mesta z avtomobili, ob 13 kosilo v restavraciji na Dedinjn, ki ga priredi župan Vlada Ilič, od 16 do 18.30 seja. ob 21 večerja v Avtokluhm, ki jo priredi podpredsednik komisije, svetnik notranjega ministrstva, Zivojin Simonovič. V sredo 27. maja od 9 do 11.30 seja, od 16 do 1830 seja, ob 21 banket notranjega ministra gosp. dr. Korošca v hotelu Bristol. V četrtek 28. maja ob 7 odhod na Oplenae in v Arandjelovac, ob 12 kosilo v Arandjelovcu v restavraciji »Starega Zdanja«, ki ga priredi načelnik notranjega ministrstva Dragoslav Lazič. od 17 do 19 seja. V petek 29. maja ob 8.30 odhod v Sarajevo, ob 22.52 prihod v Sarajevo. V soboto 30. maja ogled sarajevskih znamenitosti, ob 23JO odhod v Dubrovnik. V nedeljo 31. maja ob 10 prihod v Dubrovnik in ogled mesta. V ponedeljek 1. junija ob 8.30 odhod s panri-kom v Split, ob 17 prihod v Split, sprehodi po mestu V torek, 2 junija ogled splitske okolice ob 1950 odhod v Zagreb. V sredo 3. junija ob 6.20 prihod v Zagreb s splitskim vlakom, ogled mesta do 16.30, ob 17.40 odhod v Ljubljano. Ob 20.40 prihod v Ljubljano. V četrtek 4. junija ogled mesta, od 10 do 12 sklepna seja, popoldne izlet na Bled. Seja vlade Belgrad, 23. maja. m. Danes popoldne od 5 do pd!8 je pod predsedstvom predsednika vlade dri Milana Stojadinoviča bila seja ministrskega sveta, na kateri so razmotrivali tekoče resorne zadeve. Po seji je kmetijski minister dr. Stankovič izjavil časnikarjem, da je ministrski svet odobril, da lahko predloži narodni skupščini v nadaljnje razmotrivanje zakonski osnutek o sladkovodnem ribištvu. Kmetijski minister je nadalje izjavil, da je podpisal odlok glede sanacije Zadružne sveže v Ljubljani. Gradbeni minister dr. Marko Kožul Je časnikarjem dejal, da mu Je ministrski svet podpisal odlok glede graditve ceste Sarajevo—Ilidže ter odobril kredit za dovršitev zgradbe našega poslaništva v Ankari. Spremembe občin Belgrad, 23. maja. m. Notranji minister je na podlagi čL 3, 6 in 139 zakona o občinah predpisal uredbo o spremembi področja občin Mačkove! in Križevci, s katero se kraj Kustanovci v okraju murskosoboškem izloči iz občine Mačkovci in priključi občini Križevci, nadalje uredbo o ustanovitvi občine Primskovo s sedežem v Gradišču, dalje uredbo o razdružitvi občine Šmarjeta-Bela cerkev v dve novi občini, in sicer v Šmarjeto s sedežem v Smarjeti in Belo cerkev s sedežem v Beli cerkvi, okraj novomeški, ter uredbo o pregrupa-ciji občin JurHnci, Dornava, Osluševci, Markovci, o ustanovitvi nove občine Polenšak in o spremembi imena občin« Jnriinci v ptujskem okraju. V sestavo nove občine Polenšak pridejo: a) občina Osluševci, k. o. Polonci, del kraja Prezad, dsl kraja Pritenska in del kraja Strumec; b) občina Juržlnci, k. e. Polenšak in Breslavd; c) iz občine Dornava: k. o, Slomci in del kraja Hlaponci. Iz občine Dornava se Izločijo k, o. Rotman, del kraja Hlaponoi, ki se priključita občini Juršinci, in kraj Borovci, ki se priključi občini Markovci. Ime občine Juršinci se spremeni v Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Slovesen zaključek tečajev češkega jezika Ljubljana, 23. maja. Jugoslovansko češkoslovaška liga v Ljubljani je danes ob 4 popoldne priredila slovesen zaključek srednješolskih tečajev češkega jezika, katerega ee je udeležil g. konztd Ing. Miiiovskf, prosvetni inšpektor Dolenec, ravnatelj dr. Kočevar, dr. Lo-kar ter zastopniki drugih zavodov, prof. Koblar itd. Iz Kranja j« g. ravnatelj dr. Dolar pripeljal večje število dijakov. Otvoril je spored predsednik Lig« dr. E. Star«, ki se je spomnil rojstnega dne predsednika republike dr. Beneša. Nato je doc. dr. Burian podal v lepem češkem jeziku in izrazitem govoru oznako pesnika Macho ter pomen njegovega »Maja«, obenem pa poudaril njegovo prijateljstvo i našim Prešernom. Dijaki ljubljanskih gimnazij so nato v dveh zborih (moški in ženski) dinamično recitirali uvod Machovega »Maja«, kar js na vse prisotne napravilo velik vtis. Posamezni dijaki so v lepi češčini deklamirali kratke češk« anekdote, Prešernov sonet »Vrh tonesv .,.« v Pe-nižkovem prevodu, Bezručevo pesem »70.000« ter pessm A. Sove. Po tem sporedu je spregovoril g. konzul Miftovsk? lepe besede, s katerimi je poudaril vzajemno sodelovanje dveh narodov »v iju-beanl, kot Je ni nikjer drugje v Evropi in ne na svatu«. Prosil je g. inšpektorja Dolenca, naj se g. banu zahvali za vso naklonjenost, ter le zahvali prav tako vsem vodjem zavodov. Tajnik lig« doc, uf. Murko je poda! nato sporočilo češkega profesorskega društva, ki vabi našo srednješolsko mladino v češke internata oziroma na tabore ca časa počitnic, kar velja (z vso oskrbo) od 430 do 520 Kft, Češkoslovaška liga je nato razdelila med srec^jflgi šolsko mladino lepe knjižne nagrade. v v Pavetic v Francijo, kjer se bo javil sodišča Pari«, 23. maja. TG. Havas poroča, da Je Pa-veličev branitelj odvetnik Desbons, ki je bil sopet sprejet r advokatsko zbornico, izpovedal sledeče o bodočih namenih dr. Paveliča: »Dr. Paveliž. ki je bil približno pred 6 tedni izpuščen iz turinskih zaporov, protestira proti obsodbi francoske porote, ki ga je obsodila na smrt »in eontumaciam« (r odsotnosti). Takoj, ko mi je bila vrnjena moja advokatska čast, sem odpotoval v Tnrin, kjer sem imel priložnost razgovarjati se t dr. Paveličcm, predno je bil izpuščen na svobodo. On mi je potrdil svoj namen, da se bo javil poroti v Ali en Proveneoa, kjer se bo branil in samega sebe opravičil. Na-prosil je mene, da ga pred poroto branim.c Bevc bo sedel Zagreb, 23. maja. b. Stol sedmorice v Zagrebu kot najvišje sodišče za Slovenijo in Dalmacijo, je razpravljalo te dni o pritožbi zobo-tehnika Bevca iz Ljubljane proti obsodbi okrož. sodišča v Ljubljani. Kakor znaho, je bi! Bevc delno obsojen in delno oproščen. Bevc se je predvsem pritožil zaradi prevelike kazni, nasprotno pa je državni tožilec vložil priziv zaradi prenizke kazni. Bevc je bil obsojen zaradi trikratnega prestopka proti javni morali po § 275 kaz. zakona. To obsodbo je Stol sedmorice potrdil in je Bevčevo pritožbo zavrnil. Bevc je bil, kakor znano, v Ljubljani oproščen zaradi obtožbe po § 288 kaz. zak., češ da je izdeloval in razpečeval nemoralne slike. Glede te točke se je državni tožilec pritožil in je zaradi tega Stol sedmorice izrekel svojo obsodbo in določil višino kazni, ki jo je izreklo okrožno sodišče v Ljubljani. Osebne vesti Belgrad, 23, maja. m. Te dni je zapustil svoje službeno mesto v pravosodnem ministrstvu višji državni tožilec dr. Luka Kravina, ki je odpotoval v Ljubljano na novo službeno mesto. Posle šefa IV. oddelka za Slovenijo je prevzel, kakor znano, dr. Ivan Bizjak, višji okrožni sodnik v Ljubljani, ki je bil v začetku leta 1932 »po službeni potrebi« premeščen k okrožnemu sodišču v Vnraždin, odkoder se je vrnil lani v juniju kot starešina okrož. sodišča v Trebnje, in je letos februarja prišel v pravosodno ministrstvo. Šahovske tekme Moskva, 23. maja. AA. V sedmem kolu šahovskega turnirja je Ragozin premaga! Laskerja, Capablanca pa Botvinika. Igre Levenfiš-Rjumin, Lilienthal-Flohr in Eliskases-Kan so končale neodločeno. Stanje po tem kolu je naslednje: Capablanca 5 točka, Ragozin in Botvinik po 4 točke, Lasker, Levenfiš in Kan po 3 in pol točke, Flohr, l.iliefi-thal n Rjumin po 3 točke, Eliskases 2 in pol točke. Današnje osmo kolo mednarodnega šahovskega turnirja igrajo v naslednjih parih: Ragozin in Botvinik, Levenfiš-Lasker, Capablanca-UIicn-thal, Flohr-Eliskoses in Rjumin-Kan. Dunajska vremenska napoved. Spremenljivo in mirnejše vreme. Zemunska vremenska napoved za 24. maj: Pretežno oblačno /. uežjčin. Temperatura bo padla v zahodni polovici in v severnih krajih. — Sonce vzhaja ob 4.01 in zahaja ob 19j09. LJUBLJANSKA BOCNOTC 1:5000 > 1 t ' 1 ' 1 1 1 > t 0 1- 2- 3- 4- SOOrtil VRHOVČEVA BOLNI GRAD PARK Torej vendar že milo, ki odpravi nesnago zares prizanesljivo in temeljito iz tkanine. Potem je lahko tako lepo belo! ^^^^^ dobili sodoben telefon Poštni minister je včeraj na Bledu izročil prometu novo avtomatično telefonsko centralo Bled, 28. maja. Na zelo svečan način je bila danes odprta najmodernejša avtomatska telefonska centrala na Bledu. Kakor je »Slovenec« že poročal, je otvoril to centralo sam poštni minister g. dr. Branko Kaludjerčič, ki se je pripeljal z jutranjim bel-grajskim brzovlakom. Na postaji v Lescah je g. ministra, ki se je pripeljal tja z gospo, pomočnikom g. Ratajcem in šefom kabineta g. Vnkanovi-čem, izrekel dobrodošlico blejski župan g. Vovk. Na kolodvoru sta sprejela ministra tudi ravnatelj ljubljanske poštne direkcije dr. Vagaja in okrajni načelnik g. Vrečar. Nato se je g. minister z g. ba- nom dr. Markom Natlačenom, ki se je pridružil v Ljubljani, odpeljal na Bled, kjer je domači g. župnik France Zabret blagoslovil centralo. Pred poslopjem je bilo zbrano mnogo blejske ga prebivalstva, deloma v narodnih nošah, šolska mladina pa je g. ministra pozdravila z zastavicami. Deževno vreme je preprečilo, da se otvoritev ni mogla izvršiti v takem obsegu in ob tako številni udeležbi, kakor je bilo nameravano. Ko je župnik g. Zabret končal blagoslovilne obrede, je z okna poštnega poslopja minister dr. Branko Kaludjerčič otvoril avtomatsko telefonsko centralo e sledečim govorom: • Otvoritveni govor poštnega ministra »Blejska avtomatska telefonaka mrežna sku-na, ki se danes pušča v promet in ki veže Bled, h. Bistrico, Lesce, Radovljico in Jesenice, je prva mrežna skupina v Jugoslaviji, to je ona prva skupina avtomatskih telefonskih central, ki so med seboj avtomatsko povezane. V upravljanju te avtomatske telefonske skupine, ki po svoji konstrukciji in izvedbi predstavlja zadnjo besedo sodobne nemške tehnike v avtomatski telefoniji, se nam daje prilika, da se prepričamo o tehničnih prednostih, kakor tudi o reprezentativnih lastnostih avtomatskega sistema, ker je za to Bled, kot turistično središče izredne važnosti. Statistika mednarodnega telefonskega prometa nam dokazuje, da ima telefonija v evropskem prometu absolutno tendenco, da mesto ročnih telefonov vpelje avtomatske. Razlog leži v tem, da je avtomatski telefonski promet mnogo bolj ekonomski in cenejši in seveda tudi kvalitativno boljši. Pri nas so ustvarjali avtomatske telefonske centrale samo v večjih mestih, kakor v Belgradu, Zagrebu, LJubljani, Novem Sadu, Sarajevu, torej v glavnem samo v banovinskih centrih, dočim so v vseh ostalih mestih še nadalje ostale ročne centrale. Vzrok temu je to, da se ekonomske prednosti in koristi avtomatskih central morejo najbolj rentabilno izkoristiti samo v velikih mestih, ki imajo veliko Stavilo naročnikov. Mali centri so navadno neekonomski in nerentabilni. Toda kljub temu si evropske države prizadevajo, da bi tudi za take male centrale našle praktično in ekonotrtsko rešitev, ki omogoča avtomatizacijo ročnih central, ker bi z uvedbo avtomatskih central tudi v malih mestih, kjer imajo pošte samo dnevno službo, to je do 6. zvečer bila omogočena nepretrgana in nočna telefonska služba, dočim je pri centralah neprestana služba mogoča samo z velikim povečanjem stroškov V nadaljnem je minister govoril o prednostih avtomatskih telefonskih central pred ročnimi ter poudaril štiri osnovne lastnosti blejske avtomatske centrale, ki so sledeči: 1. V vsaki dobi podnevi ali ponoči je omogočen avtomatski telefonski promet v vsakem kraju blejske mrežne skupine. 2. V vsakem času podnevi ali ponoči je omogočen medkrajevni telefonski promet z vsemi naročniki v krajih, ki spadajo v blejsko mrežno sku-pirto. 3. Vsak telefonski razgovor se avtomatično re- Jistrira in avtomatično taksira in to podnevi po nevni tarifi, ponoči pa po nočni tarifi. To taksiranje je posebno zanimivo, ker se s tem načinom avtomatično odreja večja ali nižja tarifa že po tem, t kateri coni je izvršen razgovor, oziroma po tem, za koliko je oddaljen naročnik, s katerim je bil razgovor. 4. Prometni center za vse kraje blejske skupine v kolikor se tiče telefonskih razgovorov iz mest, ki ne spadajo k blejski skupini, je skoncentriran na en kraj, to je na nočno centralo. Nadalje je minister dejal: Od danes, ko se blejska avtomatska mrežna skupina pušča v promet, bodo izginili vsi oni očitki, ki so se' dosedaj vsa leta dvigali proti slabim telefonskim zvezam na Bledu in okoliških turistič- nih krajev. Od osvoboditve pa do sedaj je Bled v vsakem pogledu napravil velik korak naprej. Bled ni več majhen kraj male Slovenije, marveč je po- stal za Jugoslavijo to, kar je Ženeva za Svioo. Bled ni samo zbirališče našega in inozemskega športno turističnega sveta. Bled je postal sedež mednarodnih sestankov in kongresov, posebno onih, ki se nanašajo na Jugoslavijo, Malo zvezo in Balkanski sf>orazum. Z zedinjenjem Srbov Hrvatov in Slovencev v veliko Jugoslavijo, je Bled dobil veliko gospodarsko in turistično ozadje, ki omogoča lep in hiter napredek. Slovenija, ki je po svojih naravnih le-jx>tah enaka Švici, je dobila s to mrežno skupino eno najmodernejših telefonskih instalacij, tako da sta Bled in okolica tudi v jx>gledu prometne tehnike-izenačeni z Ženevo in njeno okolico. Z ozirom na ta posebni značaj Bleda in okolice je sedanja kraljevska vlada jx>svetila največjo skrb temu. da se vprašanje velike centrale več ne odlaga, kakor se je to delalo prej, marveč da pride do ostvaritve te mrežne skupine še v teku tega leta. Od danes naprej ne obstoja več nikaka oddaljenost med Bledom, Jesenicami. Radovljico in Boh. Bi: strico; vlada pa bo po tej poti delala tudi naprej ter bo skrbela, da pride čimprej do odstranjenosti razdalj do Ljubljane, Zagreba in Belgrada tako, da bo razdalja med Belgradom in Bledom tako mala, kakor je razdalja med Belgradom in Zemu-nom. Z željo, da bi avtomatska telefonska centrala vsestransko služila svojemu namenu, je minister zaključil svoj govor S tem je bila otvorjena najmodernejša avtomatska telefonska centrala v državi. Ljudstvo je govor ministra g. dr. Kaludjerčiča nagradilo z gromkim ploskanjem. G. minister si je nato s svojim spremstvom podrobno ogledal naprave v novi avtomatski centrali, nakar se je z go. soprogo ter g. banom dr. Natlačenom odpeljal okoli jezera. V čolnu se je peljal tudi na otok, kjer se je vpisal v znano knjigo in si ogledal tudi ljubko blejsko cerkvico. Slavnostni obed Okoli 12 se je vsa odlična družba zbrala v hotelu »Toplice«, kjer je blejska občina priredila svečano kosilo. Pred kosilom si je g. minister ogledal v hotelu »Toplice« najmodernejše naprave ter se zlasti zanimal za edinstven bazen v nizkem pritličju hotela. Tu je g. minister izjavil, da je sicer star znanec Bleda, da pa vedno znova uživa njegove lepote. Na kosilu, kjer je bilo zbranih okoli 30 povabljenih gostov, je prvi povzel besedo minister dr. Branko Kaludjerčič, ki je med drugim dejal: >Naša notranja in zunanja politika je od vsega početka do danes doživela mnogo težkoč. Toda v vseh teh težavah je bilo in je nekaj, kar daje naši notranji in zunanji politiki zgodovinsko stalnost. To je naša narodna dinastija. Zaradi tega, mislim, da izpolnjujem željo vas vseh, ako dvignem to prvo čašo na zdravje naše dinastije. Naj živi kralj Peter II.- naj živi dinastija Karadjor-djevičev, naj žive kraljevi namestniki, naj živi velika in lepa Jugoslavija! Kmalu nato je spregovoril blejski župan g. Vovk, ki je dejal: »GosjkkI ministerl Čutim potrebo, da se Vam iskreno zahvalim, da ste s svojo navzočnostjo jx>-častili otvoritev te naše najmodernejše avtomatske telefonske centrale, ki pomeni za Bled važen mejnik v tujsko-prometnem oziru. Čutim jjotrebo, da se zahvalim jx>sebno Vam, gosjMid minister, da 6te naklonili Bledu to velevažno pridobitev. Ravno tako pa se t imenu blejskega prebivalstva zahvaljujem vsem gospodom, ki so sodelovali pri ustvaritvi te tako potrebne naprave. Verujte, gospod minister, da se Bled zaveda važnosti te pridobitve. Zal vreme ni tako, da bi mogli Blejčani polnošte-vilno tudi na zunaj j>okazati navdušenje ob priliki blagoslovitve in otvoritve te naprave. Bodite pa prepričani, gospiod minister, da so Vam Blejčani za to iskreno hvaležni.« Nato je govoril pomočnik ministra ing. Rataje, ki je podčrtal važnost te novo otvorjene avtomatske telefonske centrale. Med drugim je dejal: »Že davno se je pokazala jrotreba, da se na Bledu jjostavi moderna telefonska centrala. Toda nikdar ni bilo sredstev za to. Ko f>a je prišla na državno krmilo vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca, je bil kredit najden. Poštni minister dr. Br. Kaludjerčič je s svojo energijo in vztrajnostjo rešil to ostalo kopico težkih vprašanj, ki eo v zvezi s vzpostavitvijo centrale ter je privedel stvar do uresničenja.« V imenu uradništva poštnega ministrstva se je nato ing. Ratajc zahvalil blejski občini za gostoljuben sprejem ter poudaril, da bo ministrstvo, kakor že prej vedno, budno pazilo na potrebe Bleda glede poštno-telefonskega prometa. Ker se je medtem vreme nekoliko razjasnilo, je gospod minister s soprogo in g. banom dr. Natlačenom ter pomočnikom Ratajcem šel na ogled blejske okolice. Nocoj je z zagrebškim brzovlakom minister dr. Branko Kaludjerčič odpotoval v Zagreb, kjer bo prisostvoval jutri proslavi zagrebške jioštne godbe ter 30 letnice službovanja tamkajšnjega poštnega ravnatelja. Nato bo minister odpotoval v Split, kjer bo prisostvoval slični svečanosti, kakor je bila na Bledu. V Splitu namreč proučujejo možnosti za postavitev enakega telefonskega omrežja, kakršno je bilo vzpostavljeno z našo blejsko avtomatsko telefonsko centralo. Sprejem v kn. škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano V zavol sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravno nepokvarjeni sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, o katerih je upati, da se bodo po končanih gimnazijskih študijah posvetili duhovskemu stanu. Prvi in poglavitni namen zavoda je namreč vzgoja duhovskega naraščaja. Zato je vsa vzgoja usmerjena k temu namenu. Kdor hoče biti sprejet v I. gimn. razred, mora napraviti prej sprejemni izpit ali na zavodski ali na katerikoli državni gimnaziji. Na zavodski gimnaziji se bodo vršili sprejemni izpiti dne 22. in 23. junija. Pripuste se samo oni, ki so se rodili v letih 1923 do 1926 in ki nameravajo potem prositi za sprejem v zavod. Za sprejemni izpit je treba do 18. junija poslati prijavo, kolkovano s 5 Din na ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano. Prijavi se priloži: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krstni list, 3. dopisnica z natančnim naslovom prosilca, da bo moglo ravnateljstvo pravočasno sporočiti, kateri dan naj pride dotlčni k izpitu. Oni, ki bodo izpit narelili, s tem še niso sprejeti v zavod, ampak se morajo po izpitu predstaviti vodstvu zavoda in mu oddati še posebno pismeno (nekolkovano) prošnjo za sprejem v zavod. Oni učenci, ki bodo prestali sprejemni izpit na kaki državni gimnaziji, lahko prosijo za sprejem v zavod tekom meseca julija. Prošnji za sprejem pri-lože šolski izkaz s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu ter rojstni in krstni list. Najbolje je, da prineso te listine osebno v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov k vodstvu zavoda. Istotako lahko prosijo tekom meseca julija za sprejem v II., III. in IV. razred dijaki z drugih klasičnih gimnazij. Prinesti morajo osebno vodstvu zavoda pismeno prošnjo s prilogami: zadnje šol. izpričevalo in rojstni list. V te razrede pa se sprejemajo samo dobri, nepokvarjeni dijaki z odličnimi in prav dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne ponavljalci. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Polno plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 6000 Din, za dečke iz drugih škofij pa 7000 dinarjev. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Ce se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostjo in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnih razredih Se večje ugodnosti. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig, šol. potrebščin itd. ae dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v St Vidu nad Ljubljano. . in za namakanje Ženska hvala iuy. UUl Herman llus, Ljubljana: Ljubljanska bolnišnica Ureditev njenega prostora in zveza z mestom I'o vsem jasno je, da bo za naše finančne prilike najugodneje izbrati za novo ljubljansko bolnišnico prostor v območju današnje Splošne bolnišnice. Potrebnih bo do največ 200.000 m', čemur prilično ustreza združeno zemljišče med Ljubljanico, Filgnerjevo, Ilirsko, Jegličevo, llolz-apflov.o ulico in sjx>dujo Zaloško cesto, z vrtovi bolnišnice za ženske bolezni, odnosno bolnišnice za duševne bolezni. Na vsako posteljo vseh tukaj zbranih bolniških oddelkov odpade, če se od računajo komunikacije, še vedno najmanj po 80 m'-. To ustreza najnovejšim nazorom, ko »e bolniški objekti grade v sklenjeni vrsti z več nadstropji. Zemljišča na desnem bregu Ljubljanice prav do Poljanske ceste se preurode v vrt ali lavni tonsko urejen trg, ki je obenem zaključek glavne dovodne ceste i/, -središča mesta. Tu bodo ob levi strani, gledajoč proti cerkvi, župnišče, prostori za organizacijo in konference, šola za sestre in njihov dom. Takoj za temi sklenjenimi stavbami so gospodarska poslopja bolnišnice, tako centralna kuhinja, pralnica, kotlarna, desinfekcija, skladišča in drugo. Ob desni strani trga so pa upravna poslopja s pisarnami, sprejemom bolnikov, ambulan-ce, lekarna ter doni zdravnikov. Prava bolniška zgradba se priključi in leži vzj>oredno z Ljubljanico tako, da so vse bolniške sobe obrnjene na jug. Dozidavala se bo postopoma v svoji dolžini, prične se na mestu podrte šentpeterske vojašnice in bo pri višini okoii 6 nadstropij nekako 300 m park iu se ne smejo zazidati. Vsa na tem deiu stoječa stara poslopja se pa sčasoma odkupijo in podro. Tako bo nova Splošna bolnišnira zadosti odmaknjena od prve prometne žile, Poljanske ceste, ki leži 275 m oddaljena od bolniških sob. Vas ta vmesni prostor se zasadi z drevjem ter ho namenjen za zračni rezervar bolnišnice. Ureditvene izpremembe v zvezi z združitvijo zemljišč se predočijo na levem bregu Ljubljanice predvsem v ukinitvi Vrazovega trga, Pota za bolnišnico, Lipičeve nlice, Hrvatskega trga, nadalje zgornjega dela Zaloške ceste ter Cegnarjeve ulice in Stare poti. S tem odpade v pomerju Splošne bolnišnice mnogo prometnih cestišč in z njlrni ves prah in neprijeten ropot. Na novo se odpre zveza med Holzapflovo in spodnjim delom Zaloško ceste, ki se izpelje med Leoniščem in današnjo bolnišnico za ženske bolezni, da veže Moste z mestnim središčem. Tod bo vozila tudi cestna železnica. Na desnem bregu Ljubljanice je nujno le podaljšanje Zarnikove ulice do Ambrožove^a trga, da dobe Južni mestni deli najbližjo zvezo do nove bolnišnice. Središče mesta, Ajdovščina, se najkrajše zve-Jn z bolnišnico s podaljšanjem Koinenskega ulice skozi blok med Ilirsko ulico in Sv. Petra cesto. S tem se ustvari premočrtna zveza do vhoda Splošne bolnišnice, ki je le 1000 m dolga, torej od središča mesta oddaljena le pičlo četrtinko ure. Vsak drugi izbrani prostor za Splošno bolnišnico, najsibo pod Rožnikom ali Golovcem, je oddaljen od središča dva do trikrat toliko. Po tej najkrajši zvezi bi se vršil ves promet ne le iz mesta, temveč hidi iz ŠiSke, Bežigrada, Viča in Rožne doline, ter z glavnega kolodvora čez Resljevo cesto. Le Trnovo in stari del mesta sta vezana še po Sv. Petra odnosno Poljanski cesti; Pnile In Dolenjsko cesto pa bl spajala predrta Zarnikova ulica z novo bolnišnico. StavbiSče nove bolnišnice se zazida tako, da se napravi pred cerkvijo Sv. Petra večji arhitek- dolga. Vsi po« hi ž ni prostori, kot operacijske dvorane, obvezovalnice, preiskovalnice, laboratoriji, kojiališča, rentgen, nadalje dvorane za različna zdravljenja ter vsi pomožni prostori vsakega oddelka s hodniki, stopnišči in dvigali so pa name ščeni nn severno stran. Širina jraslopja ne bo presegala 16 m. Vse bolniške sobe dobe balkone za sončenje, razgled iz njih bo prekrasen na skori 300 m širok, gosto zasajen vrt, katerega reže od bolniških prostorov 00 111 oddaljena, globoko ležeča Ljubljanica. Oddelki, ki se ne morejo vključiti centralnemu poslopju, kot lzolirnlce, prosektura in sličnt, se nainfiRte na severni strani Rtavbišča ob gospodarskih poslopjih. Gluhonemim z novim zavodom za slepce, Sla j-merjeveinu domu in Leonišču je zagotovoljen ves razmah, ker bo bodo lahko razširili v zahodno smer, da bodo vse bolniške sobe obrnjene tudi na jug. Današnja bolnišnica za ženske bolezni se porabi za jiomožiii zavod ali hiralnico. Za boljše razumevanje j>ovedanega služI skica, ki nazorno predočuje pravilno lego posameznih jjoslopl] in najugodnejšo zvezo bolnišnice t mestom, da bodo moji nazori lažje razumljivi ir inorda to jiot ne bodo naleteli na tolik od|>or nekaterih krogov. IMPRIMfi-SVILE mant7faktt7ra Souvan Dol pri Ljubljani Drevi ob 8 gostuje igralski odsek Akademski zveze v našem Prosvetnem domu a Halbejevo dru žlnsko dramo >Reka«. Igro, ki je polna močnih pretresov, bodo visokošolci uprizorili, da nas seznanijo s svojim načrtom zgraditve Jegličevega doma. Vabimo vse k čim številnejši udeležbi. Drobne novice Koledar Nedelja, 24. maja: 6. povelikonočna nedelja. Marija Devica, pomočnica kristjanov. Ponedeljek, 25. maja: Gregorij Vil., papež; Urban I., papež. Oseb ne vesti — Iz vojaške službe. Odrejeni so za vršilca ■Jolžnosti knjigovodje glavne blagajne denarnega odseka računovodstva voj. tehničnega zavoda voj. pisar IV. razr. Ivan Šaula; na službo v materijalni in komercijalni odsek računovodstva voj. tehn. zavoda voj. pisar IV. razr. Anton Gaser; na službo v 2. skupino I. oddelka voj. tehn. zavoda nižji voj. uradnik II. razr. topn. tehn. stroke Filimon Brauner; za vršilca dolžnosti šefa 3. skupine I. oddelka voj. tehn. zavoda nižji voj. uradnik I. razr. topn. tehn. stroke Rupert Volf; na službo v 2. skupino II. oddelka voj. tehn. zavola topn. tehn. kap. II. razr. Ivan Vican; na službo v I. skupino Vil. oddelka voj, tehn. zavoda inž. kap. II. razr. topn. tehn. stroke Gordij Iščenko; na sluibo v 2. skupino VIII. oddelka voj. tehn. zavoda topn. tehn. kap. I. razr. Franjo Rebernik; za knjigovodjo 3. skupine tehn. skladišča voj. tehn. zavoda nižji voj. uradnik II. razr. topn. tehn. stroke Janko Ce-novič; na službo v I. oddelek voj. tehn. zavoda inž. poročnik topn. tehn. stroke Leonid Envald; za vodnika gasilskega voda IV, oddelka voj. tehn. zavoda inž. poročnik Alojz Budihna; za poveljnika 1. čete 1. tehn. bat. žel. polka inž. kap. II. razr. Lazar Klipa; za vršilca dolžnosti blagajnika savskega orož. polka nižji voj. uradnik III. razr. ekon. stroke Jakob Kovač in za vršilca dolžnosti intendanta savskega orož. polka voj. pisar IV. razr. Anton Črnk. = Imenovan je za strokovnega drž. mojstra IX. uradniške položajne skupine pri I. oddelku voj. tehn. zavoda mojster Pavel Petrovič, ki je napravil višji tečaj voj. obrtne šole. = Upokojen je drž. mojster VIII. pol. skupine puškar Lovro Trink. = Izpit so napravili za čin akt. in rez. kape-tana korvete poročniki bojnega broda I. razr. Adolf Cvirn, JandTe Vrkljan in Hinko Draksler. = G. dr. Ciril Kraševec, doslej odvetnik v Cerknici pri Rakeku, se je preselil s svojo pisarno v Gorenji Logatec. HUBERTUS-milo res domače, slovensko milo? — Prosvetni dan za Gorenjsko, zlasti za ljubljansko okolico, bo letos 4. in 5. julija v Št. Vidu nad Ljubljano. To bo obenem tudi spominska slovesnost 1050 letnice smrti sv. Metoda. Ena najstarejših kulturnih organizacij, ki je včlanjena v Prosvetni zvezi v Ljubljani, je Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano. 70 let vrši svoje kulturno poslanstvo in marsikatera prosvetna ustanova, pa tudi dobrodelna in zadružna je izšia iz fiitalniških prostorov. Na predvečer nedelje, ki je posvečena sv. Cirilu in Metodu, t. j. 4. julija zvečer ob 18 promenadni koncert pred šolo. Ob 20 bo v domu igra »Zlatorog«, v nedeljo 5. julija bo ob 9 sv. maša na prostem s cerkvenim govorom o 1050 letnici smrti sv. Metoda. Med sv. mašo pojejo združeni pevski zbori. Ob 10 bo prosvetni tabor za Gorenjsko, na katerem govori prosvetni referent g. Fran Erjavec o zgodovini Blaž Potočnikove čitalnice. O krščanski prosveti govori zastopnik Prosvetne zveze g. prof. dr. karel Capuder. Popoldne ob 15 služba božja, nato pevski in godbeni koncert. Ker je to združena prireditev vseh prosvetnih društev ljubljanske deka-nije in Gorenjske, naj bo tudi zunanji sijaj lep in dostojen. Fantovski odseki in dekliški krožki, kakor tudi ženski odseki, naj že sedaj mislijo, kako bodo z lepimi pristnimi narodnimi nošami po-veličali to izredno slovesnost. Društva naj zberejo vse svoje članstvo, mu pojasnijo pomen te prireditve ter prijavijo svojo udeležbo do 15. junija Blaž Potočnikovi čitalnici v Št. Vidu nad Ljubljano. Omenjeni dan bo tudi otvoritev obrtne razstave v Št. Vidu in bo na ta način podana možnost vsem udeležencem, da si na licu mesta ogledajo dela, ki so prišla izpod rok pridnih šentviških obrtnikov. — Opozorilo dijakom rekrutom. Rekruti-di-jaki, ki so bili rekrutirani 1. 1935 in poprej in ki imajo pravico do dijaškega roka po točki 1 pod a — čl. 49 zakona o ustroju vojske in mornarice, to je oni, ki imajo vsaj izpolnjen višji tečajni izpit Vodilno kopališče v Hrvatskem Pri-morju. Največja peščena plaža. 30 hotelov in pensionov. Popolni pensijon vključno s taksami od Din 55-— do Din 120-—. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča, Crikvenica. H.tel Rent. MIRAMARE Hotel Rrst. THERAPIA DOM DL SEIDL Hotel Resi. ESPLANADE Hotel Kem. SLAViA Hotel Rent EDEN Hotel Ke-t. CRNKOVlt Pen.ion Villa RUŽICA Hotel Rent. Villa DANKA Hotel Kest. WIEN llotel Kest, CRIKVENICA Hotel Rest. LIBURNIA Hotel Keat. IVANČlt Hotel Re»t. JUUJANA Penulon ADRIA Hest.SvrM GIURAŠIN Rest.svrBi. EUR0PA - BELLE-VUE • VIN0D0L Gostilne ZELENGA1 - TRILGAV - MORAVA -HRVAT - ILIRIJA - SOKOL - SL0VENAC -DALMATINSKI PIJDRUM - KAVARNA C0RS0 Mnogo lepo opremljenih sob v privatnih stanovanjih. Spomladi: HOTEL THERAPIA HOTEL MiOAMARi v gimnazijah ali realkah, ali dovršeno popolno srednjo šolo z zaključnim izpitom, ki odgovarja položaju napravljenega višjega tečajnega izpita in ki žele, da vstopijo letos v k a ier, naj vlože prošnje -— prijave pristojnim vojnim okrogom zaradi navodil v kader, tako da bodo te prošnje sprejete v vojnih okrogih vsaj do 15. julija. Vse prošnje, ki bodo vojnim okrogom izročene po 15. juliju, bodo odbite kot nepravočasno vložene. — Zlati jubilej gasilske čete v št. Vidu pri Stični. Pod pokroviteljstvom bana g. dr Marka Natlačena bo prostovoljna gasilska četa v St Vidu pri Stični dne 7. junija praznovala 50 letnico svojega obstoja. Proslava bo združena z župnim izletom gasilske župe litijske Na predvečer ob 9 bo bakljada in sprevod po vasi ter podoknica županu in častnima članoma tov Ce-glarju in tov. Grablievicu, ki oba že od ustanovitve požrtvovalno sodelujeta v četi. Grabljevic obhaja letos kar dva jubileja: 50 letnico, kar je član gasilstva in pa zlato poroko. V nedeljo, dne .7. junija bo glavna proslava. Pri jutranjih vlakih sprejem gostov, nato zbirališče pri sv. Roku ter slovesni sprejem g. bana, tovarišev gasilcev in prijateljev gasilstva. Sledi sv maša v župni cerkvi, katero bo daroval stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka. Po cerkvenem opravilu odkritje spominske plošče na gasilnem domu ustanoviteljem čete, graditeljem doma in sedanjemu predsedniku čete. Popoldne bo velika veselica s tombolo, za katero so pripravljeni prav lepi dobitki. Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe vsled tega prav pogosto na trdi stolici. nai pijejo vsak dan čašo naravne Franz-Josefove grenke vode, ki se mora popre) segreti. Davno preizkušena Franz-Josef-ova voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porab' in se '1*1. reg. S. br. 30474/3S — Zdravniški kongres bo letos v Radenskem zdravilišču o binkoštih. Bo docela v znamenju »docentov«. Predavatelji so namreč sami docenti naših klinik, mladi znanstveniki, ki bodo pokazali delo mlajSe generacije. Predavali bodo docent dr. D. Borič, Belgrad: o važnosti duodenalne tu-baže; docent dr. V. Vuletič, Zagreb: o balneo-terapiji; docent dr. B. Stanojevič, Belgrad: o terapiji ledvičnih bolezni v praksi; docent dr. I. Matko, Ljubljana: o začetni slabosti srca. Vsi zdravniki so vljudno vabljeni, da se kongresa udeleže. V tej zvezi lahko združijo utile cum dul-ci, ker imajo lepo priliko, da si ogledajo Radence, ki so letos povsem modernizirani in ki so v svetu vsak dan bolj znani pO edinstvenih C02 kopeljih, katere bodo mogli zdravniki sami preizkusiti. Najboljše železniške zveze: iz Ljubljane direktni vagon ob 7.20 brez prestopa do Radencev, opoldanski vlak proti Mariboru in od tam takoj dalje z avtobusom. — Na Višji gospodinjski šoli dr. Krekovi v Ljubljani VII. bo štiritedenski gospodinjsko-kuhar-eki tečaj za učiteljice in absolventinje srednjih šol od 2. do 30. julija t. 1. Poučevalo se bo: kuhanje in konserviranje, gospodinjstvo Ln serviranje, šivanje in krojno risanje. — Priglase sprejema vodstvo šole do 28. junija t. 1. O 9itiw bo konec šele tedaj, ko bodo domači denarni zavodi zopet neovirano poslovali; že sedaj si pa trgovec ali obrtnik lahko izboljša položaj, ako pravočasno in v najbolj razširjenem časopisu seznanja svoje odjemalce s svojo zalogo in nizkimi cenami. bedeti bližnjega Velesejma in pa dnevnik „6lovenec" Vam nudita za to najugodnejšo priliko! Naročite oglase pravočasno. Škoda vsakega izgubljenega dnel " — Izpit rezervnih častnikov. Ministrstvo vojske in mornarice je odobrilo na predlog načelnika glavnega generalnega štaba, da lahko letos izjemoma predložijo rezervni častniki prijave za izpit tudi za poveljniška potovanja častnikov glavnih vrst orožja vojske in generalštabne stroke in sicer do 1. junija 1936, če 60 postali upravičeni predložiti prijavo za izpit v letvi 1935 ali še prej. — Kongres esperantisiov kraljevine Jugoslavije — 30. maja do 2. junija 1936. — Z odlokom Ad. Br. 28J9 z dne 20. maja i. I., je predsednik ministrskega sveta odobril štiridnevni izredni dopust vsem državnim uslužbencem-eperantistom za posel esperantskega kongresa v Ljubljani. — Z odlokom Br. 4797 z dne 23. januarja i. 1. je g. zunanji minister dovolil brezplačni vizum vsem inozemskim esperantistom, ki poselijo esperant-ski kongres v Ljubljani. — Z odlokom Br. 8150-36 z dne 9. maja 1. I. je minister zo promet dovolil 50% popust na vseh progah drž. železnic po-setnikom esperantskega kongresa v Ljubliani. -Kongresisti kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in železniško legitimacijo (obrazec K 13), katera velja nato za brezplačen povratek in to z žigom kongresnega odbora. Popust velja za vse razrede in vse vrste vlakov izvzemši SO-ekspresa od 25. maja do 6. junija 1. 1. — Izredni občni zbor »Union« hotelske in stavblnske d. d. v Ljubljani bo 9. junija 1936 ob 18 v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Najetje posojila za renoviranje kavarne in vhoda. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 3. junija 1936 v pisarni hotela Union. — Dekliški vzgojni zavod Marijanišče v Kranju sprejema za nastopno šolsko leto 1936-37 gimnazijske učenke od prvega do osmega razreda. Od drž realne gimnazije v Kranju je oddaljen le nekaj minut. Sprejema telesno zdrave, nravno nepokvarjene in dobro vzgojene učenke, Ier jim nudi skrbno nadzorstvo, zračno in sončno stanovanje z velikim vrtom, dobro in tečno hrano in vso drugo oskrbo. Zavod vodijo šolske sestre iz Maribora in vzgajajo zaupano jim žensko mladino po krščanskih vzgojnih načelih. Pojasnila daje vodstvo Marijanišča, Kranj. — Organizacija knjigarnarjev v Ljubljani — namerava izdati skupen seznam vseh slovenskih knjig, ki se sedaj nahajajo Še v prometu. £ai® se obrača na vse javne in privatne založbe in Čimprej naročite oglrs v »SLOVENCU« KI BO ZR ?RSR VELESEJMR IZHRJRL telefon V ZMRTNO POVEČRNI MRKLRDI 29-92 samozaložbe s prošnjo, da ji sporoče podatke svojih izdaj v svrho katalogizacije: 1. ime avtorja; 2 naslov knjige; 3. obseg knjige (strani); 4. leto izdaje; 5. ceno za broširano in vezano knjigo; 6. ime in naslov založnika. — Ker je ta katalog nujno potreben — ne le vsakemu knji-garju, ampak tudi slehernemu inteligentu, kakor tudi kupcu slovenske knjige — smo prepričani, da se boste naši prošnji sigurno nemudoma odzvali, posebno, ker je to v prvi vrsti v osebnem interesu vsakega založnika. Katalogiziranje bo popolnoma brezplačno - Podatke se prosi nar sloviti na Organizacijo knjigarnarjev v Ljubljani, sprejema jih pa vsaka knjigarna v Ljubljani — _ Za Vaš oddih — popolnoma renovirane Medijske toplice pri Zagorju. Veliki termalni bazeni na prostem, terase za solnčenje. Izvrstni zdravilni učinki pri boleznih srca, živcev, oči itd. Prvovrstna hrana in postrežba, solidne cene, novo vodstvo. Prospekti in natačnejša pojasnila pri upravi kopališča. — Koncert cerkvenih pevskih zborov. Iz Cem-šenika pri Trojanah poročajo: Na vnebohod v četrtek 21. maja je bil tukaj v prijaznem Cemšeniku praznik cerkvenih pevskih zborov. Popoldne po li-tanijah je priredilo šest cerkvenih zborov in eno pevsko društvo koncert narodnih in umetnih pesmi v dvorani Društvenega doma. Peli so cerkveni zbori iz Cemšenika, Šent Gotarda, Izlak, Kolovrata, Peč, Svete gore in pevsko društvo Loški glas. Prav sijajno sta se izkazala cerkvena zbora iz Svete gore in Izlak. Prvi je nadkriljeval po svoji sigurnosti in čisti intonaciji in znatno upoštevajoč dinamiko. Ostali cerkveni zbori so peli nad vse navdušeno in korajžno in kazali veliko ljubezen do naše pevske umetnosti. Svojo povprečnost bodo prav lepo iz-gladili s še bolj intenzivno pridnostjo in vztrajnostjo in umetniški uspeh bo siguren. Moški pevski zbor pevskega društva Loški glas je dokaj enoten in zasleduje resno glasbeno umetnost in to je v dobri meri izpričal s »Slava delavstvu« (Zaje). Vnetim rudarjem pevcem čestitamo! Vsem cerkvenim zborom in njihovim pevovodjem smo za ta kulturni dogodek pod Cemšeniško planino prav hvaležni. Le tako naprej s toliko navdušenostjo in drugič na svidenje s pevskim pozdravom. :. - Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti^ boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostnO svežost. — Najcenejši nakup manufakturnega blaga Jos. Petkosig - Ljubljana. Stari trg 4 _ Štiri himne za obhod na praznik Presvete- ga R. T. Naš marljivi in priljubljeni skladatelj Vinko Vodopivec je izdal za praznik presv, R. T. 4 speve na predpisano besedilo rimskega obred-nika. Že več let se ta obred vrši v slovenskem jeziku, a žalibog, da do sedaj poleg Hochreiter-jevih in + Sattnerjevih nismo imeli drugih pravilnih in predpisanih spevov in so se zbori posluževali raznih evharističnih skladb, kar pa cerkvenim predpisom nikakor ni odgovarjale*. S to izdajo je našim zborom izvrstno ustreženo, da bodo sedaj lahko peli pravilno in po predpisu rimskega obrednika. Spevi so pisani v lahkem, melodijoz-nem, a veličastnem slogu, da jih bo lahko izvajal z učinkom najšibkejši podeželski zbor. Spevi so izšli v samozaložbi, dobijo se pa tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za nizko ceno; vse štiri himne stanejo samo 3 Din. Posamezni glasovi niso izšli. Našim cerkvenim zborom te skladbe najtopleje priporočamo. — Sv. maša, dar Srca Jezusovega. Slovenci doslej nismo imeli poljudne razlage cele sv. maše v vseh njenih delih, obredih in molitvah. To vrzel hoče izpopolniti pričujoče delo izpod peresa patra Bogumila M. Remca D. J. Knjiga je prirejena tako, da lahko služi vsakemu, ki se hoče poučiti o sv. maši, pa tudi junijski pobožnosti na čast Srcu Jezusovemu. Pridejano je navodilo za omenjeno pobožnost. Knjigo poživljajo lepi, resnični, iz življenja vzeti zgledi. Obsega 160 strani na finem papirju, ima dvobarvno naslovno risbo in stane samo 16 din. Dobi se pri založniku: Glasniku Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega ulica 9 in v knjigarnah. — Kjer so planinske koče v gorah, ni turistov s težko obloženimi nahrbtniki. Dovolj bo, da ponesete polne denarnice s seboj in dobro vam bo. Če pa se odpravite v kraje, kjer ne čakajo gostišča na vas, se morate pošteno založiti s hrano, ki jo boste nesli s seboj. Oskrbite se za take prilike le z izdelki, ki jih boste videli na razstavi izdelkov živilske stroke v okvirju »Ljubljanskega velesejma«, od 30. maja do 8. junija Ti izdelki niso nič slabši od ino- ' zemskih, čeprav so cenejši in domačil — Reklamacije vabil k otvoritvi XVI. Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija izvolite na prošnjo velesejmske uprave nasloviti na velesejmsko pisarno. Vabila so že razposlana in le po pomoti morda komu ni bilo dostavljeno. — — Avtoizlet na Grossglockner in po Koroški 30. maja—t. junija, Informacije in prijave v iz-letni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. — Sveče za prvo sv. obhajilo in procesije, nagrobne svečke vseh vrst, dušice za večno luč ima stalno na zalogi trgovina devocijonallj Sfiligoj Anton na Sv. Petra cesti št. 2 (v bližini frančiškanske cerkve). — Ukradeni sta bili dve kobili nekemu posestniku in mlinarju v občini Dobrunje, Kobili sta srednje velikosti in dobro rejeni. Ena je temno r leče, druga pa 9vetlo rdeče barve. Prva ima belo liso na čelu in belo zadnjo levo peto. Druga ima na križu 3 centimetrske svetlejše in črno obrobljene kroge ln na zadnjem levem stegnu od udarca povzročeno, neporaščeno brazgotino. Obe kobili imata dolga črna repa, ena tudi dolgo, druga pa krajšo grivo, Domneva se, da so kobili ukradli cigani. Kdor o opisanih dveh konjih kaj ve, se lepo naproia, da obvesti proti dobri nagradi občino v Dobrunjah. Liubliana © Bolgarski zadružniki v Sloveniji. V ponedeljek dne 25. t. m. dospe preko Zagreba v Ljubljano okoli 60 zastopnikov bolgarskega zadružništva. Bolgarskim Zadružnikom pripravljajo ljubljanske zadružne ustanove, predvsem nabavljalne ustanove državnih uslužbencev, lep sprejem. Vlak z bolgarskimi zadružniki dospe v Ljubljano ob 9.10 dopoldne. Ljubljansko občinstvo, zlasti pa zadružniki bodo bolgarske zadružnike svečano sprejeli. Na sporedu bivanja bolgarskih zadružnikov v Ljubljani so razna predavanja, ogledi zadružnih ustanov ter mestnih zanimivosti, skupno kosilo ter izleti na Gorenjsko, zlasti na Bled in na Jesenice. © Maša zadušnica za pokojnim inž. Jožetom Skubicem bo v ponedeljek ob 8 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Pokojnikovi prijatelji in znanci eo vabljeni, da ee te žalne službe božje udeleže. © Slovesen družbeni shod, pri katerem bo tudi sprejem novih članov, bo imela danes popoldne ob šestih moška in mladeniška Marijina družba v Križankah. Po shodu darovanje za namene družbe. — Pred cerkvenim opravilom ob 5. uri sestanek članov v družbeni sobi, kjer bo razgovor o božje-potnem izletu in volitev predstojništva. Gospodom duhovnikom nudimo 10% popusta pri nakupu površnikov, hubertus plaščev in pelerin Fran Luki?, Ljubljana, Stritarjeva ul. 0 Umetniška razstava slikarjev bralov Vidmarjev. Po daljšem presledku bosta razstavila slikarja Drago in Nande Vidmar najnovejša svoja dela v Jakopičevem paviljonu. Po letu 1930, ko sta poslednjikrat razstavila v Ljubljani, sta aktivno sodelovala na raznih mednarodnih in juge^ slovanskih razstavah, kjer sta si s svojimi resni* mi deli pridobila ugledno priznanje. Vsa slovenska kulturna javnost si bo prav gotovo ogledala to zanimivo razslavo saj razstavljata najnovejša dela, ki kažejo povsem samoniklo izražanje v podajanju naše zemlje in našega človeka. Razstavo bo otvoril v petek, dne 29. maja ob 19.50 g. dr. France Slele. Otvoritev bo prenašala tudi ljubljanska radio posiaja. Razstava bo odprta 14 dni. © 60 letnico rojstva je dne 21. t. m., na dan Gospodovega vriebohoda, praznovala ugledna in priljubljena gospa Angela K n o 1, posestnica v Mostah, čila in zdrava. Kako je priljubljena, dokazujejo čestitke prijateljev in znancev, zlasti pa reve-žev, katerih se vedno spominja in pri vsaki priliki podpira, kar največ je v njeni moči. Želimo, da nam jo ljubi Bog ohrani zdravo in srečno še mno-i go let. ™ KINO SLOGA S?!?! ™ Danes ob 15., 17., 19. in ob 21. uri I Kralj pevca, najslavnejši svetovni tenorist Benjamin Gigli poje operne arije v velefilmu Ne pozabi me! Matineje Ob 10-30 dop. po enotni ceni 4'50 Din Poltsha Kri Svet. Fetiovlč, Ani Osdra, Bans Moser i © Vpisovanje v otroški vrtec na drž. učitelj-ski šoli bo od 25. do 29. maja 1936 od 8 do 9 v ! otroškem vrtcu. Starost dopolnjeno 5. leto. Ravna- i teljstvo. © Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani proslavita 80-letnico jugoslovanskega učenjaka Ntkole Tesle 28, V. s predavanjem univ, prof. dr. Milana Vidmarja. Predavanje bo v Delavski zbornici na Maklošičevi cesti. Pričetek ob 20, vstopnine ni. Enake proslave se bodo vršile v vseh večjih naših mestih. Zato pričakujemo, da se bo naše občinstvo udeležilo tega predavanja v velikem številu. © Železniški upokojenci v Ljubljani. V sredo, dne 27. maja ob 7 zjutraj imajo železniški upokojenca na Rožniku sv, mašo., h kateri se vljudno vabijo. 0 Izjemoma ta teden od 25. V. do 30. V. ee vršijo v Radion posvetovalnici, Mestni trg 23 (v bivši Suttnerjevi palači nasproti magistrata) dnevno točno ob 16 predavanja o pravilnem pranju in likanju perila, svile in volne. Predvajata se dva lepa kino filma, vsaka gospodinja prejme obenem malo darilce. Poleg tega se vršijo dnevno pranja prinešenih oblek iz najbolj občutljivih tkanin ob navzočnosti gospodinje, poeuši se in zlika, z raznimi nasveti smo vam na razpolago in vse to brezplačno. — V lastnem interesu vsake gospodinje je, da se te Izjemne priložnosti čimprej posluži. Po svetovalnica je odprta vsak delavnik od 8 do 12 in od 15 do 19. O Kino Kodeljevo. Danee ob 5 in pol 9 iD jutri ob pol 9 »Triumf ljubezni« (Janet Gaynor) ir »Prerijski volkovi«. Ob 3 »Triumf ljubezni« po znižani vstopnini. 0 Opremljene sobe. Potrebujemo privatni prenočišča za udeležence esperantskega kongresa od 30. maja do 2. junija. Prijave sprejema: Mizerit, Dvofakova 8. © V ponedeljek 25, t. m. ob 8 zvečer se vrii v Trgovskem domu občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«, reg. pom. blagajne v Ljubljani. Anketa o rudarski krizi Ljubljana, 23. moja. Medstrokovni akcijski odbor t Ljubljani, v katerem so zastopane tri al o v enake delavske organizacije, Strokovna komisija, Jug. strokovna zveza in Narodna zvera, je sklical za danes dopoldne ob 10 v dvorano Delavske zbornice anketo v zadevi rudarske krize in položaja rudarskega delavstva ter demontaže slovenske industrije. Na anketo je poleg prizadetih povabil tndi narodne poslance, senatorje, obrtniška m trgovska združenja in druge javne korporacije. Banska upravo je na anketi zastopal dr, Karlin. Navzočni so bili zastopniki delavskih strokovnih organizacij, Delavsko zbornico sta zastopala gg. Sedej m Uratnik, dalj« zastopniki občinskih uprav Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Kočevja, senator dr. Kramer, narodni poslanci dr. Šemrov, Pleskovič, Mravlje, Turk in ing. Zupančič, precej akademikov m drugi. Anketo je vodil predsednik Strokovne komisije Leskovšek, ki je pozdravil navzoče in daj besedo prvemu referentu zastopniku II. rudarske skupine Arhu. Arh jo v svojem obsežnem referatu uvodoma naglašal, da namerava s statističnimi ugotovitvami tn podatki prikazati nepravilnost državne gospodarske politike, ki je v veliki meri vzrok, da je danes v naših revirjih toliko revščine in trpljenja. Najprej jo navajal podatke, koliko je bilo izkopanega premoga na teritoriju današnje Jugoslavije leta 1913. Slovenija je dala tega leta 1 milijon 587.138 ton premoga ali 51% celotne produkcije, leta 1935 pa se je v vsej državi produ-ciralo premoga 4,375.476 ton, od tega v Sloveniji oa 1,200.000 ton ali komaj še 28%. Da je procent udeležbe Slovenije pri celokupni jugoslovanski produkciji premoga tako padel, je več vzrokov: najprej velik povojni rajvoj rudnikov v Srbiji, dalje splošna kriza in slednjič dobave za državne železnice, ki so glavni odjemalec premoga. Prometno ministrstvo je stalno zniževalo dobave slovenskega premoga in Zviševalo dobave drugega. Postavilo se je povsem na trgovsko stališče. Jasno pa je, da slovenskemu premogu lahko konkurira oprava državnih rudnikov, ki krije sedaj že tretjino potrebe državnih železnic, še lažje pa rudniki v južni Srbiji, ki najlažje zastavijo svoj vpliv na politiko dobav, poleg tega pa obratujejo z zelo nizkimi produkcijskimi stroški. Delež slovenskih rudnikov pri državnih dobavah je padel od leta 1929, ko je znašal 1,020,000 ton, na 483.417 ton leta 1934, ali za 52.5 odst. Upoštevajoč razmere in enakopravnost pa bi se moral znižati le za kakih 200.000 ton. Z lanskim 1. novembrom pa se je to ie poslabšalo za nadaljne 2.3%. Leta 1929 in 1930 je znašala udeležba slovenskih rudnikov pri dobavh za drž. železnice ie 45%, 1. 1935—36 pa znaša le še 25%, To je seveda imelo tudi ogromen pomen za zaposlitev. Leta 1930 je bilo zaposlenih v slovenskih revirjih ie 9225 rudarjev, leta 1935 pa samo ie 5800, in ie od teh je najmanj 90% le delno zaposlenih, — Prav tako so ogromne izgube na odišlem rudarskem zaslužku. Leta 1925 jo znašal rudarski zaslužek v Sloveniji ie 168 milijonov dinarjev, nato pa je stalno padal in dosegel lansko leto le ie 69 milj. Tako se je v teh letih radi tega izgubilo 700 milj. dinarjev zaslužka, ki bi lahko oplajal celokupno slovensko gospodar- stvo. Če bi bil« dana* I« razdeljen« dobav« dri. železnic po ključu iz leta 1929, bi bilo zaposlenih v Sloveniji 1152 rudarjev več, in sicer s polno zaposlitvijo. V nadatjnem j« govornik razgrinjal splošno bedo v trboveljskih revirjih. Povprečni letni zaslužek kopača, ki je znašal v dobrih letih 14 do 16.000 dinarjev, je padel na 4 do 5000 dinarjev — Govornik je omenil tudi vpraianje rudarskega naraščaja: protituberkulozni dispanzer je našel pri 27% otrok odprto tuberkulozo, 85% vseh rudarskih otrok pa je inficiranih s tuberkulozo.' Na koncu je predlagal nujno brzojavko predsedniku vlade dr. Stojadinovišu, v kateri ga prosijo udeleženci ankete, naj tik pred ponovno razdelitvijo dobav premoga državnim železnicam upošteva obupni položaj slovenskih revirjev. Za njim je govoril načelnik II. rudarske skupine Pliberšek, ki je med drugim navedel, da so rudarji pri TPD delali meseca maja samo 10 dni, in bo tako znaial njihov zaslužek ca mesec maj od 322 do 118 dinarjev. Kot najnujnejše ukrepe je predlagal sanacijo bratovskih skladnic, da bi se lahko upokojili vsi oni rudarji, ki imajo že 35 let službe in «0 stari 60 let, na njih mesto pa bi stopili njihovi sinovi, dalje, da bi se za dravsko banovino prepovedalo uvažanje premoga za železnice od drugod, m slednjič, naj bi rudarski podjetniki toliko časa, dokler traja ta splošna stiska, delali bre« dobička. Zastopnik Narodno-strokovne vzeze Bučar je navajal, da je slovenski premog za slovenske železnice mnogo cenejši kakor premog iz Srbije, in to zaradi transportnih stroškov. V nadaljnem se je zavzemal za izseljevanje slovenskih rudarjev v južno Srbijo, češ, da je neutemeljena bojazen, da bi tam v kratkem času izginili v srbskem življu, saj je dozdaj v tujini izginilo že na deeettisoče slovenskih ljudi (I). Senator dr. Kramer je med drugim opisoval »borbo« slovenskih senatorjev za pravilno razdelitev dobav državnim železnicam in zavračal izgovore srbskih krogov na strateški ozir državne obrambe. Malovrh, župan iz Hrastnika, je razgrnil žalostno sliko hrastniških občinskih financ zaradi rudniške krize, Svojčas je TPD krila 90 do 95% občinskih dohodkov, danes pa le še 15 do 20%. Socialne dajatve občine pa so se občutno zvišale. Govorili so ie nar. posl. ing. Zupančič, zastopnik zagonske obilne Flisek, poslanec Pleskovič, akademik Ravnihar, poslanec Mravlje, akademik Kerenčič, zastopnik Jug. strok, zveze Lombardo in drugi. Slednjič je načelnik Pliberšek predlagal tole: 1. Prispevki, ki jih plačuje delavstvo v bed-nostni fond, naj se ukinejo, 2. v Belgrad naj ee poda deputaciia veh prizadetih in zainteresiranih, Predsedujoči Leskovšek je ie dodal, naj se k deputaciji pritegne slovenska parlamentarna delegacija. O deputaciji sami se je nato razvila živahna debata in je bilo naposled rečeno, da deputacija ni več umetna. Ob pol 2 je bila anketa, ki ni rodila mnogo sadov, zaključena. Danes premiera največjega in najlepšega filma dunajske filmske produkcije! Piarija BaSKlrCcva Predstave dane« ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO UNION TELEF.22-21 Največja ljubezen slavnega francoskega pesnika de Maupassanta Lili Danas - llans Jarau Szoke Szakall in Atila Horbiger Glasbo: Poul Abraham Maribor O Veliko zanimanje za naša letovišča. Letos dobiva Tujskoprometna zveza v Mariboru nenavadno veliko prijav iz inozemstva za naša letovišča. Tujci se ne zanimajo le za cene v hotelih in penzioniih, temveč tudi v zasebnih stanovanjih. Zato prosi Tujskoprometna zveza v Mariboru vse občinske uprave in zasebnike, ki oddajajo sobo s brano ali souporabo kuhinje na območju bivše Mariborske oblasti (dravska, savinjska in dravinjska dolina, Pohorje, Slovenske gorice, Haloze itd.), naj pošljejo tozadevne točne podatke na naslov »Put-nika« v Mariboru. Tako bo Tujskoprometna zveza mogla ustreči tujcem, domačinom pa bo preskrbela lep zaslužek. □ Posledice deževja. V mariborski okolici 60 so že začele kazati neugodne posledice deževja. Kmetje se že močno pritožujejo, da je začelo žito na njivah in trava na travnikih močno polegat' ter ee boje, da bo začelo gniti. □ Romanje k Mariji Pomagaj. Vse cerkvene in prosvetne organizacije frančiškanske župnije v Mariboru priredijo romanje k Mariji Pomagaj v dneh 4. in 5. julija t. 1. Da bo jasneje izraženo župnijsko občestvo, mislite na obilno udeležb o I Natančnejša navodila sledijo kmalu. □ Stari amirajo. V Razlagovi 24 je umrla v visoki starosti 86 let vdova po finančnem svetniku gospa Marija Schinbelka. Naj počiva v miru I □ Avtobusni romarski izlet za može in fante na Brezje priredi ob binkoštnih praznikih fantovski odsek stolnega prosvetnega društva. Pojdejo tudi na Bled. Nekaj mest po 90 Din je ie prostih. Zgla-siti se je čim prej v upravi »Slovenca« na Koroški cesti 1. □ Zagoneten vlom. V pisarno občinskega urada v Breznu ob Dravi je bil izvršen vlom. Vlomilec pa ni iskal denarja, temveč očividno neke akte, ker je vse razbrskal in razmetal po tleh. V Brezno je bil poklican daktiloskop mariborske policije g. Grobdn. Afrlk modrece 3 delne . . Din 180.- žimnice 3 delne .... Din 400.-volneni modroci 3 delni Din 390.-tapecirani vložki . . . Din 250.- S a m o pri Franjo NOVAK. Maribor, Vetrtnjska T Koroška 8 □ Banke poslujejo dopoldne. V smislu sklepa Društva bančnih zavodov v Mariboru bodo mariborski denarni zavodi poslovali od 1. junija do 15. septembra od 8—14. Popoldne ne bodo ura-dovali. □ Živahne kupčije z zemljišči. V pocestnem gibanju je v zadnjem času bilo opaziti io kupčije z zemljišči. Na Kralja Petra trgu in Ruški cesti sta prodala dr. Glančnik in Terezija Reiser roj. Glančnik 6tavbišče odvetniški in notarski zbornici v Ljubljani za 376,000 Din. Dr. Schmiederer in Marija Latzel sta prodala industrijcu Karlu We-siaku parcelo 3235 kv. m v Koroškem predmestju za 46.000 Din. — V Koroškem predmestju je prodal Josip Nekrep parcelo Mariji Kreševič s« Din 26.000. Dr. M ari o Pohl jo prodal v Grajskem mi-rofu Mafaldi in Alfonzu Sterger dve parceli aa 44.531 in 72.934 Din. □ Igralci Slomškove družine imajo v sledečem tednu vaje v torek, četrtek in petek, vsakokrat ob tričetrt na 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Vaj se morajo točno udeleževati solisti in zbori. Nato sledeče vaje se bodo vse vršile na prostem. □ V Mariboru — še za milijon starih jurjev. Ker je še veliko ljudi, ki so pozabili zamenjati stare jurje pri Narodni banki, jih je začela sprejemati davkarija kot plačilo za zaostale davke. Uspeh je bil presenetljiv. Prvi dan so prinesli ljudje 55 jurjev, drugi dan pa že 114 tisočakov. Tudi nekateri trgovci so imeli spreten domislek ter opozarjajo v izložbah, da sprejemajo pri nakupu blaga stare tisočake. Računajo, da je v Mariboru še za kak milijon Din takih tisočakov, □ Birmanci pozorl Venci, nogavice, pajčolani in svileno perilo najcenejše pri »LIA«, Maribor, Aleksandrova 19. □ Najdena utopljenka. Danes je Drava pri Faleskinijevem posestvu na Koroški cesti naplavila truplo ženskega spola. Nekatere priče vedo povedati, da je utopljenka identična z 19-lefcno služkinjo Nežo Kostevšek, ki je pred dnevi skupaj s svojim ljubimcem, 28-letnim posestniškim sinom Francem Kikljem na Janževskem vrhu, v bližini postaje Ribnica v samomorilnem namenu skočila v Dravo. Trupla Franca Kiklja do danes Se niso našli. □ Birmanska darila, ure in zlatnino, tudi na obroke, dobite pri grajskem urarju Janu. □ Hlačke, kombineže, nogavice in drobnarijo kupite pri Ribarita v Rotovžu. Ljutomer Koncert bratov Živko ii Maribora, katerega je znani septet priredil preteklo nedeljo v Katoliškem domu v Ljutomeru, je nudtl prvovrsten glasbeni užitek. Zapeli so lepo vrsto slovenskih duhovnih, umetnih in narodnih pesmi, med katerimi so bile nekatere prav težke. Sedem bratovskih glasov se je zlivalo v toliko ubranost, da Je pri navzočih poslušalcih vzbujala navdušenje tn umetniški užitek. Člani naSih pevskih zborov bi se od nastopajočih umetnikov lahko marsičesa na-uJili. Sličnih prireditev bi si v Ljutomeru želeli vei, obenem bi želeli, da M bila dvorana bolje zasedena, ko tokrat. Toča nas je obiskala v tem tednu. Po nekaterih vaseh na Murskem polju in v Medmurju je naredila že občutno škodo. Središča ljutomerskih vinogradov do sedaj še ni obiskala. Trimesečni gospodinjski tečaj v Ljutomera, katerega se je udeleževalo okoli 20 deklet, bo kmalu zaključen. Ljudje pa se vprašujejo, kako to, da na ljutomerskem gospodinjskem tečaju ni bilo verouka, ki je na •ličnih tečajih menda celo obvezen Ln se, kolikor smo poučeni, tndi poučuje. Poizvedovanja Nafta se h domska sapestoe nra. DoM s« jo pri Dolenc Jofiku, graverJa, IJuMJana, Mestni tre I. Listnico x važnim.! dokumenti som Izgubil v sredo 30. maja od 9—9.8(1 »večer od Slike do StaneHč. Poitern nJLtdUell s« tmiflt d* te vivia nmM n.n«*r«dl v ftlMtrfi-teden« zalarmirala ves narod na noge. Vsak Slovenec mora pomagati, mora prispevati I Lepo! Bog daj veliko uspeha! Le čuvaj, narod, svoje zdravje! Toda čujte ljudje slovenski, kaj vam pove mož moder in učen, skušen zdravnik, dr. Bre-celj inu je ime: Alkoholizem samo na zdravju brez primere večjo škodo prizadeva kakor tuberkuloza. Kje je pa še gospodarska in moralna škoda!! Vse drugačna je smrt počasi hirajočega mladega fanta, vse drugačna onega, ki se — zaklan — zgrudi, iz-krvavi in izdihne tam na dvorišču gostilne... Narod, kako moreš biti tako miren in hladnokrven nasproti takim dušo trgajočim prizorom?! In koliko jih imaš pred seboj! Ali jih ne vidiš? Ne slišiš krika tako Umirajočih? Kri tvojih bratov le kliče, da ee vzdramiš in napoveš znova borbo taki krutosti, taki žalosti, taki sramoti! Narod slovenski, na noge — v sveto vojsko! Požar v Rakitni Rakitna, dne 23. maja 1936. Zadnja leta požarna nesreča prav nič ne prizanaša gorski vasi Rakitni. V petih letih smo imeli že pet večjih ali manjših požarov. Danes ob pol šestih zjutraj so se nenadoma pokazali ognjeni zublji v naselju Novaki na hiši posestnika Žota Jožefa, po domače Martinčeta, in v kratkem času upepelili njegovo hišo in hišo njegovega soseda Ulaga Janeza, ki se zraven drži. Kako je ogenj nastal, nihče ne ve. Pogoreli sta obe hiši. Izpod streh niso ničesar rešili. Prav hudo je prizadeta sestra Zota Jožefa, Antonija, ki je imela v sobi pod streho spravljeno vso balo, katero je ogenj popolnoma uničil. Uničena so tudi vsa živila, mast m koruza, ki si jo je bil gospodar prel kratkim nabavil. Gasilci iz Rakitne so bili hitro na kraju požara. Njim in požrtvovalnim ljudem se je zahvaliti, da ni ogenj uničil ie sosednjih poslopij, ki so vea s slamo krita in ki so bila komaj nekaj metrov oddaljena od pogorelih hiš. Da bi bil ta požar izbruhnil ob suhem vremenu in če bi bil še hud veter, potem bi bilo vse naselje Novaki danes žalostno pogorišče. Tako pa so bila poslopja od dežja hudo namočena in vladala je popolna tišina in ravno ta okolnost je preprečila še hujšo nesrečo. Imenovana posestnika sta bila nekoliko zavarovana: Žot Jožef za 10.000 Din, Ulaga pa samo sa 4000 Din. Potrebna sta oba pomoči. Ob tej priliki zopet apeliramo na pristojno oblast, da tem krajem priskoči na pomoč zlasti z živežem, ker ljudje bi raili delali, da bi si zaslužili potrebni živež, a si ga ne morejo, ker naš les nič ne velja in ga radi sankcij niti za nizko ceno ne morejo oddati. Res imo oblasti hvaležni, da smo pred kratkim dobili prosto vozovnico za en vagon koruze, ali koliko je v Rakitni ljudi, ki se s to dobroto niso mogli okoristiti, ker nimajo nikakega denarja. Prav lepo prosimo, da banska uprava po-gorelcem. pa tudi drugim, posebno onim. kt nimajo živeža, priskoči na pomoč. Cef'o 0 Novo godbeno dru.. n eliski poštni hi brzojavni uslužbenci so ustano ii svoje godbeno društvo, katerega ustanovni občni zbor je bil v sredo, dne 20. t. m. Društvo ima dosedaj že prav krepak tamburaški zbor, imelo bo pa tudi orkestralni in pevski odsek. Društvu želimo mnogo uspehov. & Konoert v korist jetičnim. Včeraj zvečer bi se bil moral vršiti v mestnem parku koncert delavskega pevskega društva Zarje v korist jetičnim. Koncert je zaradi slabega vremena odpadel in je preložen na poznejši čas. Danes doix>ldne bo v mestnem parku koncert železničarske godbe. 0 Slava 39. pešpolka. V četrtek, dne 28. maja bo 39. pešpolk v Celju proslavil svojo polkovno slavo v spomin na zavzetje Cme ob priliki koroške ofenzive leta 1919. Ob 9.45 bo spominska slavnost za padlimi junaki, ob 10 služba božja in rezanje kolača na dvorišču vojašnice kralja Petra L popoldne ob 15 do 18 vojaška zabava na Olaziji. 0 Birmovanje v Celju bo v soboto, dne 6. in v nedeljo, dne 7. junija. J3 Nekaj za dijake. V založbi Družbe sv. Mohorja je prav te dni izšel zadnji snopič Petelin-Krošljevega pregleda obče zgodovine, katero vest bodo gotovo z velikim veseljem pozdravili dijaki. J& Vode naraščajo. Zaradi neprestanega deževja so včeraj vode močno narasle. Savinja kakor tu NIC vet nI potreba kupovati moškega blaga od nepoznanih prodajalcev, ki Vam prinesejo blago na dorr ponudit, kor navadno kupec nasede. Firma Dobovlinlk Ima nad 800 vzorcev sukna na is logi, Ima lastno tovarno za prešite odele ln perilo. -Občinstvo ae naproša da si ogleda /alogo. Naznanilo r— - —........in Liubljana 1 Opozarjamo na jutrišnjo drugo jubilejno produkcijo ljubljanskega državnega konsei raku tju, ki 1» u4> 18.lfi v l'ilhariiiODiič>ni dvorami. SiKU-od ului^a 12 t»«* la nnsto|rijo gojenci soloipevsikeKiL >xlnk'-lika Aole go. Trostove. rnvuatulja Hetotla, Zurpovoa Id 1'uglja. 1« kilaviretkega oddolka nastopita dva gojenui, u šole gdč. Voigelmdikove in ge. SmalAove. V iol iiusJu oddelek J<> xa »totpau i gojeuoi l«x>/. Slajša, ki vodi tndi komorno ftolo, ki Je za&Uipaua na aimredu r eno U*iko. Solin /a j doklamaoijo prof. Senta Je dala dvt> tooki. Na tej produkciji nastopi prvič tmnoviri red: L Oitanjn hi odohronje zAplmvlfeft zadnjega abtmegm tbora. 2. Poročilo na"«lKtva in pred loJiibov račiHinkeifs »aikjJu1 j j- ti — .v ,, ____ a.__v i .... — i j--11 r» u«. u. „0,i,>a„^i y>, u , luur lumui mjll. MKn se g« poinoMovtUuo. Votnc oront. Še poldrugo leto do ureditve Ljubljanice Ljubljana, 28. maja. Regulacija Ljubljanice se bliža k zaključku, vendar pa ne Iako naglo, kakor bi kdo mislil. V tej fazi, ki jo sedaj uresničujejo, je določen 7 milijonski program. Delo se je pričelo lansko pomlad, zaključeno pa bo šele prihodnjo jesen, pa še to le ob ugodnih vremenskih in finančnih razmerah. Lani so pričeli regulirati Ljubljanico v dolžini od Novega trga. Tvrdka Dukič, ki je delo prevzela, je strugo renovirala do izliva Gradaščice. Pozimi je delo skoraj počivalo, nagajale so povodnji. Spomladi so z velikimi mukami regulirali izliv Gradaščice. Ta izliv so tlakovali s kamenitimi, 25 cm debelimi kockami ter so napravili 30 cm debelo fino cementno malto v nasip. Sedaj delajo nasipe in tlak v smeri proti Špici. Na trnovskem nabrežju bodo napravili tovorno pristanišče z zidovi, na nasprotni strani, to je na Prulah, pa bodo zgradili poševno tlakovano nabrežino na podoben način, kakor je zgrajena že ob cukrarni. Ta dela so že začeli. Tudi dno od Gradaščice do Spice in do Malega grabna bo tlakovano. Na 10 cm grušča pride I lak v debelini 20cni. Za zgradbo zidovja bosta potrebna okoli 2 meseca. Zaradi deževja je delo trenutno ustavljeno, nadaljevalo se bo pa takoj, ko bo vreme dopuščalo. Podfundirati bo treba tudi most na Prulah. Ta most je očitno zgrajen na preveč plitvih temeljih in bo treba temelje utrditi. Na Spici so sedaj dokončali dela z začasno zatvornico, ki so jo opremili na obeh straneh z vratmi, tako da nepoklicani ne bodo imeli dostopa do nje. Montirane so Nameščenci so zborovali V petek zvečer so imeli naši agilni nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije, podružnica v Ljubljani, svoj lepo uspeli občni zbor v dvorani Rokodelskega doma. Občni zbor je ptokazal veliko zrelost in zavednost naših nameščencev. Občnemu zboru so prisostvovali poleg članov društva zastopnik Pokojuinskga zavoda ravnatelj dr. V r a n č i č, zastopnika Trgovskega bolniškega in podpornega društva gg. Klinar in Gombač in zastopnik Bolniške blagajne TBPD tov. M a r-t e 1 a n c. Občni zbor je začel predsednik ljubljanske podružjiice tov. Baš, ki je jx>zdravil vse uavzoče, zlasti še zastopnike socialnih zavodov in takoj dal besedo g. ravnatelju dr. V r a n č i č u, ki je v tri-četrturnem govoru orisal sedanje stanje našega pokojninskega zavarovanja namešcencev, o ugodnih pooblastilih, ki so v letošnjem finančnem zakonu, o uredbi, ki jo je izdelal Pokojninski zavod z ozirom na pooblastilo v finančnem zakonu in drugih vprašanjih (»okojninskega zavarovanja. Jedrnata in jasna izvajanja gosjx>da ravnatelja so bila sprejeta z živahnim pritrjevanjem. Nato je pozdravil občni zbor g. Klinar Peter, predsednik Trgovskega bolniškega in podpornega društva ter je na kratko omenil delo in načrte imenovanega društva, zlasti delo na razširjenju Šlajniarjevega doma ter na spremembi društvenih pravil. Izvajanja g. Klinarja so zboro-valci sprejeli s toj>lo zahvalo. Enako so z veseljem sprejeli zborovalci izvajanja g. G o m b a č a, tajnika trgovskega bolniškega in podpor, društva. Sledila so poročila odbornikov, in sicer predsednika, tajnika, blagajnika ter poročilo nadzorstva. Iz poročil se je razvidel lep razmah ljubljanske fkodružnice ter njeno uspešno delo v borbi za nameščenske interese. Pokazalo se je, kako se podružnica trudi, da duhovno dvigne naš name-ščenski stan, da. ga strokovno izobrazi in mu vlije stanovske samozavesti. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno izvoljen za bodoče leto tov. P e r n i š e k France, za odbornike pa tovarišice Mašič, M o ž 6 in 6 t r a j n e r ter tovariši Vindišar, Sitar, Hvale, Kunstek in Grm. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi poslo-vodeči podpredsednik centrale Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije tov. S m e r s u Rudoli, ki je jx>dal kratek pregled o delu društva, ki se je razširilo po vsej Sloveniji do zadnje občine, ki ima danes po triletnem obstoju svoje delegate v vseh socialnih zavodih, ki izdaja svoje lastno glasilo »Bodočnost«, ki je danes nedvomno najboljše slovensko Btrokovno in sta-novsko-načelno nameščensko glasilo. Dalje je omenil napore društva za izboljšanje položaja name-ščenstva v splošnem in v posameznih primerih. Končno je predlagal, da sprejme občni zbor sledečo resolucijo: 1. Letošnji finančni zakon smo sprejeli z veseljem, ker vsebuje važna pooblastila za rešitev raznih nameščenskih vprašanj. Želimo pa, da bi se g. minister za socialno politiko teh pooblastil &mprej posluiil in Izdal na podlagi teh zakonita določila, ki naj urede zlasti pokojninsko in bolniško zavarovanje zasebnih in trgovskih nameščencev. Glede pokojninskega zavarovanja zahtevamo pa še to, da se razširi tudi na trgovske sotrud-nike, ki so ravno tako duševni delavci, kot ostali nameščenci. 2. Dolgoletna želja vseh trgovskih sotrudnikov je, da se vpelje v poletnem času tako imenovani letni čas v trgovinah, L j^ da bi se dal trgovskim sotrudnikom opoldne daljši odmor. Večina uvidevnih gg. trgovcev se temu ne npira. Zato prosimo g. bana, da uredbenim potom reši vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v poletnem času v smislu želj trgovskih sotrudnikov. 3. Cas je, da pristopijo naša zakonodajna telesa k izdelavi zakona, ki bo uredil vse zavarovanje zasebnih nameščencev s posebnim zakonom. Ta zakon naj bi predvideval nekak splošni socialno zavarovalni nameščenski institut. Vanj bi pošiljale vse organizacije svoje delegate. Institut bi se delil v razne oddelke f>o jx>sameznih zavarovalnih panogah: pokoj, zavarovanje, zavarovanje za primer bolezni, nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer brezj>oselnosti. 4. Vzporedno s tako ureditvijo socialnega zavarovanja nameščencev je treba urediti ločeno in samostojno tudi stanovsko zastopstvo našega stanu v jiosebni nameščenski zbornici. Le jiosebna, avtonomna in neodvisna nameščenska zbornica bo znala res uspešno braniti naše nameščenske interese. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Nato je bil lej>o uspeli občni zbor zaključen. Želimo, da bi do danes še neorganizirano nameščenstvo spoznalo pomen in moč organizacije in pristopilo k našemu agilneinu Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Cerkveni vestnih Praznik Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku. Združeni 7/bor dijakov Im bososlovcov poj« lopo GMesbachovo ninAo "Stella maris«. Za oferlorfd m tavaj.-. flr. Gržhičičcv osmerogiaena Ave Marta io na koncu mnfte -Marijo, pesem moja« i/stopra sk.ladait«U». Mnžo HproinJja vojaSki orkester. Radio pren<*. tudi že ključavnice. Dokler ne bo zgrajena stalna zatvornica pri Sv. Petru, bo ta zatvorntca na Špici služila za regulacijo vode v Ljubljanici in na Barju. Zadnje dni Ljubljanica sicer ne narašča, pač pa je v polhograjskih hribih zelo deževalo, tako da je Gradaščica močno narasla ter zalila strugo Ljubljanice. V jeseni bo regulacija po vsej verjetnosti izvršena že do Spice. Prihodnje leto pa bo regulacija izvršena do izliva Malega grabna. Pod nadzorstvom mestnega kanalskega oddelka pa je tvrdka Dukič začela jx> obrežju Ljubljanice na trnovski strani sredi tega meseca kopati kanal, tako, da se bodo fekalije iz Trnovega iztekale naravnost v mestne zbiralnike in ne več, kakor do sedaj, po nabrežju v Ljubljanico. Dokončana je tudi regulacija Malega grabna, kolikor je bila dosedaj na programu. Z delom so pričeli že 1. 1931, ko so dovršili regulacijo od izliva do opekarskega mosta v dolžino 800 m. V letu 1935. pa so nadaljevali regulacijo od opekarskega mosta do naselbine na Cesti dveh cesarjev v dolžini 620 m. Mali graben je tlakovan s približno 10 cm debelim savskim gruščem, ob straneh pa je obdan s 60 cm debelimi fašinami, napolnjenimi s kamenjem in zavarovanimi z 2—4 m dolgimi piloti. To delo se bo letos v jeseni nadaljevalo. Bregovi bodo obloženi z vrbovino, ki bo pognala. Jeseni je za oblaganje z vrbovino najbolj ugoden čas, obenem pa bodo imeli tudi delavci v pozni jeseni in zgodnji zimi nekaj zaslužka, ki ga prav tedaj zelo pogrešajo. Šoštanj Gregorinova pasijonska drama »V časn obi-skanja«. To naše najlepše delo o Kristusovem življenju in trpljenju bodo vprizorili pri nas v režiji meščanskošolskega učitelja g. Theuerschuha prvič dne 6. junija ob 8 zvečer. Priprave za postavljanje velikanskega odra na prostem in vaje igralcev, ki jih bo nastopilo nad 160, so zajele vso župnijo. Vsakdo čuti, da se pripravljamo za edinstven dogodek v naši deželi, ki bo privabil v Šoštanj ne samo vso bližnjo, temveč tudi daljno okolico. Oder, ki so zanj porabili nad 10 kub. metrov raznega lesa, je v surovem stanju že dogo-tovljen; v teh dneh bodo pričeli slikati lesene stene odra in scenerijo. Prireditev je zasnovana kot verskonarodna svečanost, ki bodo pri njej sodelovali tudi gledalci z ljudskim petjem znanih pesmi, ki so jih peli na evharističnem kongresu (n. pr. »Kraljevo znamenje križ stoji«, »Lepa si roza Marija« itd.). Pisatelj drame g. Gregorin, ki vneto zasleduje priprave za vprizoritev ter jim nudi dragocene nasvete zanjo, je že dvakrat obiskal Šoštanj ter je v svojem predavanju podal igralcem temeljne misli, ki naj jih vodijo pri njihovem delu. Vstopnice bo moči dobiti vnaprej za vsako vprizoritev po župnem uradu v Šoštanju. Prosvetni dan. V nedeljo, dne 7. junija, ob pol 10 priredi šoštanjsko prosvetno društvo javen prosvetni dan s sv. mašo na prostem. Cerkveni govor bo imel špiritual g. Karo iz Maribora, nato pa bodo govorili g. urednik Terseglav iz LJubljane o nalogah sodobne kat. prosvete, g. sodnik Levstek o pomenu mladega rodu ter g. Smerzu'ls Ljubljane o delavstvu in kat. prosveti. Na ta dan so vabljeni možje in fantje, žene in dekleta iz vseh slojev, od blizu in od daleč. Vsi čutimo, kako potrebno je v današnjem času, da se zavedamo socialnih in kulturnih jKitreb svojega časa. Marihoruha obč. aprgva delat Preureditev avtobusnega prometa „Man" na poshuinji vožnji - Viselt udobnosti Maribor, 23. moja. Kratko dobo šele vodi usodo mariborske mestne občine nova mestno uprava, pa se vendar že kažejo vidni znaki uspehov njenega gospodarstva. Kljub temu, da je prevzela kaj žalostno dediščino, se je incijalivno oprijela dela ter se lotila takoj najtežjih nalog. Med lemi je bila najdelikatnejaa vsekakor preosnova avtobusnega prometa. Iz podjetja, pri katerem je občina dosedaj doplačevala letno nad t milijon Din, je pač ležko usivariti zopet obrat, ki se bo vsaj sam vzdrževal, če že ne bo prinašal nobenih dobičkov. Zdi se, da bo občinska uprava tudi v tem pogledu imela srečno roko. Reorganizacijski načrt se že izvaja. Temelj mu tvori temeljita obnova propadajočega avtobusnega parka. Mestni svet je nabavil šest novih avtobusov, ki uporabljajo plinsko olje mesto dragega bencina Obenem z nabavo vozil bo avt. podjetja zopet koncentriral pod enotnim vodstvom. Preuredil bo ludi dosedanji sistem mezd za šoferje Iako, da se vsak novi avtobus izroči v oskrbo stalnemu šoferju, ki dobiva poleg minimalne eksistenčne mezde še posebne premije. Vsak šofer bo za svoj voz odgovarjal tako, kakor da je njegov ali da ga ima v najemu, 1. j. odgovoren bo za vzdrževanje voza, za čim manjša popravila, za čim boljši promet, ,za ekonomično uporabo goriva itd. Jasno je, da ie dajo na ta način doseči veliki prihranki, ker se bo vsak šofer zavedal, da si s pažnjo in oskrbovanjem voza poveča svoje premije. Občina ie nabavila najprej dva nova avtobusa za podeželsko progo Maribor—Celje. Odločila se je za šasijo z Diesel-motorjem tvrdke M. A. N. (Maschinenfabrik Augsburg-Niirnbergl. Karoserije je izdelala mariborska tvrdka Pergler Franc. Prvi avtobus ie sedaj golov ler je danes popoldne nastopil svojo poskusno vožnjo na progi Maribor-Celje—Rogaška Slatina—Maribor. Poskusne vožnje so se udeležili župan dr. Juvan z občinskimi svetniki, predstavniki mariborske javnosti in novinarji. Potekla je v splošno zado- voljstvo. Ko se je novi avtobus pojavil ob 13 pred odhodom na poskusno vožnjo na Glavnem trgu, je vzbujal splošno pozornost. Pa tudi upravičeno! Mariborčani so videli že veliko lepih avtobusov, ki prihajajo iz inozemstva, takega voza, kakor je novi mestni avtobus, pa še ne. Karoserija je napravljena po najnovejših tehničnih izkustvih v k&r luksuzni izpeljavi. Voz ima 33 stalnih sedežev in sedež za šoferja. Dolžina znaša 9.18 m, od tega odpade na karoserijo 7.47. Notranja višina znaša 1.85 m, da lahko udobno stoji odrasel človek. Tla so prevlečena z jaspe-linoleumom, po sredi je položen for-ewer gumijasti tekač. Notranja stran strehe je iz sklenjenih javorjevih plošč, vsa druga notranja obloga pa iz sklenjene orehovine. Zunanja barva voza je v gornjem delu slonokoščena, v spodnjem pa ci-nober-rdeča, kar mu daje lepo harmonično zunanjost. Napisi na vozu so kovinasti ter jih je po načrtu inž. arh. Vičiča napravil atvrdka Drago Tratnik v Mariboru. Izvedba karoserije je izvršena točno po originalnih načrtih tvrdke MAN. Diesel-moior ima 90 ks. na 6 cilindrov in s sistemom direktnega vbrizgavanja. Pri delni obremenitvi se lahko izključijo pri motorju trije cilindri. Pri polni zasedbi doseže voz normalno brzino 70 km na uro ter porabi okrog 25 litrov plinskega olja in tri četrt litra olja na 100 km. Kolesa se zavirajo s posebnimi vakuum-zavorami. Voz ima lastno kurjavo s toplim zrakom, katero oskrbuje posebna naprava, ki sesa zrak preko izpuha v notranjost ter je mogoče toploto v vozv poljubno regulirati. Lepe spomenice po nizki ceni dobavlja kamnoseitvo Kunovar Franjo - Ljubljana Zahtevajte album Dolenjska in novi vozni red S 13. majem smo dobili nov vozni red, s katerim pa Dolenjska ne more biti zadovoljna. Ne da bi se zanimali za" vprašanje, kateri vidiki so bili pri tem merodajni in kdo je to stališče zagovarjal, moramo ugotovili, da je bila Dolenjska v novem voznem redu brez vsakega opravičila zapostavljena. Ze lani je v poletnem voznem redu izostal redni jutranji vlak na Dolenjsko, na njegovo mesto je pa stopil izletniški, ki je odhajal iz Ljubljane ob 6.10. Isto se je zgodilo letos, samo da je pomaknjen odhod izletniškega vlaka še nazaj na 5.25 tako, da odhaja skoraj ob istem času, kakor na Gorenjsko, čeprav oddaljenosti za izlete v poštev prihajajočih gorenjskih krajev z dolenjskimi nikakor ne moremo primerjati. — Vozni red mora računati s potrebami in željami potujočega občinstva, saj so železnice za občinstvo in ne narobe V tem primeru pa vidimo, da so bili potrebe in želje občinstva prezrte. Dolenjska je ostala vprav ob nedeljah in praznikih brez zveze z drugimi kraji Slovenije, kajti izletniški vlak,ki je edini dopoldne, odhaja tako zgodaj, da nima z vlaki iz Gorenjske, Štajerske, iz Kamnika in iz Rakeka nobene zveze. Če hočeš torej priti v nedeljo ali na praznik na oddelkov 1. knjigotiskarna 1 litografija ln offset-fisk 3. klišarna (kemigrafija) 4 bakrotisk 5. knjigoveznica principov 1. vestna postrežba 2. dober materijal 3. solidno delo 4. umerjene cene 5. točna odprema vrst Izdelkov 1. tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila L t d. 1 plakati, ceniki, vrednostni papir)!, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku L dr. 3. I- IS eji v poljubni obliki n eno- In večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografi) etc. 4 umetniSke ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali večbarvnem tisku. 5. preprosta in fina vezava knjig et«x, rastri rani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode L L d. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Dolenjsko, se moraš pripeljati v Ljubljano že v soboto in tu prenočiti ali pa se odpelješ šele popoldne m imaš premalo časa celo za najbližje kraje, kaj šele za nekoliko bolj oddaljene — Tudi zvečer dolenjski izletniški vlak nima prave zveze z drugimi vlaki. Edino proti Mariboru ia Vrhniki bi bila zveza za silo še mogoča, a tucfi tu je razlika med prihodom in odhodom vlakov tako neznatna, da se kaj lahko pripeti, da jx>t-nik vlaka iz Ljubljane naprej ne ujame. Tako je torej Dolenjska j>raktično baš ob nedeljah in praznikih odrezana od drugih krajev, kar je seveda v kričečem nasprotju s prizadevanjem, da bi s povzdigo tujskega prometa vsaj nekoliko pomagali tem siromašnim krajem naše ožje domovine. Izletniški vlak odhaja iz Ljubljane na Dolenjsko mnogo prezgodaj. Saj je jasno^ da prideš pravočasno na izlet v vse kraje do Novega mesta, tudi če se odpelješ z rednim tranjim vlakom kakor odhaja iz Ljubljane cA delavnikih. Čudno se nam zdi, da so vse druge relacije ohranile po novem voznem redu isto šlevilo vlakov ali pa so jih dobile še več, edino Dolenjska je za en vlak prikrajšana in sicer baJ za najvažnejšo jutranjo zvezo ob nedeljah in pa praznikih. Zato se nam zdi povsem upravičena in utemeljna zahteva prizadetih krajev ob Dolenjski progi, naj vozi tudi ob nedeljah in praznikih na Dolenjsko jutranji vlak P 9213 z odhodom iz Ljubljane ob 7.24 do Novega mesta in ne samo do GTOsuplja. Večerni vlak P1 9218 naj odhaja iz Novega mesta ob 18.13 s prihodom v Ljubljano ob 2039, ne pa da vozi samo od Grosuplje do Ljubljane. Končno naj za vse vlake ob nedeljah in praznikih velja ugodnost nedeljskih (izletniških) voznih listkov v obeh smereh. To željo prebivalcev vseh krajev ob dolenjski železnici tja do Novega mesta narekuje njihova upravičena zahteva, daj se upoštevajo tudi njihovi interesi. Prepričani smo, da bo železniška uprava to željo in prošnjo tudi upoštevala. Pri ljudeh višje starosti, Id trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna Franz-Josefova grenka voda. zaužita skozi 09em dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josel-ovo vodo. _Ogl reg. 8. br. »0Mi/Si. Litija Prodaja velikega posestva r Litiji. Kakor gla-den pes za kost, tako je »Jutro« zagrabilo ter i posebno garnirano naslado priobčilo gornjo notico, da je bilo na javni dražbi prodano veliko posestvo mojega očeta'za Din 983.000 ter zlonamenTprip^ mmja, da je Mestna hranilnica ljubljanska ki ie to lei prodali SiU £J\J "h Dln-ie morala Mestna hranilni- ca »Jutro« poučiti, da ona kot teka prav ničesar Slm~.iT0 - SSFj8 bil° posestvo v sedanjih razmerah, pn najnižjih cenah zemljišč, po sodnih cenileih ocenjeno na Din 1,700.000, takVda ima Mestna hranilnica Se 200.000 Din dobička zraven. 1,0 jav?°8'. Pravilno poučena, moram pri-ponmiti da je bilo posestvo od strani cenilcev ^mrwwi n" e l ,etu 1925 <*»njeno na preko Di£l, n" kal; ie bil» dana hipoteka^ Din 1,500000. Dokler eo trgovski posli šli normalno gospodarsko pot, je bilo obrestovan je redno ter je bilo na samih obrestih plačanega okrog 500.000 Din, ko je pa pritisnila gospodarska kriza, ki je posebno zadela našega kmeta, ki je bil glavni odjemalec v trgovini mojega očeta, trgovski obrat ni zmogel več tolikšnih dohodkov, da bi kril obresti; cena lesa pe je tudi teko katastrofalno zdrknila nizdol, da se ni splačalo v gozdu sploh kaj sekati — Mimogrede bodi še omenjeno, da so naši politični ln osebni nasprotniki v času JNS-arskega režima prav vse storili, da je bil nad našo trgovino bojkot teko izpeljan, da se nihče, ki je bil kaj odvisen od javne oblasti, ni upal niti v trgovino, me ne pa so v tistih zloglasnih časih preganjali kot divjo zver. Zadevo so potem še zabelili, ko jim je uspelo pri Mestni hranilnici doseči prisilno upravo nad očetovim premoženjem in je bil imenovan za prisilnega upravitelja naš največji osebni in politični nasprotnik... Pa vse to jim ne bo prav nič pomagalo, pride prav kmalu čas, ko bodo s teh položajev, katerih se krčevito drže, po ljudski volji zleteli na piano, ker še ni in ne bo odstranjena ii litijskega okraja, kakor oni sami pravijo in žele, »najdragocenejša glava« — to je moja. — Hinko Lebinger ml., posestnik in trgovoc. oalciii V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; fenitovanjsld oglasi Din 2*—. NeJmanJ&i znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja m računa snokokmska, S mm visoka petflna vrstico po Din 2*M. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« llužbodobe Zastopnike sa prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd, iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b) 88 nesreCnih! Na razpis mesta »pisarniške moči« se Je priglasilo nič manj kakor 89 prosilcev. Torej 88 net-srečnih! Razplsovalec te službe pa Je tudi sam nesrečen, ker ne more oarefiltl 88 potrebnih, kakor bi lz srca rad. Znamk, ki so Jih nekateri priložili, nt mogoče nazaj pošiljati, kar bi bilo preveč dela ln stroškov. Kdor Jo želi imeti, naj se potrudi do uprave »Slovenca«. (b) Kuharica starejša, zmožna vBeh gospodinjskih del, se takoj sprejme. Navesti Je zadnjo službo. Plača po dogovoru. Naslov: Vallčnl mlin, Sevnica. (b) Samostojno kuharico mlado, c dežele, za gostilno, Iščem. Nastop takoj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7430. (b) Potnik soliden in vešč vinske trgovine se Išče za Ljubljano in okolico. Ponudbe pod »Pošten« na upravo »Slovenca« It. 7622. (b) Pisarniška moč Hsvežbana v tujslcopro-metnem uradu se išče za prijavni urad od srede Junija do konca avgusta. Znati mora nemško ln deloma francosko. Kavcija 1000 Din. Mesečna plača 860 Din in stanovanje. Pgppdbe z vsemi podatki poanti, občini Rog. Sla-tlna-zdravllUče do 1. junija. (b) Zastopnika proti proviziji išče tovarna sukanca, volnenega ln bombažastega blaga. Ponudbe z označbo referenc in dosedanje zaposlitve na »Publlcitas«, Zagreb, niča. » — pod št. 43.495. Čolnarja potrebujem mladega, čedne Bunanjosti s perlekt-ntm znanjem nemščine. -Starki, Bled. (b) Okrajne zastopnike sa vso dravsko banovino ličemo za v stavbarsko stroko važen predmet. Za upokojence dober postranski zaslužek. Strokovno znanje nepotrebno. - Ponudbe z navedbo poklica poslati na upravo »Slov.« pod: »Brezkonkurenčno« štev. 7481. (b) 7 mladih gospodičen prlkupljlve zunanjosti, se sprejme za razstavo vin. Predstaviti se je v VI-narnl Kajfež, dr. z o. z., Ljubljana, GaJeva ul. b Dekle 14 do 16 let sprejmem k 1 letnemu otroku. - Kole-zlja, Gerblčeva 5S. (b) Natakarica spretna, pridna ln čedne sunanjostl se sprejme. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 7618. (b) Ženska srednjih let, pridna ln poštena, zmožna voditi gospodinjstvo na graščinski pristavi v okolici Ljubljane, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Kuharica 108« štev. 7650. (b) Trgovski pomočnik konfekcijske In manufak-turne stroke dobi stalno službo. Pogoj : prost vojaščine ln vešč nemščine. Ponudbe pod »Konfekcl-Jonar« na upravo »Slovenca« št. 7547. (b) Vrtnarski pomočnik z dobrimi spričevali dobi mesto v graščini na Gorenjskem. Naslov v upr. Slovenca št. 7562. Motorno kolo ISO KW. malo rabljena - prodam. Lojze PrežotJ -Tabor 13. (O 4 sedežni Fiat avto z limuzino prodam po zelo ugodni coni. Vprašati Slmončič Slavo, Beethovnova ulica 6. Motorno kolo UD s prikolico, 1200 oms, zelo ilobro ohranjeno — ugodno prodam. Informacije pri dr. J. Bezič v Kranju. (f) Motorno kolo 2B0 ocm kupim. Ponu Skladbe za iugeslavijo: IUGOFARMACUA D. D.. ZAGREB, oddelek: KOZMETIKA 4 travnike sladka mrva, dobro gnojene — proda Martlnec, LJubljana, Prule. (p) Večje hiše trgovske in stanovanjske, t dobrim donosom, v Ljubljani in na periferiji. Lepe vile eoo- ozir. dvodružinske, komfortne, po ugodnih cenah, hipoteke za prevzeti. Pripravne hišice aa upokojence, po nizkih cenah. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih cenah in velikostih, ugodne lege. Stavbne parcele v centru Ljubljane in na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. Telefon 23-81. - Nasproti dramskega gledališča. Pritlična hiša ■ vrtom ob banovin, cesti v Ljutomeru Je naprodaj. - Natančnejše prt občini Ljutomer, mesto. (p) Posestvo oblegajoče 9 ha (vinograd. sadonosnik, njive ln gozd) s pritlično hišo ln prešo Je naprodaj. Natančneje prt občini Ljutomer - mesto. (p) Parcela 834 nw, zraven šole v Zg. Slškl naprodaj. Trgovska lega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7119. Majhno posestvo v Kočevju, Rožna ulica, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »130« 6689. (p) Prjdam hišo, njivo ln nekaj travnika, 20 minut od trga, na lepem prostoru. Poizve se pri: Ivan Arko, Sv. Kril, p. Mokronog. (p) Manjše posestvo ■ prevžltkarlco - ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca St. 7355. (p) V Tacnu pod Šmarno goro sta naprodaj dve hiši z lepim ■elenjadnlm vrtom, električno razsvetljavo — po telo ugodni cent. Nadaljnja Informacije in slika hlfl v trafiki Omejo v 6t Vidu. (P) Proda se hiša vm. glavni cesti največjega Industrijskega mesta, z dvema lokaloma, pripravna »a vsako obrt ter »oet stanovanj na zdravem kraju. — Oglasi na: A. Cerne, fotograf, Kra-gujevac. (p) Luksuzna vila nova - Stlrlstanovanjska, donosna. Idealna lega Ljubljane - vsled odhoda naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« »350.000 gotovine« »t. 7627. (p) Srednje posestvo v Sloveniji - najraje na Štajerskem, kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe z opisom poslati na upravo »Slovenca« pod »Posestvo v Sloveniji« St. 7688. (P) Posestvo oddaljeno pol ure od železniške postaje, proda občina Kresnice. Redi se Sest glav živine. Cena po dogovoru. (p) Manjše posestvo blizu farne ccrkve, pripravno za upokojenca — prodam. Nasajenega veliko mladega sadnega drevja. Zg. Hotlč 17. prt Litiji. (p) Hiša v mestu 3 stanovanjska z 2 lokaloma tn velikim vrtom, ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slov. št. 7616. p Hišo - gostilno Ljubljana - Vič, z inventarjem, vrtom in njivo ugodno proda pisarna Tribuč, Gllnce, Tržaška cesta 6, tel. 2605. (p) Graščina na Dolenjskem proda več gozdnih ln poljedelskih površin po ugodnih cenah. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 7509. (p) Pozor, trgovci, podjetniki Velika nova hiša ln kozolec, obsežen vrt ob cesti, postaji, 10 km od LJubljane, pripravno za tovarno aH podjetje ln žago, več posestev, gostilno ln stavbne parcele poceni naprodaj. Vsa pojasnila daje Bučar Anton, Laver-ca Stev. 20. (p) Hiša z vrtom naprodaj. VprašaU : Cerkvena ulica 36 — Ljubljana. (p) Vila a vrtom. Poljanski okraj, dober donos, ugodno naprodaj. Deloma prevzamem hipoteke, deloma gotovino. Ponudbe pod »Dobra naložba« 7640 upravi »Slovenca«. (p) Naprodaj: enonadstropna nova hiša, Stiristanovanjska - Bežigrad - 180.000 Din. Rea-lltetna pisarna, Ljubljana, Wolfova ul. 1. (p) Prodam parcelo na Kodeljevem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kodeljevo« St. 7606. (p) Parcelo ugodno prodam tik nove III. gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7605. (p) Visokopritližno hišo s stranskim poslopjem in velikim vrtom, na Mirju. ugodno prodam. Zelo primerno za obrt ali trgovino (mesarijo). Mihelčič, Borštnikov trg 1. (p) Hišico z vrtom 20 minut od Celja, ugodno prodam. Jager, gostilna Na-na, Celje. (p) Lepo hišo prostorno, primerno za vsako obrt, prodam v trgu M. Mengšu 32. Jerič F. p Trgovska hiša na vpeljanem mestu, se proda Interesentom, ki bi Jo samostojno vodili. Nadaljnja pojasnila v trgovini Koroška cesta 20, Maribor. (p) Posestniki hiš, vil, parcel in posestev, ne trudite se sami s prodajo, zaupajt« se meni in prepričali sc bodete o so-lidnosti, kakor že mnogo drugih do sedai. Pristavec Franjo Nakup in prodaja nepremičnin, Ljubljana, Erjav-čeva e. 4a. Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča. Posestvo 4 orale, s hišo ln gospodarskim poslopjem, tričetrt ure od Dravograda, tik ob železnici Maribor, naprodaj za 76.000 Din. Pripravno za železničarja ali upokojenca. Jurlč Franc, Dravograd, pošta Meža. (p) Prodam posestvo 20 oralov, hiša, gospodarsko poslopje, v dobrem stanju, poldrugo uro od postaje Lttlja ali Stična, pripravno za letovišče. Prodam z živim in mrtvim Inventarjem. Cena 46.000 Din. — Matija I.unflA. Dehečfi 9. ftmsrt-no pri Litiji- (p) Manjše posestvo pri Brezjah (Marija Pomagaj) prodam. — Ciril Jelen, Maribor, Slovenska ulica 18. (p) Kupim parcelo 400—800 mi v bližini kar-lovskega alt trnovskega predmestja. Denar takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7889. (p) Posestvo srednje veliko, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7421. (p) Stavbna parcela na Ježici naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7424. (p) Prodam hišo s sadovnjakom, gozdom, — po dogovoru tudi na obroke — v Radečah, ali zamenjam v Zagrebu. — Vprašati: G. Mandelc, Ba-nija 81, Karlovao. (p) Peki ptzorl Prodam hlSo s dobro vpeljano pekarno v velikem industrijskem kraju. Pekarna J« edina v trsu. Eksistenca suifurana. — Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« St. 74(1. (p) Majhno podjetje donašajoče tedensko 1600 Din dokazljivo čistega dobička zaradi bolezni prodam. Potrebno samo 10 tisoč Din gotovina. Takojšnje ponudbe poslati upravi »Slov.« pod »Sedaj ali nikoli« It. 7448. (p) le nitbe 32 letni vdovec s tremi otroci, stalno službo, želi poročiti nad 30 letno dobrosrčno dekle. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7422. (ž) Hiša z gostilno in trafiko ob banovinski cesti, naprodaj. Naslov v upravi Slov. št. 761«. p Samostojen trgovec simpatičen, zdrav ln pošten, star 29 let, želi v svrho ženitve resnega znanja z gospodično ali mlajšo vdovo s primerno gotovino. Event. se priženi k samostojni trgovki. — Tajnost strogo zajamčena. Dopise upravi »Slovenca« pod »Srečen zakon« St. 7569. (ž) Razno Informacije, inkaso hitro IzvrSuje: Informacijski zavod, Ljubljana -Selenburgova 7-1. (r) Pristne Miške kose sera kupil tudi letoa v železnim Koutny, Medvedova 38, kar sem bil s lanskim nakupom zelo zadovoljen. Anton Stopar, posestnik In prevoznik v LJubljani VII., Jemejeva cesta 31. (r) Davine zadeve pritožbe, proSnJe aa obročno odplačevanje, odpis itd.: Davčna poslovalnica, Ljubljana - Selen-burgova uL T-L (r) Kupimo Prima čajno maslo vsako količino — kupim. Ponudbe a ceno ln stalno razpoložljivo količino pod »Stalen odjemalec« 7613 upravi »Slovenca«. (k) Kupimo dinamo z napetostjo 220—380 V clrksa 20—26 HP ln elektromotor z Isto napetostjo 4—6 HP. Ponudbe pod šifro: »Dinama 7503« na upravo Slovenca. (k) Staro zlato, zlato zobovte ln srebrne krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 ur ar Ljubljana, Miklošičeva 14 Brivski salon kompletno urejen za gospode ln dame - kupim. Ponudbe (z Inventarjem) In ceno na oglasni odd. Slovenca pod šifro: »Mojster« St. 7661. (k) NAJCENEJŠI ČEVLJI tvrdke ANT. KRISPER LJUBLJANA, MMTNI TR0 26 ST^ah ™ Din rjavega ttaoja „ 26-28 Din „ 29-35 Din Ženski iz črnega ali rjavega usnja z usnja -tim podplatom Din Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom Vel. 30-35 Din n 36-39 Din „ 40-45 Din Opravo za trgovino kupim. Ponudbe z opisom upravi »Slovenca« pod Šifro »Brezhibno« 76»«. (k) Kupujem vei}je količine samo dobrih smrekovih desk ln plank I. do III., posebej IV. vrsto, ako so para lelno obrobljene 4 m, ev « do 8 m dolge. Izključena je jelovlna In konično obrobljeno blago. Seznam z vsemi označbami : kdaj Je bilo rezano, začetna ln povprečna širina, zaloga vsake debeline In širine s skrajno ceno na »Publlcitas« d. d., Zagreb - pod št 43.491. (k) ČITAJTE TN ŠIRITE »SLOVENPA. , Od 30. V. do 8. VI. bosta Velesejem dnevnik in »Slovenec« edini uspešni reklamni sredstvi Lep prostor pri Kranju, velik vrt, za stavbo, ograjen, prodam Izpod cene zaradi odhoda ali zamenjam za hišo v Zagrebu. — Vprašati: J. Perkovič Matko, Laginja broj 11, Karlovac. (p) Trgovino ali gostilno na prometnem kraju v Sloveniji kupim. Ponudbe s ceno in opisom upravi »Slovenca« pod »Prometna točka« št. 7427. (p) Naprodaj posestvo TehaboJ St. 16, obč.-post. Mirna, p. Sv. Križ pri Litiji, z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, zelo primerno za obrtnika. Je lepa lega ter ob glavni cesti. (p) Prav dobro gostilno takoj prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« St. 7440. (p) Dvodružinska hiša blizu kolodvora Tezno — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 7461. (p) Hiša vili slična, dvostanovanj-ska, zelo ugodna za upokojenca, naprodaj. Vprašati : Ivan Ko«, Krekova ulica 7, Tezno pri Mariboru. (p) Hiša z gospodarskim poslopjem, sadonosnlkom, zele-njadnlm vrtom, davka prosta, donos 10 odstotkov čistega, naprodaj za 90.000 Din. Studenci pri Mariboru, Kralja Matjaža St. 10. (p) Posestvo na dobrem meatu pri Zagrebu s konjedersko obrtjo, po ugodni ceni naprodaj. - Vprašanja na naslov: Stjepan Hadjafc — Vrapi« pri Zagrebu. (p Intervencije v vseh zadevah prt vseh oblastvlh ln ministrstvih izvršuje hitro ln uspešno : Gospoda rsko - pravna pisarna, LJubljana - Se-lenburgova ul. 7-1. (r) Staro avbo kupim. Tudi samo vezenino iste. Ponudbe upravi Slovenca pod : Narodna noša St. 7488. (k) Cunje krojaške odrezke. stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska 15. Kličite telefonsko št. 2005 in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo ln obenem Izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele Jeseni pri prevzemu. — KrznarBtvo L. Rot, Mestni trg. (r) Vsakovrstno ZlatO kupuje po naiviijib eenab CERNE, luvelif. Liubl ana Wolfova aliea It. 1 Dober zaslužek nudi večja zavarovalnica. Ponudbe na Gospodarsko-pravno pisarno, Ljubljana, Selenburgova 7-1. r Kompreso če mogoče z zračnim kotlom, ■ kapaciteto 1—1 cbm na minuto pri 1—2 atmosferah, ae kupi. Nujne ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju, k r olcdoUUe Upokojeni zdravnik nadomestuj« kolege, ki gredo na odmor. Ponudbe: Pošteni stari kolega, poste restante Novo mesto. (r> Oublfcmskc T"' DRAMA: Zadetek ob 20. Nedelja, M. maja: Petem i ceste. laven. Globoke ni- iaroe oene od 10 I>ta navzdol. Ponedeljek, 25. maja: Zaprto. Torek, 36. maja: Zaprto. OPERA: Začetek ob 20. Nedelja, M, maja: Trubadur. CK»torvoafo Joalpa m. javoa. Izven. Pemedeljdk, 25. maja: Zaiprtn. Mnclbctsto otedallife Nedelj«, 24. moda: Zaprto. Ponedeljek, 26. maja: Zaprto. Toreft. 2«. maja ob 20: Direktor Campa. Globoko 7-nf-iame osne. Zadnjič. Debot Majd« Skrbtaškov«. CELJSKO GLEDALIŠČ® Torek. M. maja ob 29: Betier. Tiran. Gostovanj« Uub-ijanrfk« dram«. V poletnih mesecih dobite stanovske! premog po precej znižanih cenah v Mariboru, Kopališka ulica 20 Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7609. (k) r lipi mmm Birmanske ure, zlatnino ln srebrnlno nudi najcenejše Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15 Obleke klobuke, perilo Itd. nudi ugodno Mob Lah, Maribor Glavni trg 2. od Din 240'- naprej pri Bogomir Divjak Maribor. TrttMtadnn 4. Dva šivalna stroja •Btnger«, pogrealjlva — skoraj nova, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 7604. (1) Amerlkansk« »Deering« kosilnice na centralno fnažo so dospele. Najpopolnejši greben! Pr. Stuplca, LJub-Jana, Goaposvetska 1. (1) Moško kolo prodam za 640 Din. Celovška cesta 48, čevljar. Oglejte si brez obveznosti nakupa razstavo birmanskih up pri tvrdkl ANTON KIFF-MANN, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 11. Vsak komad je opremljen z označbo cene. Podružnica: OTMAR KIFF-MANN, LJUBLJANA — MESTNI TRG 8. Trgovci in sejmarji! Zahtevajte ponudbe za molitvenike in rožne vence, svetinjice in druge predmete, ki jih potrebujete ob priliki božjih potov ali birme. Nudili Vam bomo kar največ ugodnosti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Iflaniifakturo po ugodnih cenah In v veliki Izberi nudi državnim uradnikom tudi na obroke - OBLACILNICA ZA SLOVENIJO, LJubljana, TyrSeva cesta 29 eI uspešno pomaga proti živčnim in ženskim boleznim, revnii, arteriosklerozi, razširjenju aorte in proti splošnim slabostim in pri rekonvalescenci. Te toplice so se v zadnjih letih lepo razvile in obsegajo tri kopeli: odprlo Marijino kopel, Aleksandrovo kopel in Petrovo kopel. Čatežke Toplice (142 m) leže na desnem bregu Save in so 6.5 km oddaljene od železniške postaje Brežice. Čatežke Toplice imajo milo podnebje, zrak brez prahu in krasno okolico. Radioaktiven vrelec je najbolj vroč v dravski bonovini, toplina znaša 37—51°C, oziroma 54.5°C. Zato se v tej kopeli izvrstno lečijo protin, revma, živčne in ženske bolezni, katari, eksudati in slabokrvnost. Te toplice so odkrili leta 1797. Huda povodenj leta 1824 je zasula vrelec za 20 let. Leta 1854 je dobil brežiški frančiškan oče Edvard Zagorc od brežiške graščine dovoljenje, da poišče tople vrelce in zgra- Dolenjske Toplice di tam preprosto zdravilišče. Leta 1924 je bilo kopališče nanovo urejeno in modernizirano. Poleg naštetih toplic imamo v dravski banovini še več mlačnih vrelcev, ki imajo višjo toplino od srednje letne topline (9°C). Najznamenitejše so indiferentne Medijske Toplice (317 m, 26°C) pri Zagorju ob Savi. I e toplice so zavarovane od gora, visokih na 1000 m. Ze Val-vazor pravi o njih, da so pomagale marsikomu proti kontrakturam in tudi drugim boleznim. Mlačnim vrelcem pripada dalje Lujizina kopel na Bledu (23"C), katero tudi Valvazor že omenja. Ta vrelec je natrijeva železna slatina, vsebuje pa poleg drugih sestavin precej ogljikove kisline. Vrnjačka Banja v dolini Zapadne Morave pri Vrnjcih blizu Kruševca, najmodernejše in najbolj obiskane toplice v Srbiji, ki vsebujejo ogljikovo kislino in precej natrija in litija (32—36.5°C); v var-darski banovini: Vranska Banja pri Vranju, najlepše žveplene toplice v Jugoslaviji (63—90°C), in žveplena vrelca Katlanovska Banja (40-47°C) in Štipska Banja pri Štipu. Naša država ima ob Jadranskem morju tudi mnogo morskih kopališč Najimenitnejša morska kopališča so: v savski banovini: Sušak, Bakar, Kraljeviča, Crikvenica Selce, Novi, Senj; na otoku Krku: Omišalj, Malinska, Krk, Aleksandrovo, Baška; na otoku Rabu- Rab" v primorski banovini: šibenik, Trogir, Kaštelanska Rivijera, Split, Omiš, Makarska; na otoku llvaru: livar; na otoku Visu: Vis; v zetski banovini: Dubrovnik, Lopud, Lokrum, Mokošica in Kupari pri Dubrovniku; v Boki Kotorski: Baošič, Herccgnovi Perast in Zelenika, dalje še Budna, Bar, Ulcini in na otoku Korčuli: Korčula. ★ Vse doslej imenovane slatine, toplice in morska kopališča so obenem tudi znamenita letovišča, oziroma zimovišča Največ in najznamenitejša letovišča pa imata dravska in savska banovina. Od letovišč v dravski banovini so najslavnejša na Gorenjskem svelovno-znani Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjsko jezero, Rateče-Planica, Kranjska gora, Dovje-Mojstrana, Dobrava-Vintgar, Žirovnica, Lesce, Radovljica, Golnik, kjer je banovinsko zdravilišče za bolnike na pljučih, Kranj, Jezersko in Kamnik. Druga znatnejša letovišča so še: v savski banovini: Plitvička jezera, banovinsko zdravilišče Brestovac pri Zagrebu, Delnice in Lokve v Gorskem Kotoru; v primorski banovini: Ivan Planina in Jablanice ob Neretvi; v vrbaski banovini: Jajce; v drinski banovini: Zlatibor; v moravski banovini: Surdulica. Vse naštete slatine, toplice, morska kopališča in letovišča so v narodno gospodarskem oziru največjega pomena za Jugoslavijo in prebivalcem dobrodošli lepi viri dohodkov. (Dr. V. T.) Sv. Katarina na Homu pri Bledu Tik nad blejsko kotlino se dviga iz zasipške fare grič, na katerem bedi že sto in stoletja zgodovinska cerkvica sv. Katarine na Homu. Malo je krajev, ki bi s tako mile višine (640 m) nudili razgled, kakor je razgled od Sv. Katarine. Vsa savska dolina leži pred očmi tje doli do Ljubljane. Iz stolpa se z daljnogledom vidi celo ljubljanski grad. Posebno lep je večer na tej točki, ko lega mrak po dolini in ostajajo vidne le cerkve številnih far tje doli do Krania. Iz ie slike pa zvonijo farni zvonovi večerno molitev vernega slovenskega ljudstva Vkljub nizki legi ima Sveta Katarina čisto planinski značaj, in po pobočju se pasejo ovce v idili, kakor kje nad 1000 m, zato je številno obiskana. Z Bleda prihajajo sem gor letoviščarji, saj je razgled lako blizu in iz pritožne knjige je razvidno, da se letno vračajo v ta kraj tudi iz naj-oddaljenejših dežel. Berlinčan ne more nahvaliti jedi in lepote, Egipčan opeva razgled in mir. Tu je bil tudi veljak Mussolinijeve družbe in ie svojemu »duceju« zapisal slavo. Vsi pa se malo hu-dujejo na slabo pot, ki je, žal, iako blizu sve-tovnoznanega letovišča — Bleda. Iz gornje savske doline prihaja preko Vintgarja jeseniško delovno ljudstvo po sonce in zrak. Pot pelje lik nad slapi Radovne skozi loge in lesovja — tako rekoč po dolini na Hom. Obisk je tembolj številen sedaj, ko je postavljen tu tudi okrepče-valni dom s tako krasnim razgledom sredi pla- ninske prirode. Dom vodi svetovni romar gosp. P i k o n , ki postreže tujcem v vseh jezikih Cerkvica sama je siara. Ze leta 1500 se omenja, da je morala pomagali graditi zasipsko far- Sv. Katarina na Homu pri Bledu no cerkev in ji denarno priskočiti na pomoč. Bratovščino pri Sv. Katarini je potrdil papež Aleksander VI. V tisti dobi je bil tu še običaj, da so vsako leto zaklali kravo in vsem romarjem delili brezplačno pečenje. Krave so darovali fa-rani po vrsti. Leta 1860 pa so neznanci odnesli zaklad, ki je bil iz francoskih časov zakopan pod pragom cerkve. Najstarejši zvon imu lelnico 1720. V po Vir ju Dravinje Dravinja je pristno pohorska »reka« in jx> tej »reki« ima tudi prva sklenjena vas, ki se ob njej razprostira na koncu konjiške železnice, svoje na prvi pogled sicer zagonetno ime. »Reka« pomeni med Pohorci sploh vsak večji potok; tisti, ki bivajo za Dravo, so Zadravci, prebivalci za »Reko« pa so Zarččani; po njih ima vas Zreče svoje ime. Zibelka in povirji pohorske Dravinje, ki se pod Ptujem druži z Dravo, jx> kateri je dobila tudi svoje ime kakor Savinja po Savi ali Mežlinja (Mi-slinja) po Meži, je toplo in mehko postlana; toplo, ker leži na južnem, sončnem, svetlem in ogretem pobočju Jugozapadnih vej in razrastkov široko- To je vas Skomarje ali Skomre (944 m), ki je skoz in skoz kmetska vas, se bavi edinole s [poljedelstvom in živinorejo, pa se sme jx>naša1i, da je dala iz svoje srede Pohorcem in vsem Slovencem pravega rojenega pesnika. Zupna cerkev sv. Lopreta (Lamberta) na Skomarju (944 m) Najvišja župna cerkev na Pohorju plečate Rogle (1517 m) in njenega obširnega Kra-guljišča; mehko pa zato, kar tvorijo sončni travniki in roti z dehtečim planinskim cvetjem, dolge, ozke lehe in šelesteče smrekove šume one žametne blazinice, preproge in odeje, izf>od katerih žubori ona veselo in brezskrbno na dan brez prepadov in hudih skokov, brez skalovja in pečevja, kajti granitni kvadri, med katerima se zbirajo razne vodice v čist in osvežujoč studenček, nikjer ne silijo na dan in so skriti, da jih niti ne opaziš. KRAJNIK IN SLEMENJAK Na najskrajnejšem kraju njenega povirja gospodari Krajnik, na slemenu nad njim ima Sle-menjak svojo zračno domačijo, malo niže pa že zajemata iz nje zdravje in krepost Prednji in Zadnji Dravšnik. To je na tisti strani, ki se nagiba proti Vitanju, na obronku, ki kot podaljšek Kraguljišča in Luž nosi cerkvico sv. Vida, sega pred vrata Vitanje vasi in tvori razvodje med Dravinjo in med Hudinjo. neukrotljivim, razbrzdanim hudournikom, ki ftodi svoje nevarne valove skoz Vitanje v bistro Savinjo. Zato se oni del Dravinjinega povirja, kjer kraljujejo Krajniki, Slemenjaki. Dravš-niki in razen njih še Kušarji, imenuje »Na Hu-dinji« Hočete dober, naraven mallnovec? Potem (Ja naročite pri tvrdki: »Vitamin«, d. z o. z., Ljubljana, Masarykova cesta 46 Tako strmo je tu gorsko pobočje, da so morali breg izkopati enako kakor za Sv. Jošta nad Vranskim umelno teraso, ko so v tej znatni višini že v 14. stoletju gradili ali pa bržkone samo iz lesa stavili zelo majhno in zelo skromno cerkvico na čast sv. Lambertu, ki ga domačini v svojem izvirnem narečju najrajši imenujejo sv. Lopreta. Ko si iz Zreč ob Dravinji navzgor prehodil njeno ozko dolino mimo Grundnerja, Preskerja in Vidmarja, pristnopohorskega »Tijeka«, in na mestu, kjer se v Dravino na njenem levem bregu izliva njen prvi pritok Ločnica z Jazbešico, dospel do ropotajoče kovačnice »Splošnega kovača« Konrada Ošlaka, moraš na levo samo še jx>1 ure strmo navkreber; izza sončnega, s polji in travniki pokritega obronka in njegovega roba se ti natnah nepričakovano prikaže skromna cerkvica sv. Lamberta, pred njo in pod njo pa v ozki strmi dolini vas sama z lepo gostilno in letoviško depandanso »Kovše«, z ljudsko šolo, s smrečjim vonjem in ptičjim pietjem. V južnozunanji steni skomarske župne cerkvice je vzidana plošča iz belega pohorskega mramorja. Na njej bereš tale napis: Sredi grobišča te fare počiva JURIJ VODOVNIK, TOMAŽIČ, slavni pohorski pevec, nekdaj cerkvenik pri tej cerkvici. Rojen 22. aprila 1791. Umrl 17. decembra 1858. »In duši Bog vse dobro daj, naj vživa večni mir, v njen pravi dom naj pride, v raj, kjer sreče vse je vir.« J. Vodovnik. Ob stoletnici rojstva knezoškofa Ant. Mart. Slomška, leta 1900, postavili njihovi častilci. (Dr Mišič.) SKOMAR1E ALI SKOMRE. VODOVNIK Dravinja pa v svojem povirju ni huda, ni noben hudournik ;zadovoljna s strugo in debrijo. ki si io je pod sv. Vidom vzdolž Bukove gore izdolbla ,se lepo in obzirno pomika med gozdnatimi , ali poljskimi bregovi niže in niže iz gorskoplanin-sketra sveta v dolino in ravnino, goni žage in mline in tako podpira ,lajša in bistri življenje, dušo in srce onim Pohorcem, ki na sončnožarjenem pohorskem pobočju vzhodno tik med njeno zibelko žive v najvišje ležeči župnijski vasi na Pohorju. Hotel ..Hadeira" Ifrhnclra 'na oto'sestvo kar obdržita zase, midva ga ne potrebujeva! Imava svoje kraljestvo, ki je tisočkrat večje, kot merajo vsi ti travniki in gozdovi.« Najmlajši brat se je lejx> polovil od vseh, potem pa se je s svojo nevesto odpeljal nazaj. Kraljeval je modro in pravično v de želi, ki jo je rešil strašne zakletve, in kraljuje tam še danes, če ni že umrl. DRUŽINA Pri nas smo prepričani, da je družina zdrava življenjska podlaga države, ki jo moramo zato čuvati iu pospeševati. V Rusiji pa so prepričani, da je družina zarodek kapitalizma, ki jo je zato treba uničiti. Rusko družinsko življenje so uničili z ločitvami zakonov in s proslavljenjem »svobodne ljubezni«. Ženska ni več kraljica dtima. marveč je pridobitvena članica države. Ruske ženske so povsod zaposlene, tudi ondi, kjer so zares samo moški poklici. Tako so ruske ženske tudi rudarke in inženjerke in ondi nočejo ničesar slišati o tem, da bi bil kak poklic ženskam neprimeren ali škodljiv. Ruske ženske so tako popolnoma izenačili z moškimi, za kar bo pač poglavitni vzrok v bedi, tako da sta moški in ženska primorana, da se lotita slehernega dela. Neznansko žalostno je poglavje o ruskih ženskah, ki pričakujejo otroka. Sicer je v postavah določeno, da ima bodoča mati pred porodom in po njem toliko in toliko dni prosto, a teh postav pač ne izvajajo. Tako se večkrat pripeti, da pridejo otročiči kar brez vsakršne pomoči in kar v tvornicah na svet. Za razmere v sovjetski Rusiji so jako značilne postave o zakonih. Cim dva živita skupaj, je to že zakon. A če si dotični mož poželi kako drugo žensko, je koj poročen s to drugo, prva pa mora iti. Sovjetsko zenstvo Tako je ženska na milost prepuščena moškim, ki in mnrn onm-lili Iz o/I o i-l/rvl I r- n mu 'T „ 1«ia vora ni. — Otroci iz takih zakonov so kaj kmalu na cesti. Na milijone je otrok brez doma, ki se potikajo po mestih in zaidejo na zločinska pota. Matere teh zapuščenih otrok, ki bi morale skrbeti za svoje otroke, pa so radi strašnih razmer prisiljene, da so v službah in skrbijo za svoj lastni vsakdanji kruh in še tega si težko prislužijo. Časih je sovjetska ženska tudi v vojaški službi, kjer koraka s puško na rami v posebnih ženskih bataljonih. Kako. da more živeti država, ki ima tako narobe pojme! Ki se noče nič več zavedati, da je vprav družina najmanjša, a najdragocenejša enota v zgradbi vsega državnega ustroja. Da noče nič več slišati o tem, da je ženska središče družine, čuvarica življenja. Le kot žena in mati mnogih zdravih otrok je ženska v svojem pravem poklicu, ne pa, da dela po rudnikih, da nosi puško in gradi ceste ko v Sovjetiji. Le eno vodi k temu, da imamo zdravo, gospodarsko urejeno državo: da so naši domovi urejeni, da ni ločitev zakonov, da so otroci v oskrbi staršev! NAS DELAVEC Problem brezposelnega zavarovanja v naši državi Obleke za otroke in mtadino Saj obleke za otroke prav za prav ne poznajo modnih navodil. Poglavitno je, da so take obleke lepo oprane in zašite in da so čim bolj primerne otrokom, to se pravi, da otroci niso v njih ko v omarah ali kletkah. Ni treba, da so otroške oblek načičkane, ni treba, da so drage in tudi ne, da So večno nove. Otroške obleke morajo biti ko otroci: bov. Treba je zanj 150 cm blaga v širini 140 cm. Spodaj na levi je dekletce v črtasti obleki, ki je narejena tako, da so proge po dolgem in počez in je ovratnik bel in fudi pas je iz belega blaga. Potrebuješ 2 m blaga, ki je široko 80 cm. — V sredi spodaj je križasta deška obleka, ki ima športne hlače in telovnik. Treba je zanjo 170 cm blaga v živahne, prisrčne in trpežne. Veljati pa mora pravilo, da jih zna mati sama prikrojiti in sešiti, da jih zna vsaj zakrpati, skrajšati, podaljšati, prena-rediti. Na pričujoči sliki je sedem raznih primerov za ljubke in zares otrokom primerne obleke. — Koj zgoraj na levi je deška oblekca, ki ima modro, pralno srajčko in svetle, pralne hlačke iz platna. Kupiš 1 meter blaga za hlačke in 85 cm za srajco, oboje v širini 80 cm. — Zraven je dekliška obleka iz vzorčastega blaga s plisiranimi okraski. Potrebno je 185 cm blaga, ki je široko 76 cm. — Dalje ima deklica mornariški plašček, ki je kar po modi. Kupiš 165 cm temnomodrega, 140 cm širokega blaga in pa belega, ki ga imaš najbrž doma, za okras in ovratnik. — Za to deklico je deček v deškem plašču, ki ima rokave raglan in dvoje gum- širini 140 cm. — Zraven je že bolj odrasla deklica v pikičasti, pralni obleki. Krilo in bluza sta sešiti pod pasom in bluzo lepo krasijo ovratnik in zapestnici na kratkih rokavčkih. Za to obleko je treba 385 cm blaga, ki je široko 76 cm. Za birmo veljajo glede na otroške obleke ista pravila ko za obleke za prvo sv. obhajilo, ki smo pisali o njih v nedeljo 3. t. m. Pripravno je, da ima otrok, ki gre letos k prvemu sv. obhajilu in k birmi — za oba praznika isto obleko. Tako si prihranimo izdatke, kar sploh velja za birmanske dni: da ne zapravljamo po nepotrebnem: da nam birma ne bo le znamenje za darila, marveč tudi podoba zakramenta sv. Duha! Kljub vročini ostane sveže Zelenjava. — Glave solate položimo drugo poleg druge z glavo navzdol, čeznje pa mokro cunjo. Karfijolo pokrijemo z njenimi listi in zavijemo v papir. Slana voda je dobra, da uvelo zelenjavo osvežimo, moramo jo pa potem takoj porabiti Da ostanejo paradižniki sveži v mrzli vodi, v katero smo dali nekaj citronovega soka ali kisa, je znano. Rumenjak ohranimo tako, da napolnimo porcelanasto posodico z vodo, v katero potem spustimo rumenjak, a ne narobe (da bi namreč i prej rumenjak vrgli vanjo). Pecivo ostane sveže v porcelanasti posodi, I ki se dobro zapre aH v dozi za kruh s porcelana- j stiin vetavkom. Tudi kruh ostane v dozi delj časa svež, ako ne leži naravnost na dnu, ampak na vzvišeni podlagi. B ra š n o za izlete zavijemo v pergamentni papir ali celofan, vrh tega pa še v sveže zeljnate ali ohrovtove liste in ne nosimo ga predolgo s seboj. Nespametno je, da bi se poleti na debelo zalagali v majhnem gospodinjstvu z živili, ki se lahko izpridijo.Če kdaj iz previdnosti kaj proč vržemo, ni nesreča. Bolje je, da imamo premalo, kakor da bi iz napačne štedljivosti postavili na mizo jed, po kateri bi zaradi njene izprijenosti zboleli, se zastrupili ali celo umrli. Nenadoma dobiš goste... Prav tedaj, ko najmanj utegneš, ko še ni po- vročega, kuhanega ali pečenega govejega, telečje-spravljeno ko otroci najbolj divjajo in so najbolj S* "i®" a1' kuretine ali ribe ali dušenih gob. Ki-umazani, ko se vprav odpravljaš ven — pa dobiš goste! Kaj storiti? — Narobe bi bilo, če bi se začela opravičevati, otroke tepsti in umivati, če bi se hotela preoblačiti in bi goste pustila same. Prav pa je, da ničesar takega ne storiš, da se le nasmehneš in poveš, kako je, saj sleherni človek ve, kaj so otroci in da otroci razmečejo igrače Kar vpričo gosta mirno pospravljaj, mirno uredi otro- ke, saj gostom brez dvoma ne bi bilo prav, da bi se hišni red radi njih spreminjal. Dekleta in gospe, ki še nimajo svojih otrok, bodo vesele, ko bodo videle otroke take, kakršni so v resnici, kdor pa ima sam otroke, bo pa vse razumel. Ce bi bil pa kak gost tako trapast, da bi se zgražal radi ne-rednosti in razposajenosti otrok, pa nikar ne ža-lujmo za njim, če nas radi tega ne bi več obiskal. — Nikar ne skušajmo preslepiti gosta z drugačnim videzom svojega doma! Dajmo, da gost ne pride k nam le skozi vrata, marveč da zares stopi v krog naše družine. — S čim postrežeš? Pametna gospodinja si s tem vprašanjem ne bo belila glave. Kar je pripravljenega za domače, to naj da tudi gostu. Kak priboljšek, nekaj jajec, kaki piškoti — so pa tudi brž pri rokah, da gostu malo bolje postrežemo. Kako žganje, kak liker naj bo za take Prilike v hiši, kako sadje, kaka maža za na kruh. omni, da je le tedaj gostu všeč v naši hiši, če »ne delamo ceremonij« z njim! Kuha Rižoto. V ponvi naj se segreje 5 dkg olja, ki daš vanj čebulo in zmeraj mešaš, da nalahno za-rumeni. Ko mešaš dalje, prideneš četrt litra neopranega, le s suhimi krpami obrisanega riža Ko sc začne riž kaditi (zarumeneti ne smel), prilijej tričetrt litra vroče juhe, dodaš 2 do 3 žlice paradižnikove mezge in 10 dkg naribanega parmezana. Medtem zmeraj mešaš, nato pokriješ, da ®e mirno duši. Preden daš na mizo, lahko dodaš koščke žoto potreeeš šc s sirom, ko ga daš na mizo. (Lahko je tudi postna jed brez mesenih dodatkov!) Pomarančni sendviči Posušeno južno sadje, n. pr. fige, rozine, da-teljc pomešaš s pomarančnim sokom, dodaš_ /mletih i>i t:huv, napraviš niažo in jo natnozci na kruhke. V zadnjem času so baje gospodarske prilike nekoliko ugodnejše Toda kljub temu ima naša država veliko nalogo, da brezposelnost delavstva v korenini pobije in da na drugi strani v resnici pripomore onim, ki so brez dela in zaslužka, do znosnejšega življenja. V naši državi pravega brezposelnega zavarovanja prav za nrav ne poznamo. Delo in uspehi javnih borz dela so tako malenkostni v primeri z ogromnimi potrebami našega delavstva, da bi bilo na mestu, naše brezposelno zavarovanje postaviti na drugo podlago. Ce navedemo, da dohodki Borz dela v Jugoslaviji znašajo letno okrog 20 milijonov Din in da zaradi predpisov in dosedanje prakse, kljub ogromnim potrebam, niso bili vsi izrabljeni v lajšanje bede brezposelnega delavstva, čutimo, da se if zavedamo dovolj socialnih dolžnosti do svojih i^varišev, ki so brez lastne krivde obsojeni v bre-' or. Nadaljni členi od 17 do 23 govore o even-tuelni reviziji, itd. Ta konvencija, ki je bila sprejeta 4. junija 1931 na 18. mednarodni konferenci dela v svojem priporočilu, ki obsega 17 točk, izrecno pravi, da je ta načrt konvencije minimum pogojev, s katerimi naj odgovarja vsak sistem zavarovanja ali podeljevanja podpor v primeru brezposelnosti. Kjer je že obvezno brezposelno zavarovanje, tam naj se napravi dopolnilno zavarovanje za one brezposelne delavce, ki so izčrpali vse podpore. Iz brezpoaelne-ga zavarovanja naj se ne podpirajo samo popolnoma brezposelni delavci, temveč tudi delavci, ki imajo samo delno zajioslitev. Ta konvencija bo v najkrajšem času prišla v pretres in tudi o splošnem brezposel. zavarovanju. Kajti, če bomo delavstvu, ki otrokom, komunistom in socialistom. V tej borbi bomo storili veliko socijalno dobrino. V sestradanih tisočih ne bo več prostora za sovraštvo, za gnjev, za podiranje, ker bomo lahko vso brezposelno maso — če ji bomo dali sredstev, da si bo kupila kruha — uravnali v miren tok življenja. Zavedajmo se, da je brezposelni delavec tudi človek, ustvarjen po božji podobi! ki jo bere brez tujih naočnikov, takoj dojame njen pravilni smisel. Naše mlado gibanje je sprejelo drugo papeSko poslanico brez predsodkov in s tisto pripravljenostjo, s katero je sprejel vse krščanski delavski svet tudi prvo, to je Leonovo poslanico »Rerum novarum«. Naše sprejetje ni formalno in zunanje, temveč iskreno. In ravno v tem čutimo svojo moč. Opremljeni s tein orožjem bomo šli krščanski delavci in nameščenci po poti do cilja, ki je pred nami: Zemeljska obla, na kateri stoji in vlada križ- Pravilnik o človekoljubni glavnici železničarjev Minister za promet je predpisal nov pravilnik za bolniško blagajno železniškega osebja, v katerem ja zavarovanih 75.673 uslužbencev ter 127.407 družinskih članov. S pravilnikom je urejeno fakultativno članstvo fonda upokojencev, ki dobivajo pokojnine iz delavskega pokojninskega fonda za državno prometno osebje. Obvezni člani, ki ob bolezni ne prejemajo prejemkov, bodo plačali zdaj prispevek, ki bo 3% njihovih rednih prejemkov. Fakultativni člani bodo plačali 3% svoje pokojnine, toda najmanj Din 20 na mesec. Določena je tudi nova lestvica o dajatvi podpor za sanatorijsko zdravljenje, razširjenje so pa tudi odredbe o podporah brezposelnim svojcem, kadar je član v bolnišnici. Hrana-rina se bo izplačevala za vse dui v mesecu. Prometna ustanova je dolžna plačati ravno toliko prispevkov, kot člani sami. DROBNE Glavna skupščina Pokojninskega zavoda v Ljubljani bo dne 7. junija t. I. Med tvornico cementa v Splitu »Adria Port-land« in med delavci je prišlo do sporazuma, ki je bil podpisan v splitski Inšpekciji dela. Spor je nastal zaradi nekih akordnih postavk. Pogajanja za mirno rešitev spora v tovarni »Zmaj« v Zemttnu se bližajo koncu in je upati, da bo delavstvo doseglo svoje pravice. Opekarska industrija v Sisku in njegovi okolici obratuje v večjem obsegu kakor prejšnja leta. Za zgradbo palače Javne borze dela v Slavonskem Brodu je dobila tamkajšnja občina brezobrestno posojilo v znesku pol milijona dinarjev. Tovarna cementa Croatia jc po mestnem načelniku v Zagrebu g. F.rberju darovala 10.000 Din za podpiranje siromašnih otrok. Žage tvrdke »Našičke« d. d. v Gornjem Pod-gradcu bodo ustavile svoj obrat za mesec dni. Prizadetih je 200 delavcev! Po statistiki knjižnice Delavske zbornice v Zagrebu se čedalje bolj opaža, da delavci berejo največ beletristične knjige (beletrija je jepo slovstvo v vezani in nevezani besedi, pesmi, romani, povesti, drame), najmanj pa politične in športne knjige. NIZKI CENI d vo kol e«, otroških. Iffrnflnih, Invalidskih vozičkov, prevoznih trlolkljev, fltval nih strojev. Cenik franko. raiBUNA" F. BATJBL. UUBUAN«, Karlnvftkn cesta 4 Podruinioo Maribor, Aleksandrov« oesta X Naš i zdravnik A. P. — K. »Beli tok«, ki je pri vas rumen-kaatozelen in zoprno dišeč, je vidni pojav katere notranje bolezni. Teh je pa mnogo in zelo različnih, ki se seveda različno zdravijo. S samim izpiranjem je le redkokdaj pomagano. Ne obračajte se za f>omoč k »izkušenim« prijateljicam ali znankam, ne zanemarjajte se dalje. Dajte se pred vsem preiskati pri katerem izmed domačih zdravnikovi I. R. — J. Šestletni deček silno rad hodi v hribe, hoja ga ne trudi nikoli, samo lakoti ga Plašijo vas, da si deček pokvari srce, češ da mu prezgodnje hribolazenje »razširi srce«. Vsak prevelik ali predolgotrajen napor razširi človeku srce v hribih in dolinah enako. Deček naj se nikoli preveč ne ujjeha ;pa si s hribolazenjem srce samo okrepi, da bo kasneje z lahkoto zmagoval največje napore. J. K. — Z. Otekanje in zardevanje nosa vas draži? Nagloma pride, čez nekaj minut preide in se kateri dan večkrat ponavlja ta sitnost, ki pa potem preneha za dva ali tri tedne. Bržkone je ta sitnost v zvezi s krajevno ali pa tudi oddaljeno motnjo preobčutnega žilnega živčevja, ki bi jo morda pogodil, če bi vas mogel nekajkrat opazovati v takem stanju. Poskusite z razredčenim vinskim kisom v obliki obkladkov. G. Z. — K. Čezmerno potenje na pol života in istostransko močno krvavenje iz nosa je zanimiva zadeva, ki se bo dala za vas povoljno razjasniti, ako se napotitn o priložnosti v bolšnico, kjer vam preiščejo nos in živčevje. Morda je v nosu kakšna sprememba, ki sproža potenje, morda je pa v osrednjem živčevju kaj, kar draži na f>otenje in krvavenje. (Uvažuite še odgovor na koncu!) A. K. — H. Pečenje in gnojenje sečne cevi se ne da zdraviti ne od daleč ne z domačimi zdravili, dokler ni ustanovljen pravi vzrok te nadloge, ki je največkrat kužnega izvora in je v teh primerih treba skrbnega zdravljenja z lekarniškimi pripomočki; bolj redkokrat je postanek drugačen (poškodba, kamenje v mehurju itd.), a tudi takrat treba zdravniškega pregleda. Če nimate sredstev za zasebno zdravljenje, pojdite v bližnjo bolnišnico za nekaj dni I. T. — R. Iz jetične družine ste, kako se obvarujete jetike? Doslej ste zdrav in lahko opravljate kmetsko delo. Dobra reja se vam zdi najboljše obrambeno sredstvo zoper jetiko in ker se čutite premedlega (68 kg za 29 let, kar j>a ne pride vpoštev, ampak samo razmerje med telesno dolžino in težo in sicer tako, da imej odrasel človek toliko kilogramov teže, kolikor centimetrov znaša njegova dolžina nad en meter), me vprašujete, katera izmed domačih (kmetskih) hraniv so redilna? Vprašanje ni pravilno zastavljeno, ker je vaše mnenje zmotno glede rejenosti. Jetičniki so proti koncu bolezni, ki je največkrat dolgotrajna, shirani, odtod ime bolezni sušica, a jetika se ne-redkodaj loteva tudi dobroreienih, celo zamašče-nih in navidezno cvetočih ljudi. V borbi proti jetiki se ne gre toliko za rejenost kolikor za utrje-nost zoper vremenske, poklicne, stanovanjske in druge škodljivosti. Vi kot kmet imate najbolj zdrav poklic, uredite si bivališče po zdravstvenih vidikih m držite se, kolikor se le da, pristne kmetske hrane; če že menite, da vam treba kaj več, privoščite si kot dodatek pol litra ali kaj več mleka in sicer presnega ali kislega na dan. G. T. — K. Podkožni mešiček, ki začenja rasti, se da brez bolečin odstraniti, da kasneje ne bo dosti ali nič poznati. Če pa počakate, da se mešiček razraste ali celo pregnoji, bo ostala nakaza vidna v obliki večje ali grde brazgotine. 03VM. K. — J. O splošnem utrjevanju je bilo zadnjič menda dovolj povedano tudi za vaše jDOtrebe. Sicer pa vam svetujem, da si daste grlo o priliki zdravniško pregledati, morda je treba še kaj posebnega zdravljenja na občutnem kraju. A. R. — B. Vnetje rebrne On morda tudi srčne) mrene naj vam zdravim na daljavo? Dajte se prepeljati v bolnišnico, kier vas bo stalo šestdnevno zdravljenje toliko, kolikor vas stane samo enkratni obisk oddaljenega zdravnika doma. V bolnišnici točno ugotove vaše dejansko stanje tudi z rentgenom, odstranijo morebitni izcedek iz prs in povedo, kako in s čim se zdravite potem doma. V tako zamotane in dejanske zdravniške pomoči potrebne zadeve pa res ne morem jjosegati s kakršnimkoli drugačnim nasvetom, ki bi zavlačeval pravilno zdravljenje. M. B. — M. Notranje čišče utegne pomeniti začetek mene in še sedem, če ne več, drugih okol-nosti. Če ni posebnega razloga, kar potrpite in počakajte, saj ni sile! Neupravičeno posezanje v prirodno vršenje vedno škoduje. M. J. — C. Voh vam je popolnoma izginil po letošnjem nahodu? Dajte si pregledati nos po iz-vežbanem strokovnjaku, morda se še da rešiit to važno čutilo, j>otrebno ne tolikanj za njuhanje dišav, ki jih je itak več zoprnih kakor všečnih, kolikor za ocenjevanje primernosti ali neprimernosti življenjskih potrebščin: zraka in hrane. Brez voha ni pravega okusa, brez okusa ni zdravega teka, brez teka ni zadovoljive prebave. Vse to vam raz-motrivam, da se požurite z zdravljenjem! T. M. — Lj. Otrpevanje hrbtnega mozga se da dandanes časih zaustaviti, časih celo ozdraviti. V tem stanju bolezen ni več nevarna za druge. Bolnik že zdavnaj ni bil več kužen, sicer bi ne ostali zdravi žena in otroci. Bržkone se je bolnik po okuženju zdravil in poročil šele takrat, ko mu je zdravnik izjavil, da je ozdravljen. Tudi sedanja razpoznava bolezni ni vzvišena nad vsak dvom, mnogo je podobnih obolenj, ki so čisto drugačnega izvora. Pa tudi če je bil bolnik dejansko spolno okužen, ni modro brskati po njegovi preteklosti, ki se itak ne da spremeniti. Priznati mu treba vestno ravnanje, da ni okužil nikogar od svojcev, in imeti sočutje z njim, da ga je zadela taka nadloga za nepremišljeno dejanje, izvršeno morda v netreznem stanju. Odpusti nam, kakor mi odpuščamo! A. K. — S. Milni cvet, ki ga večkrat omenjamo v teh vrstah, je v vinskem cvetu in sicer na lekarniški način raztopljeno milo, ter se imenuje spiritus saponatus, druga zvrst pa spiritus sajx>n!s kalini. I. B. — K. Čezmerno potenje vas nadleguje pri hoji, a še bolj ponoči, da se morate celo preoblačiti. V spalnici imate okno odprto, odeje imate dvojno, ker vas pod eno samo zebe, da ne morete zaspati. Kaj vam svetujem?1 čezmerno j>otenje zna-či nekatere živčne bolezni, zamaščenost in motnje v presnovi, tudi prebavljanje samo zlasti obilnejših ali močno zabeljenih jedi. So mnoge snovi, ki dražijo na jjotenje, med temi je kis, čebula, paprika in več drugih začimb. Uvažujte vse to in slično, večerjajte zgodaj, priprosto in pičlo, zvečer pijte hladen kaduljev čaj, zvečer in zjutraj si oterite vso kožo z razredčenim kisom ali vinskim cvetom. Ko se vreme ustali na toplo, pričnite z utrjevanjem p>o načrtu. Isti. Močno sopenje že pri srednjem naporu zahteva vsekakor temeljit zdravniški pregled, ki naj se razširi še na preisk glede potenja. — Odgovarja vam nekdo drugi, ne tisti zdravnik, ki ga v dopisu pozivate. A. P. — Lj. — M. K. — M. Brez izkazila (izrezka na tej strani) ali opravičila in odgoVoi-d, Isto velja od nekdaj za skrivalce. 1 Izključiti treba kajpada znane bolezni, ki jih spremlja potenje, razne prehladne in kužne bolezni, pred vsem zastarelo hripo, jetiko in revmatizme. Kmetijski nasveti Uši na zimzelenu (vi pravite tušpan). F. B. S. Na poslanih listih zimzelena so bili kaparji, uši, j>a tudi črna rja. Proti kaparjem pomaga topla milnica, pa tudi arborin, če z njim temeljito namažete napadena mesta. Pa tudi uši izginejo in rja se izgubi. Močno napadene liste pa je najbolje potrgati in se-žgati, da se ti škodljivci ne širijo. Uši na ribezu. L. I. L — Na ribezu in na vrtnicah so se vam zaredile uši, ki jih ne morete za-treti. Uši na grmičju uničite s 3 odstotno raztopino tobakovega izvlečka. Ker se pa te nahajajo večinoma na spodnji strani listov in na mladih pioganjkih, jih z navadnim škropljenjem ne zadenemo, ampak moramo napadene dele omočiti v tej raztopini ali namazati s čopičem. Škropljenje, mazanje, oziroma namakanje moramo ponoviti f>o osmih dneh in tolikokrat, dokler uši niso popolnoma izginile. Krt na vrtu. L. I. L — Želite vedeti, kako bi pregnali krta iz zelenjadnega vrta, ker vam vse prerije, da morate ponovno saditi. — Zanesljivega sredstva proti krtu v vrtu žal še nimamo. Priporočajo sicer razne ukrepe, ki pa zeležejo le deloma. Tako stavijo v rove česen, cunje namočene v petroleju, v katranu, v žveplovodiku, potaknejo v zemljo karbid in še razno drugo. Poskusite eno ali drugo, morda se vam posreči, da ga odženete. — Najbolj zanesljivo sredstvo pa je to, da ga v zgodnjih jutranjih urah počakate tam, kjer rije, in ko opazite pregibanje zemlje, zamahnite z motiko, da ga izkopljete in potem uničite. Morate pa postopati zelo tiho in mirno, kajti krt ima neverjetno dober sluh m če vas sliši, se ne gane ali pa zgine nazaj v rov. Priprava modre galice — soda mesto apna. V štev, 106. »Slovenca« piše »Hmeljarsko društvo« radi uporabe bordo brozge za škropljenje hmelja in vinogradov. Ker ta brozga res maši razpršilnik, kar je včasih zelo neprijetno, zato bi rajši uporabili sodo mesto apna za škropljenje vinograda, ako je učinkovitost enaka, kakor poroča omenjeno društvo v dotičnem članku. Le žal, da ni natančneje pojasnjeno, koliko sode se vzame na 1. 1.5 ali 2% galice. Članek pravi, da se na 100 1 brozge vzame natančno 47.5 dkg sode, ne vem pa, ali misli tukaj pisec 1% galico ali več, ali mogoče še manj. J. Z. D. p. Z. Raztopina modre galice za škropljenje vinogradov se v glavnem pripravlja z apnom ali s sodo v svrho razkisanja. Brozga, pripravljena z apnom, se imenuje bordoška brozga, pripravljena s sodo pa se imenuje burgundska brozga. Pri napravi burgund-ške brozge postopamo tako, da vzamemo 470 gr (ali praktično pol kilograma vsled nesnage) sode na vsak kilogram modre galice. Pripravlja se tako. da se raztopi (za 1% raztopino) 1 kg modre galice v 90 litrov vode in piol pilograma sode v 10 litrih vo- ■mmmnnminininnnmnniiiHiim ODREDITE tmimimimnmiinmimmmiimimi ►05 odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek. ..SLOVENEC", 24. maja <936 ..........................................................................................................r« de, oboje v posebnih jjosodah. Raztopina sode se nato prelije v raztopino modre galice, pri čemer se tekočina stalno meša. Za pripravo 1.5% raztopine vzamete 1.5 kg galice in 75 dkg sode, a za pripravo 2% raztopine pa 2 kg galice in 1 kg sode itd. Pred samim škropljenjem morate preizkusiti bakreno brozgo s fonelftalein-papirjem za določitev točnega razpisanja brozge, ker je soda namreč večkrat nečista. Ako fenolftalein,papir pri dotiku z raztopino živo pordeči, je to znamenje, da je raztopina dobro pripravljena, v nasprotnem slučaju pa morate dodati še nekaj raztopine sode, t. j. toliko, dokler papir ne spremeni barvo v živo rdečo. Burgundska brozga ne maši razpršilnikov in ne pušča v posodah toliko usedline. Ima pa eno napako, to je, da mnogo hitreje izgubi svojo učinko-valno moč v posodi. Zato se mora burgundska raztopina porabiti takoj po pripravi za škropljenje, ker bi po preteku približno poldneva postala nezadostno učinkovita. Šota za ilovnato zemljo. I. R. B. — Za izboljšanje svoje ilovnate zemlje potrebujete kakih 10.000 kilogramov šote. Želite vedeti, kje v Sloveniji se taka dobi. — Še pred svetovno voino so šoto rezali na Ljubljanskem barju, kier je stala tovarna za njeno sušenje in odpošiljanje na različne kraje bivše države. Z napredujočim izsuševanjem Ljubljanskega barja so bile pa te šotne plasti izrabljene in izčrpane tako, da je tovarna morala prenehati z obratom. Danes kopljejo šoto samo še v Črnivasi. jo prirodno suše ter prodajajo ljubljanskim vrtnarjem, kolikor je sami ne rabijo za kurjavo. V večjih količinah se pa tu ne izvaža. Pač pa dobavlja tvrdka »Javno skladišče nasl. v Celju« šoto iz avstrijske Koroške, kjer jo še pridobivajo. Na drobno, to je do 100 kg, jo ta tvrdka oddaja po 1.40 Din kilogram. Če si hočete naročiti vagon, ki pa nima 10.000 kg. ampak manj, stopite v stike s to dobaviteljico, ki vam bo stavila gotovo ugodnejše pogoje. Dva močna reja iz kraniičev ste vsadili v A-Z panj, ki ima spodaj žrelo, zgoraj pa samo luknjo. Želite pojasnila, ali smejo čebele biti nekai časa v medišču, ali jih je treba takoj spustiti v vališče. V. H. D. v. — Kakor vas razumemo, ste en roj vsndili v medišče, drugega v vališče. Če imata oba roja v redu matice, ki zalegata in ima zgornii Famostoino izletišče, četudi samo luknjo, potem lahko mirno pustite, da se vsaka družina zase razvija, seveda je pogoj dobrega razvoja dovolina pa7-a. ki edina jamči za dober razvoj. V ugodnih okoliščinah se bosta družini v mesecih do ajde lepo razvili in namnožili, tik pred ajdo (kakih 14 dni pred pričet-kom paše) pa boste obe družini združili na ta način, da boste slabšo matico odstranili, matico namestili v vališču in odprli matično rešetko. S tem postopkom boste dobili za ajdo močno družino, ki bo — če bo po sreči — nanesla ne le sama zase za zimo, marveč tudi za vaš lonec! V kolikor bi vam obe sedanji družini ne izdelali vsega satovja, ga bo treba pred ajdo dodati. Zatiranje ogrcev v vrtu. M. G. Sv. D. — Na vrtu vam vsako leto spodjeda kapusnice medveček — ogre; najbolj napada ohrovt in karfijolo. S čim bi se preprečilo to spodiedanie rastlin in zatrl ta škodljivec? — Ogrci ali, kakor jim vi pravite, mpdvfPki. so ličinke hrošča, ki zleže v letih, ko ob-jeua listje, svoja jačeca v kompost, gnoj, v vrtno zemljo, pa tudi na polje ln travnike. Iz jaiec se tavale ličinke ki takoj začno s svojim pogubonosnim delom pod zemljo, kjer grizejo korenine. Žive navadno tri leta v zemlji in v tej dobi delajo ogromno škodo s tem, da žro korenine vsega rastlinstva. V vrtovih so ogrci posebno požrešni in gredo zlasti na korenine solate. Zato priporočajo, jih tudi na njo lovite kot vabo. Med kapusnice posadimo solato. Če opazimo, da ena ali druga ovene, je to znak, da leži ob korenini ogre. Izkopljemo ga in uničimo. Paziti moramo na sveže ovenele rastlino, kajti pod že osušenimi ga ne dobimo več, ker je že šel dalje k drugi rastlini. Nadalje moramo pri kopanju ali lopatanju ali pri nekoliko globljem oko-pavanju paziti na ogrce in vsakega takoj uničiti Sploh moramo stremeti za tem, da jih čim več izkopljemo iz zemlje in zatremo. Pa tudi nabiranje hroščev v letih, ko letijo okrog, je sredstvo, ki vsaj deloma omeji razširjevanje teh škodljivcev. Drugih posebnih pripomočkov proti njim nimamo. Pravni nasveti Odpovedano zastopanje in obračun. A. P. H. če se vam zdi obračun, ki vam ga je poslal odvetnik, potem ko vam je odpovedal zastopstvo, nejasen, vam svetujemo, da greste s tem obračunom na sodišče in zaprosite sodnika, da vam na jjodlagi spisov, v katerih vas je odvetnik zastopal, objasni, ali ie obračun pravilen ali ne. Ce bi se vam zdele nekatere postavke obračuna neupravičene, j>otem lahko predlagate pri istem sodišču, da da vaš zastopnik sodišču odmeriti stroške napram vam. Kar bo sodišče potem odmerilo, to boste morali plačati. Nabornik — hranitelj. O. I. N. K naboru prinesite listine, iz katerih bo razvidna vaše rodbinsko stanje in to, da ste edini hranitelj rodbine. Ce imate zakonite pogoje za oprostitev, vam bo to ugodnost priznala že naborna komisija. Zvijačno preračunavanje. Vzeli ste 1. 1903. v zakup njivo za tri leta in se pogodili, da boste zato letno opravili tri moške dnine. V drugem letu spomladi se je možila hči zakuj>odajalca. Ta vam je povedal, da tretje leto več ne boste meli njive, ker jo bo dal hčerki. Ker ste njivo medtem že močno zagnojili, misleč, da jo boste še eno leto uživali, ste se oškodovali na ta način, da v drugem letu niste opravili za zakupnino dogovorjene tri dnine in vas tudi zakupodajalec ni k temu pozval. Letos j>a je zakufiodajalec dal vam napraviti 6 betonskih mejnikov za 42 Din, ki ste inu jih tudi izgotovili in dostavili na dom. Ko ste pa zahtevali plačilo, je to odklonil, češ, da sta sedaj bot za njivo. Vprašate ali je tak zvijačen način obračunavanja dopusten. Ker ste pred jiotekom zakupne dobe morali predčasno vrniti njivo, imate pravico, da zahtevate odškodnino, če in kolikor 6te trpeli škode. Za izdelane mejnike imate pravico zahtevati dovogorjeno plačilo, tudi s tožbo, in ne bi mogel zakufiodajalec v tej tožbi uspešno ugovarjati po bot z neopravljenimi dninami. Posledice zamude pri prevzemu blaga. G. O. L. — V svojem trgovskem fiodjetju ste prodali pred več meseci stroj večje vrednosti in je bilo ustno dogovorjeno, da ga kupec prevzame takoj. Pri tem dogovoru je kupec plačal na račun Jiar tisočakov. Ker kupec kljub jjonovnim pozivom noče stroja prevzeti, 6te mu končno dali 14 dnevni rok. da ga prevzame ,sicer da ga boste prodali za njegov račun. Vprašate, ali lahko stroj prodaste pod roko in izgubo pri tem f>okrijete z že prejetim denarjem na račun. — Če je kupec v zamudi s prevzemom blaga, je prodajalec opravičen, da po predhodnem opominu da blago na javno prodajo na račun zamudnega kupca in odgovarja zamudni kupec za škodo, če bi se blago pri javni prodaji ceneje prodalo, oziroma ima zamudni kupec pravico do presežka prvotne kupnine, če bi se blago pri tem dražje prodalo. Če pa nameravate stroj prodati pod roko, ni zamudni kupec dolžan take prodaje na svoj račun priznati, če se nista poprej zmenila, da boste prodali jx>d roko. Če ste n. pr. kupcu pri-jx>ročeno sporočili, naj prevzame stroj v 14 dneh, sicer da ga boste za njegov račun pod roko prodali in ni kupec na to nič odgovoril, je kupec s tetn po našem mnenju pristal na prodajo pod roko, O izvršeni prodaji ste dolžni takoj obvestiti zamudnega kupca. Obrestna mera pri zaščitenem denarnem zavodu. A. S. P. V denarnem zavodu, ki mu je dovoljena odložitev plačil za šest let, je odrejena obrestna mera za stare hranilne vloge 2%. Vprašate, ali traja znižanje obrestne mere tud< šest let. — Ta obrestna mera se lahko tudi pred j>otekom šestih let spremeni. Če namreč denarni zavod za veljavnosti določene obrestne mere na vloge spozna, da mu stanje in razmere dovoljujejo, plačevati za-naprej višje obresti od tistih, ki jih je določil minister za trgovino in industrijo, poda o tem obrazložen predlog in odloči minister. Isto velja, če zavod sfiozna, da ne more zanaprej plačevati tiste višine obrestne mere, ki jo je določil minister. Če se v času zaščite določena obrestna mera ne bo spremenila, velja ista, dokler traja zaščita. Tožba radi prenizkega dednega deleža. A. P. Vsak otrok ima pravico, da jxi starših podeduje vsaj »dolžni« delež, ki znaša polovico tega, kar bi mu pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu. Ce vam brat in sestre, ki se čutijo pri dediščini prikrajšani, resno grozijo s tožbo radi dopolnitve dolžnega deleža, morete tožbo le na ta način preprečiti, da se z njimi poravnate. Gotovo boste še pred pravdo sami znali preceniti vrednost zapuščine in izračunati, koliko bi vsak dobil, če bi vsi otroci dedovali enako t. j. vsak eno petino, ker vas je pet. Polovica od petine t. j. ena desetina zapuščine je dolžni delež (pri petih obrokih). Če torej vaš brat in tri sestre niso dobili niti vsak po eno desetino vrednosti zapuščine, imajo pravico do dopolnitve njihovega dednega deleža. To pravico morajo s tožbo uveljaviti v treh letih po zapustnikovi smrti. Ako bo prišlo do cenitve zapuščine, se bodo precenile vse v zapuščino spadajoče premičnine in nepremičnine, vse pravice in teriatve, ki jih je zapustnik bil upravičen prosto zapustiti svojim naslednikom in vse, kar je dedič ali volilojemnik morda v zapuščinski sklad dolžan. Zajmstnikovi dolgovi in druga bremena se odračunajo. V dolžni delež pa re vračuna, kar je morda dal zapustnik za svojega življenja hčeram za doto ali sinu za opremo ali neposredno za nastop službe ali kateregakoli obrta ali kar je potrošil za plačilo dolgov polnoletnega otroka. — Ce ni bilo glede obresti ničesar določenega, boste morali plačati od dneva dospelosti deležev zakonite 5% obresti. Vajcnec v električnem podjetju. J. J. Sina nameravate dati za vajenca v električno podjetje. Radi bi vedeli, kakšna šolska izobrazba je predpisana za vajence. — Za vajence se smejo sprejemati oni, ki so dovršili najmanj osnovno šolo ali se drugače naučili pisanja. Za samostojno opravljanje elektro-inslalaterske obrti bo sin usposobljen potem, ko se bo štiri leta učil elektroinstalaterske stroke in bo praklično delal v tej stroki pet let ter bo opravil predpisani mojstrski izpit. Če bi pa sin dovršil elektrostrojni odsek na srednji tehniški šoli ali tej enako drugo šolo, bi mu to nadomestilo učno dobo. Uračunanje benelicirane službe bivšega orožnika. A. R. Kadar boste zaprosili za pokojnino, prosite da se vam uračuna jx> predpisih zakona z dne 25. decembra 1894 drž. zak. št. 1 iz leta 1895 in v snrslu cesarskega ukaza z dne 9. junija 1915 drž. zak. št. 361 v zvezi z naredbo za c. kr. žandar-merijo z dne 15. junija 1916 beneficirana žandarme-rijska služba t. j. 1 leto za 16 mesecev. Ze pridobljene pravice vam vsekakor jiripadajo in upamo, da se vam bodo ob ujiokojitvi priznale. Če bi se pa to ne zgodilo, se boste lahko proti ministrskemu odloku o upokojitvi pritožili na državni svet. Blagajniški primanjkljaj. H. B. Iz vašega dopisa ni mogoče razbrati, zakaj ste plačali navedeni I znesek. Ako ste primanjkljaj zakrivili vi, so čisto 1 upravičeno zahtevali od vas plačilo. Sicer se je pa stvar obravnavala pri vaših upravnih oblastvih in, kakor pišete, tudi pri sodišču. Ce vam ni kaj jasno, obrnite se na navedena oblastva, kjer boste na podlagi spisov pač lažje dobili pojasnilo, kakor od nas, ki nam cele stvari niti niste jasno opisali. Kako bi postal sprevodnik. J. S. Kandidat za sprevodnika mora imeti predvsem splošne pogoje za sprejem v železniško službo in sicer mora biti naš državljan, telesno in duševno zdrav, dobrega vedenja, najmanj 18 let star, imeti mora v primeru mladoletnoeti odobritev roditeljev ali varuha, znati mora službeni jezik, imeti mora po zakonu predpisano izobrazbo za stroko, v katero želi vstopiti in izpolnjevati ostale pogoje, ki se zahtevajo s posebnimi predpisi za službo v stroki, ne sme biti čez 60 let star, razen v primeru neposrednega prehoda iz državne kontraktualne službe, po dovršenem 21. letu steroeti je moral zadostiti vojaški dolžnosti; ne sime biti pod skrbstvom ali v konkurzu; ne strne biti obsojen na izgubo častni/h pravic. Kdor hoče postati sprevodnik, mora imeti šolsko izobrazbo, ki se zahteva za zva-ničnikall. kategorije t. j. dovršena osnovna šola. V tem primeru je po preteku 10 let službe zvanič-nika prevrščen v I. kategorijo zvaničnikov in ostane še vedno sprevodnik, kvečjemu lahko napreduje do podvlakovodje. Kdor pa hoče postati vla-kovodja, mora imeti šolsko izobrazbo za zvaničnika I. kategorije t. j. 2. razreda srednje ali njej enake šole. Po 10 letih službe zvaničnika I. kategorije kot sprevodnik ali podvlakovodja je prevrščen v uradniško III. kategorijo in postane vlakovodja. Če pa ima 4. razrede srednje ali njej enake šole, postane vlakovodja že po 3 letih pripravne službe. Poleg tega so potrebni še strokovni izpiti. Vendar pa je praksa taka, da se za sprevodnike in vlako-vodje uporabljajo in nastavijo taki železniški uslužbenci, ki so se v drugih panogah dobro obnesli (n. pr. kot premikači, popisovalci voz itd.) Zato ni verjetno, da bi mogel kdo biti sprejet kot takojšnji kandidat za sprevodnika odn. vlakovodjo, temveč se bo moral zadovoljiti z drugo nižjo službo (even. tudi kot delavec) in bo mogel napredovati do sprevodnika, odnosno vlakovodje, če se bo izkazal kot vesten in marljiv uslužbenec. — Prošnjo za železniško službo bi bilo vložiti pri direkciji drž. železnic. Za službo pisimonoše pa se obrnite na poštno upravo. Pritoževanje radi vojnice. P. P. Š. Če ste za vojaško službo nesposobni, ste po postavi dolžni plačevati vojnico. Mnenje občinskega tajnika o vaši sposobnosti za vojaško službo pač ni merodajno in zato, ker on pravi, da bi bili v sila uporabni za vojaško službo, pač ne morete biti oproščeni, ko vas je vojaška komisija »poznala za nesposobnega. Sosedova gnojnica. A. M. Sosedova gnojniaa teče preko pota na vaš svet bik vodnjaka. Vprašat^ če bi- mogli to zabraniti. V prvi vrsti bi morali poseči vmes občina in preprečiti pretakanje gnojnice po poti. Če ona tega ne stori, se obrnite na okrajno načelstvo. Če bi pa upravna oblast tega spora ne rešila, boste pač lahko soseda tožili, ako si že ni priposestvoval pravice odvajati vodo (gnoj« nico) na vaš svet. CiganL Z. I. V. Ciganom, ki so vas prosili za prenočišče, ste dovolili, da so zapeljali voz na vaš vrt, kjer so prenočevali. Orožniki eo organe drugi dan pregnali, vam pa so zagrozili, da vas bodo drugič naznanili daLje, če boste še kdaj vzeli cigane na vrt. — Vpršate, če res ne smete s svojim vrtom svobodno razpolagati. — Lahko razpolagate s svojim vrtom. Toda vi ste se očividno pregrešili zoper zglaševalne predpise, ko ste dovolili ciganom prenočevati na vrtu in jih niste takoj priglasili pri občini. Upravna oblast bi vas radi tega lahko kaznovala. Mislimo, da je postopanje orožnikov tudi vam v korist, ker so s tem, da so cigane pregnali, gotovo preprečili kakšno večjo ali manjšo tatvino. Brez nujnega razloga ciganom sploh ni dovoljeno, da bi odšli iz kraja, kjer imajo redno bivališče. Če potujejo brez dovoljenja oblasti, jih morajo orožniki takoj odpraviti v njihovo redno bivališče. Priporočati je, da orožnike pri tem delu podpirate, ne pa, da se razburjate, ko vrše svojo dolžnost. Zmrznjena vloga. R. A. V. Ker je zadruga pod zaščito, vam je dolžna izplačevati vlogo le v takih obrokih, kot jih predvideva načrt, odobren od ministrstva. Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno fladensiio kopališče, Slatina Radenci (pni Mariboru) Od 15. maia vozi direkten va^on iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7"20 zjutraj. Kje imate volilno pravico? A. R. Volilno pravico imate v kraju, kjer kakor pišete, že od 1. maja 1931 stalno prebivate. Volilno pravico pa imate le, če ste vpisani v volilni imenik. Zato se pobrigajte, da vas bodo vpisali. Po zakonu o občinah duhovniki ne morejo biti postavljeni za kandidate na prvih šestih mestih kandidatne liste in torej ne morejo biti župani in člani občinske uprave. Pač pa lahko kandidirate na sedmem in ostalih mestih in ste lahko bčinski odbornik. Na Ogrskem sklenjena civilna poroka. T. K. Če je zakon, ki je bil sklenjen na Ogrskem, jx> ta-mošnjih predpisih veljaven, je veljaven tudi za naša oblastva. če je bilo stališče, ki ga je v tem primeru zavzelo sodišče- pravilno, ne moremo povedati, ker ne poznamo nistorijata pravde, v Kateri je zavzelo sodišče v vašem dopisu navedeno stališče. Sicei pa veste, da je na Ogrskem civilni zakon obvezen. Pasja taksa. S. O. Vsaka občina sme skleniti, da uvede pasjo takso. Taksa sme znašati za vsakega psa v občinah izven Ljubljane od 10 do 100 Din na leto; v Ljbljani pa od 50 do 200 Din. Psi, ki so kot čuvaji za varstvo samotnih jsosestev neobhodno jjotrebni. so oproščeni občinske takse, najsi so privezani ali izpuščeni v ograjenih zaprtih prostorih. fKaJaljSvanJc prihodnjo nadeljoj Marijo časti vse stvarstvo (I cgrnda ) Morija ic šla po polju v prelenrm mesecu maimku, ko 30 cvetele njive tn travniki in so pele ptice po zelenih logih. In koder je šla, io je častilo in slavilo vse stvarstvo. Zelena trava se ic upogibala pred njo iu pobožno šepetala: »češčena si, Marija!« Priklanjale so sc ji rože, ki so cvetele po travnikih in poljih, regrat, zvončnice, zlatice in vse druge, cclo ponosni mak in slak in vse, ki so cvetele po senčnih šuuiah, šmarniee, ciklame m še tiste po vodah in potuhnjenih močvirjih, vse so sklanjale svoje pisane glavice tn ji pele slavo: »Češčena si, Marija!« In ptice pevke v senčilih vejah in pod nebom, šknanček, laslavica, mili slavček, grlica, golob, penica, vse so /vrgolele njeno slavo Pritekle so še jerebice, prepelice, sivi zajčki z njiv in travnikov in iz gozda jelen, srna, cclo medved, w>lk in vsa zverjod ter na kolenih počastilo Kraljico majnika. In iz polokov in studencev so živali kzlegovale glave in čebele, čmrlji, pisani metulji, vsi, vsi so peli njeno slavo: »Češčena si, Marijal« Šumeli so potoki, grmi in drevesa, mogočni hrasl in viika hoja, vsi so peli in šušieli: »češčena si, Marijal« Še bele meglice pod modrim nebom so priplavale nad njo in zlato sonce ji jc ožarilo lica; vsa priroda, do skalnatih gora v ozadju, jc pela in odmevala mogočno pesem: »češčena si. Morija!« S tihim smehljajem na obrazu ie šla Marijo in s sveto roko blagoslavljala vse slvarstvo. Le ono drevo je ostalo tiho in se ni pripo-gciilo: ponosna, vitka topola! Prevzetno je govorilo: »Lepša sem od vseh dreves, moje listje jc srebrno, raslem naravnost v visoko nebo. Lepša sem celo od Marije! Ne bom se ji pripogibaia, ne bom je častila, ker bi bilo v kvar moji časti in ponosu!« Marija je razumela misli ponosne topole in je postala žalostno. In njen žolosini pogled jc lopolo loko presunil, do je krčevito vzirepetala m trepet jc ni več popustil. In od takrat še danes trepeta neprestano, od zore do mraka in šušlja s svojimi drobnimi listi. In čc ob večeru, ko se oglasi Marijin zvon, prisluhneš med srebrne liste, slišiš, koko nenehoma šepeče, tiho in spokorno: »češčena si, Marija!« M arija je tenčelt spletala ... (Legenda) Nekoč se j« sprehajala Marija s svojim sinkom Jezusom po polju, nabirala rože in jih spletala v venček, da bi jja sinku položila na glavo. Jezus pa je teka! za njo po travnikih in ji pomagal trgati rože. Marija se je utrudila in je sedla v senco pod zeleno lipo, kajti sonce je že hudo pripekalo. Po poti mimo nje je prišel ubožen deček in milo plakal. Sočutno ga je vprašala Marija, zakaj joče. »Mati mi jc umrla,« je odgovoril deček, »in zdaj a« vem, kaj početi na svetu!« »Uboga sirota!*-mn pravi ljubeznivo Marija. »Sedi semkaj k meni in potolaži sc! Dala ti bom kruha in jagod.« Otrla mu je svetle solze in mu dala kruha in jagod. Deček se je nasitil in končno zaspal v njenem naročju. Zaspal je tako trdno in sladko, kot v materinem naročju in blažen smehljaj mu je v sanjali priigral na lice. Ko je Jezus zagledal tujega dečka, spečega v Marijinem naročju, je veselo zatleskal z ročicami in hitro stekel nazaj na travnik, da bi nabral novih rož. Vrnil se je z velikim sopkrmi najlepšega cvetja in prosil Marijo, naj sc dečku splete rožni vencek. Marija je pohvalila lezusa za tako ljubeznivost in je vztla šopek. Pri tem pa je ojiazila, da je ena roža s svojim trnjem ranila Jezusovo roko in se je prestrašila. »Samo majhna kaplja krvi,« se je zasmejal Jezus in otresti drobno roko, da je sveta kaplja |)adla na. bele marjetice, ki so cvetele med iravo in jih pordečila Zastrupljene puščice Na bej. Josip Alefelder, velik in močan hrust, se je hO kot vojak in na Kitajskem bojeval zoper boksarske vstaše. Zdaj je bil prideljen policijskim stražnikom v južnoafriškem okraju Grootfontein, kamor sem tudi j«7. spadal kol uradnik »brez orožja«. V pisarni sva skupaj delala in tudi skupaj bivala v severnem stolpu stare utrdbe. — »Ljubki Josip«, kakor smo mu hudomušno rekali zaradi njegove mogočne postave, se je bil poročil. Svatba v teh krajih je kaj redka slovesnost, ker ni nobenih belih žensk. A prav is medenih tednov ga je vrgla službena dolžnost V okraju severovzhodne policijske postaje Neitsas so bušmani spet kar na divje kradli govedo, ogrožali bele posestnike in jih morili in pobijali. Policijska jiostaja je imela samo dva uradnika in je prosila začasne pomoči. Odzvali so se Alefelder in še dva policista-domačina. Pri vratih je stala novoporočena žena in je še dolgo potem, ko bitio že odšli proti Neitsasu. mahala za nami. Ondotni poveljnik je bil z vohuni izsledil, da se js divjaška roparska druha! utaborila sredi najtemnejšega goščavja kraj neznanega studenca. Tako smo neopaženo in posamič dosjjeli na tarmo |>osestnika Buchhcima. Ker bušmani jiodnevi ropajo, je najbolje, da jih zajamemo v kaki mesečni noči. '/, domačini vred nas je bilo osmero mož, a za kažipota smo imeli nekega bušmana, ki je že več let opravljal lo službo. Popoldne smo se odpravili v nasprotno smer; napravili smo velik ovinek, da bi čim bolj neopaženo dospeli v Jisto krajino. V goščavju so nas naše živali za ježo le ovirale. Mimo tega bi nas z udarci kopit tudi izdale. Zalo smo razjaliali in v pričakovanju noči preudarjali načrt za jiohod na divjake. Neitsaški stražmojsler naj bi nas obvestil s strelom iz puške, kdaj naj zločinsko tolpo naskočimo. Obkolili smo jo popolnoma. To neslišno plazenje skozi ponočno gošča vje spričo neštetih nevarnosti, ki prežijo na človeka, je nekaj najbolj razburljivega, kar moreš doživeti v Afriki. Sleherni čut je poln napetosti — vsak živec ti drhti, vsaka mišica trepeče. Človek občuti dih večnosti po teh pustinjah, ki so polne tajne luči in se ti dozdeva, da so brez konca in kraja. Nobena sa Majniška Marija (France Kralj) Samo majhna kaplja, jc pomislila Marija in bridka žalost ji je najx)lnila dušo. Nekoč bo prelil jx>slednjo kapljo svoje svete krvi za ubogi človeški rod .. In spletla je dva venčka in ju položila obema dečkoma na glavo. Ko je Jezus to videl, je spet veselo zaploska! in vzkliknil: »O mati, zdaj pa nisi samo moja mati, zdaj si mati naju obeh!« Bil jc vesel, kajti v svojem božjem razumu je sj>oznal. da njegova sveta kri nekoč ne bo zaman |ire!ita za človeški rod, temveč, da bo v odrešenje neštetih človeških sirot, ki jim bo Marija prav tako Mati, kot je zdaj temu ubogemu dečku, ki varno spi v njenem naročju. Z rožnim venccm mu je okrasila glavo, z rožnim vencem bo rešila milijone novih sirot za nebeško kraljestvo. Marjetice pa, ki jih je oškropila sveta kri, |>a so še od tedaj ostale rdeče pisane do današnjega dne. (j. Vombergar) pica ne za|>ihlja. Čudovit mozaik blestečih se lis in marog in temnih prog riše mesečina skozi drevesne krošnje po tleh. fte od blizu bi bilo v tej štreni mrežaslih zmesi luči in senc kaj ležko videti kakega prihuljenega leoparda ali kako drugo zver. Škržati pojejo in evrčijo svojo eno-r.vočno pesem. V njih turobno zvočnost se zdaj pa zdaj zareže Inleče, cvileče ali hripavo kriča nje hijen in šakalov. Zdaj pa zdaj pa zagrmijo prav iz strahotne bližine, kakor iz orgel, mogočni zvoki kralja vseh živali. Skozi trnjevo grmičje in zvijajoče se ovijalke smo se drug za drugim motovilili za divjakom, ki je poznal vsako stezo, vsako sled. Sporazumevali smo se le z znaki. Da bi se izognili slehernemu šumotanju in se ne bi izdali, smo vsako vejico prijeli in si jo podajali iz roke v roko. Vsako suho brstje in vejico je že naš kažipot skrbno odstranil s tal. Zn večkrat nas je hušmanski vodnik opozoril na sveže stopinje človeških nog. Bolj in bolj jasno smo jih videvali in razkrivale so se nam nove stranpotiee. Kaj kmalu smo morali biti na smotru. Zdaj pa pozor! In? Vodnik je brez besede klee.nil na koleno in dvignil kazalec. Obstali smo ko okameneli. | Pen lalaja. »Aniba«, je zašepetal divjak bližnjemu belemu sosedu. Neznansko ostri sluh divjaka je na-vzlir škrijianju osemnajstih nog po pesku zaslišal bevskanje nekega psa. Le z največjo |x>zorriostjo in z dlanmi ob ušesih so mogli nekateri izmed nas spoznati daljnje, jirav prav daljnje lajanje. Ce je bil ta lajež namenjen nam ali zverem, ki se vsako noč' plazijo okrog bušnianskih taborišč, nismo mogli vedeti. Ta peklenska bušmanska ščeneta! ln kako so taka ščeneta zvesta svojim hušmanom, čeprav grdo ravnajo z njimi! Divjaki jim le včasih dajo malo mesa. kadar ga imajo sami že res odveč. Sicer se pa morajo ti mršavi, od trnja in mrčesa oguljeni, garjevi psi sami preživljati, za posladico prejemajo le brce in kamenje. Ti, skoraj podivjani, stalni spremljevalci btiš-manov bi nam lahko vse pokvarili. Spet smo sto- j pali potihem dalje, še bolj počasi smo se plazili, I še bolj previdno. In spei se je ustavil vodnik, j Zavohal je dim taboriščnega ognja, ki gori tudi | ponoči pred kočami. čez nekaj časa smo zaslišali i kašljanje, značilni ponočni znak sleherne divja- , ške naselbine; saj so divjaki zaradi golote in ne- I zadostne prehrane skoraj vsi trajno prehlajeni. Steze so se začele stekati od vseh strani. Dospeli smo! Kakih petdeset do sto metrov pred nami je bilo že taborišče roparske tolpe. Bolj smo se plazili ko hodili in se razkropili na dve strani. Zdaj je moral vsak samostojno delovati. Mojega desnega soseda je že kar vzela tema. Na levi se je plazil Alefelder. Zdaj sem zaslišal nalahno, kovinsko prasketanje; pripravil si je puško narčd in se bržkone opremil še z drugo puško. Preteklo je komaj pel minut in nam vsem je kar jemalo sapo. Tedaj je začelo neko ščene besno bevskati: pridružil se niti je drugi in še tretji. V laborišču je vse zamrgolelo. čudni cmo-kajoči klici divjakov to zmedeno svrščali sem in tja. Tedaj je jedko siknil prvi strel skozi soparno I noč. Signal! Brez dvoma prezgodaj, a sila je pretila. zakaj v tem kratkem času jo hilo pač nemogoče. da bi obkolili že vse taborišče. Zahrbtno oroije. Naprej! Kar dalje, kolikor zmorejo pltuča! Zavil sem na levo, da se pridružim Alefelderju. Videl sem ga nekakšnih deset metrov pred seboj, nato pa je bliskoma obstal, kot bi ga zgrabila nevidna sila. Pa je planil kvišku, strel je počil, za-bliskalo se je iz puškine cevi. nato bobneč padec na tla. In že je kriknil Alefelder: »Pozor! Streljajo i zastrupljenimi pnščirami!« Tedaj je na več krajih počilo. Presenečeni divjaki so se brez dvoma kakor brezumni razkropili na vse strani. Divji človeški kriki in pasje tuljenje je pričalo, da so streli tudi zadeli. Skoraj istočasno z Alefelderjem sem prihitel k huš-manu, ki je ležal na tleh in še krčevito stiskal lok v roki. Pretegnil se je in že izdihnil. Tedaj sem se z grozo zazrl v svojega tovariš«. Pol metra dolgi držaj puščice mu je molel iz desne sirani prsi. Zato je bil zaklikal in nas opozoril! — Bušinanski loki so komaj meter dolgi in za prst debeli! Izrezljajo jih iz trpežnega lesa posebnega grma >rosinki« (Grevia flava). In vendar je bila puščica iz takega majhnega loka -izstreljena s tako silo, da je prodrla debelo sukso uniforme, patruljsko knjižico, ki jc bila v naprsnem žepu in je bila centimeter debela in se mimo rebra za osem centimetrov zadrla do pod-pazduhe. S to puščico v prsih je bil Alefelder še ustrelil svojega nasprotnika. Poznam strupe za puščice. Če se ne zgodi čudež, sem si dejal, ima Alefelder že smrt v sebi. Kot strokovnjak v poznavanju bušmanskih običajev sem spoz.nal, da je bila puščica last bušma-nov iz rodu Heighumov. Hvala Bogu. sem si mi-slil, zakaj lo pleme si zastruplja orožje z rjavim, našemu sladu podobnim strupom drevesa tambu-tija. Na debelo namažejo z njim konico puščica, a sicer je vrhnji del železne puščice in oba ksvlja na straneh brez strupa. Ta strup, zlasti če nI prav svež. ne povzrofa zmeraj smrti. Drugače bi bilo. če l>i hi la puščica lasi plemena kalaharijskih divjakov, ki je koščena ia otrovana s strupom bube nekega hrošča (Diam-phidia lorusta). Ce la puščica le malo oprasne kožo, začne koj pojemati sapa in človek je že č«a nekaj minul mrtev. •Sledile so minute, ko je bil vrli policijski uradnik res junaški mučenik. I.una je že zahajala; luč nI bila zadostna, da bi bili mogli tovariša operirati, dasi je bil bliže smrti ko življenju. Mimo tega je pretila nevarnost, da nas IkhIo divjaki še obstreljevali, čeprav >o bili naši možje na straži. Zakaj, Inišman je rojen lovec in te navzli« najopreznejši previdnosti ukani, ko se zna tako prihuljeno plazili okrog in izrabiti najmanjš« krilje Ier se barva njegove kože in umazana skorja na njem |>opolnoma skladala z barvo peska in usehle Irave. Ranocelniška pomoA, 7. najhujšo silo je nekdo izmed nas skušal izdreti puščico iz prsi. A dosegel j« le to, da s« je leseni držaj odločil od železnega konca, ki je z dolžino dvanajstih centimetrov tičal v prsih in je molel zdaj le za centimeter iz mena. Vsaka sekunda jc bila dragocena, zakaj sleherni udarec, žile je jiognal v telo več strupa, ki se je izliva! v kri. Dobro smo mogli otipati konico puščice l>od pazduho. Moteli smo jo |>otisniti na ta kraj in tako vzeti ven, n vse je bilo zaman. Kraljestvo hi bil dal za eno samo pinceto, vsaj za navadne klešče! Dragocene sekunde pa so hrzele druga za drugo. Ni kazalo drugega, ko da izrežemo železno ost iz prsi. Stražmojster je dal svoj nožič, ki ni bil prav nič oster. Seveda, včasih si je tudi pipo čistil z njim ... Da bi klinn razkužili, smo jo držali nad piamenčkom vžigalice. Dvajsetkral in večkrat j« mora! klino zasaditi in rezati, bolje žagati, da je bila razparana vsa rana in smo vzeli puščico ven. To »operacijo« smo napravili oh >svilu< vžigalic, ki sta jih dva moža menjaje se prižigala. Rana je tako zijala, da si mogel roko položili vanjo. Ranjenec ni niti zaječal niti se zdrznil. Desnico smo mu držali kvišku. Ko smo hudo krvavenje kolikor toliko ustavili, smo vso rano potresli s kristali kalijevega permanganala. ki ga nosimo v divjini s seboj zoper kačje ugrize. Obveze, seveda, je imel Iako sleherni izmed nas s set>oj, in tako smo — * božjo pomočjo — In kolikor smo le zmogli, pomagali Alefelderju, ki je odšel brez vsakršno naše pomoči peš do kraja, kjer smo bili dali k* pol ure zdravnik, je bil Alefelder že mrtev. Zaradi hude vročine v teh krajih so vsi po grehi že koj drugi dan po smrti. V svoji sobi, ki jc bila nad mrličem, sem ponoči začutil neznosen smrad. Zjutraj sem odšel nizdol, vprav tedaj, ko je tudi mlada žena hotela še enkrat |iogledal> svojega moža. Posrečilo se mi je, da sem to po mnogih besedah preprečil. Naj si obdrži svojega Jožefa v vsej njegovi moškosti v spominu, sem si dejal, zakaj, ko sem stopil v mrliško sobo. je še mene prevzela groza. Telo se Je bilo neznansko napihnilo in je bilo modročrno. Ne prej ne slej nisem nikoli videl človeka, ki bi ga bila smrt v tako kratem času tako strahovito izmaličila. — To je bil peklenski učinek zastrupljene pnščice bnšmanov! Ko smo potem odnesli krsto skozi vrata, so v lah nem, močnem vetrcu šelestele nad nami zve-nele kite cvetja z nedavne Alefelderjeva svatb«. (A. Knnkenbein.) Kulturni listek Večna žena Lani Je katoliška založba Kfisel & Pustet v Mfinche.nu izdala knjigo znane nemške katoliške književnice Gerlrud von Le Fort: Die en ig«? Fran. 0 njej je zadnja številka zagrebške katoliške revije >2ivot« prinesla lepo razpravo jezuita Mata Joviča, ki jo prinašamo v naslednjem. Knjiga je razmeroma majhna, saj obsega 275 strani, pa je s svojo globokostjo in sodobnostjo prva te vrsle v vsej katoliški književnosti, primerna zlasti za duhovno berilo v mesecu maju. Pesnica ni imela glavnega namena, da prikaže vse Marijino življenje v lepem ciklu, temveč, da poudari v srečnem izboru ter z globokim metafizičnim religijoznim pogledom nekoliko temeljnih resnic krščanstva in da jih pokaže ob simbolu vsega ženskega svela, ob Devici Mariji. S svojim delom želi »Odkriti in pregledati kozmično metafizično obličje žene, da označi skrivnosti žene. njeno religijozno vlogo, njeno prapodobo in končno podobo v Bogu«. --»Najprej moramo |)oudariti, da je katoliška dogma izrekla o ženi najdrznejše izreke, kar jih je kdaj svet slišal. Ne samo, da Cerkev v zakramentu poroke primerja vsako ženo sama sebi, temveč ludi proglaša eno ženo za Nebeško Kraljico, za Mater Odrešenikovo. Maler božje milosti. Cerkev pri tem misli seveda samo na listo Ženo, ki jo častijo verniki: Blagoslovljena si med ženami.« Evangelij nam ne govori veliko o Mariji. Ne smemo jiozabiti, da nastopa v vseh znnmenitejših prizorih Kristusovega življenja. Tudi če se ne omenja in t" govori, stoji vendar vedno ob Kri- stusu, čeprav molče, kakor nam potrjuje evangelij: >ln Mati Njegova je ohranila vse prizore v ] svojem srcu.« Isto se je godilo z Njo pozneje v zgodovini Cerkve. Krščanski bogoslovci so bra- ' nili verske resnice o Kristusovi naravi proti kri- | vovercem v drugem i n tretjem stoletju, a istočasno so branili tudi versko resnico o Materin- i stvu in pevištvu Marijinem. V lem se krije ena velikih lajen žene: kadarkoli nastopa v zgodovini žena na svetovnem pozorišču, ne predstavlja vodeče prvine, temveč sodelujoče. Ona ne vodi, tem-več je pomočnica. Zato vse velike dobe življenja prikrivajo ženi njeno osebnost s lančico^. Pesnica bliže razmotriva važnost in daleko-sežnost Marijinih dogem. »Simbol lire/,grešne De-tice.c Brezmadežno Spočetje je prva dogma — I ne sicer po časovnem redu, po tem je zadnja — temveč z ozirom na metafizično kozinični red. | »Metafizično gledana stoji na početku mistcrijala. | da. na početku vsega: pojavlja se kot jutranji svil [ v prvih časih stvarjenja. Dogma Brezmadežne nam kaže, kaj je bil človek pred padcem v greh. Razlaga liani ustvarjenje, dokler se še kot ne-omadeževana podoba zrcali na licu prvega človeka.« V čem obstoji prav /.a prav Iragika prvega greha? se vprašuje. V tem, da je prva žena samovoljno in sebično žrtvovala voljo svojega Stvarnika. — Bva, predstavnica vsega ženskega sveta, je s tem podcenjevala in izdala svojo last- | no naravo. Odrekla se je temu, ki je bistveno žensko: žrtvovanju same sebe za splošno dohro in za dobro bodočih pokolenj. To žrtvovanje, ki hi se moralo izvršiti v pripravljenosti vršiti voljo božjo, je bilo zopet izpostavljeno, ko je druga j predstavnica ženskega svela rekla: Zgodi se |>o j i Tvoji besedi! To je mogla reči samo žena. ki je j bila od vsega |>očetka vdana volji božji in ki je ni nikdar niti v najmanjšem prekršila, (ilejle. zalo je bilo Ireba, da je bila la Druga žena enaka prvi, toda prvi pred njenim padcem. Ta je morala vrniti svetu spet vse ono, kar je prva izgubila. Druga Eva. Zato je po pravilno razumevanj katoliški dogmi o Brezmadežnem Spočetju bila obvarovana vsakega greha že od vsega počel k a, kajti edino Iako svetišče brez madeža in na tako vzvišeni način pripravljeno je mogla Beseda lH>ž,ja izbrati in uporabiti kot glavno pomoč pri odrešenju človeštva. Simbol Deviške Zaročenke. Prva dogma ni nrtjg I a vsega objeti, kar se nanaša na Devico Marijo. Ta dogma je bila proglašena, ko je Cerkev že več stoletij častila Marijo predvsem kot Devico. »Ideja Marijina v krščanskem izročilu je tako ozko zvezana z idejo devištva, da se je de-vištvo |>opoliioma krilo z Njenim imenom. Marija je prav kot devica bila vzor celi vrsti slavnih mož in žena od začetka Cerkve do naših dni. Do prihoda krščanstva se je na devištvo gledalo s povsem negativnega gledišča. fcena-Devica je obstojala samo v negativnem smislu: ženina neplodnost se je smatrala zn sramoto, da. za kazen božjo. Krščanstvo je prvo poudarilo duhovno silo deviške čistosti. Resnica je. da je svet vedno stav-Ijal materinstvo za smisel in ideal žene. kajti to odgovarja prirodneinu zakonu, loda od onega trenutka, ko ie Marija (lostala Mati božja in ostala devica, je deviško postalo duhovno plodna in pozitivna sil«, ideal krščanskega življenja. V prvih stoletjih krščanstva sc je vsaka |>osvečena devica smatrala za zaročnico par exceUence. za za-ročnico Jezusa Kristusa. To novo razumevanje je nastalo v onem hipu. ko je poslala Marija zaročenka sv. Duha. Kakor hitro jo la skrivnost prodrla in zajela Cerkev, je devištvo prestalo biti prazna irlpj«. postalo j** stvarnost ?.\\ vso one i?.-bra ne duše, katerim sv. Pavel v nekolilet bese" dali odkriva vso skrivnost: Devica skrbi za (lo spodove skrbi, kako bi ugodila Gospodu, da bo svela v telesu in duhu.« Torej Je dogma o devi-štvu Marijinem, ki je izražena v nekoliko besedah, samo notranje stvarno zedinienje s sv. D»-hom, kar je smisel dogme o devtStvu, predvsem o devištvu Marijinem. Simbol boijega materinstva. Pesnica Gertra-de von I.e Fort nam najprej odkriva globoko skrivnost materinstva v naravnem redu, da potem še toliko bolj podčrta njen pomen v nadnaravnem. ?.eno karakterizira predvsem ena odlika, kt gre preko mej individualnosti: materinstvo. Mati se nadaljuje v svojih otroeih tn prav zaradi tega ne prestane, ker nima meja. Resnica je, da otrok ne nosi materinskega imena, temveč očetovo, toda materin vpliv na otrokov razvoj, na njegov jezik (vsi narodi pravijo: materinski jezik), na prve pojme o lastnem narodu, njegovo zgodovino in navade, ves ta vpliv je izključno porer-jen materi. Tako je žena-matt varuhinja kulture. Bistvo žene ni ustvarjati, temveč sprejemati hi hraniti dobrine, ki jih zasnuje moški um in ustvarja njegova roka. Vloga žene-matere Je videti sicer navidez majhna, skoraj nevidna, toda brez nje bi vsaka kultura propadla, že najstarejša krščanska umetnost je kazala Marijo kot maler, ki drži in gleda svoje Invžje Dete. Vsa plo-lw>ga in religijozna- ideja materinstva s« zrcali tr. lega prizora. Marija je pred ali pa sa Svojim Sinom. Ne zavzema prvega mesta, vsa »e s svojim čustvom in ljubeznijo preliva v Sina. v katerega slavi vse izginja. Marija živi zaradi Jezusa, lo je |iomen Madon v krščanski umetnosti. Dete. ki ga žena rodi na svet. je v resnici slabo, ne-|H>polno. odvisno. Žena s porodom |>ostavlja temelj še drugemu, važnejšemu rojstvu. Vsak otrok se mora prerodi!! v božji milosti Ier jiostati otrok v polnem smislu, lo je nI rok božji. To nam osvetljuje eno lemeljnih resnic krščanstva: milost zahteva predhodno naravo. Ce pogledaaao Is ns Strežba bolnikov Posamezne nalezljive bolezni. 1. Legar. Pri tej bolezni se tvorijo v tenkem iu slepem črevu majhne otekline, temu se pridruži driska in vročica. Na trebuhu in prsih se narede majhne rdeče pege. Vročica prvi teden narašča, il do 3 tedne stoji na višku, nakar polagoma pada. Legar pusti posledice, kakor oslabelost srca, pljuč nico, krvavenje črev. preluknjanje črevesa, tvore itd. Kaj rad se ponovi, traja pa manj časa kakor prvikrat. Prj legarju moramo paziti: toploto moramo bolniku natančno meriti, paziti moramo na žilo in prcležanje; ako je nezavesten, ga moramo hraniti. Skrbeti moramo, da so njegova usta čista in mokra, ne izsušena, kajti zlasti pri legarju so ustnice in jezik debelo obloženi. Paziti moramo na odpadke, ali ni kri v njih. Hrana naj bo samo tekoča, m sicer še teden potem, ko je ponehala vročica. Zelo važno je, da razkužimo odpadke, v katerih je vse polno legarjevih kali, taiko imenovanih bacilov. Vedno, ko bolnik opravi potrebo, zlijemo kozarec lizola v posodo ali toliko apnenega mleka, kolikor je odpadkov in ga pustimo v posodi dve ari. Šele potem zlijemo vse skupaj v stranišče. Na okrevajoče moramo zelo paziti, da ne vstanejo prezgodaj, da ne jedo, česar ne smejo, in da ne jedo preveč. Med boleznijo moramo biti zelo jjrevidni pri prestiljanju. Legar se kaj rad pojavlja v vojnih dobah. 2. Kolera je akutno vnetje tenkega črevesa. Bolnikovi odpadki so slični riževi vodi. Bolnik bljuva in hm krče v mišicah rn mečeh; vse to je zvezano še z izsoševanjem vsega telesa. Smrt pogosto nastopi v nekaj urah. Bolnikovi iztrebki so zaradi nalezljivosti zelo nevarni V Vzhodni Indiji se kolera neprestano pojavlja; od tam jo prenašajo podgane v Evropo. Kolera je spremljevalka vojne. Proti njej imamo uspešna cepiva. Gimnastika in Dandanes nam gimnastika ne sme biti samo krilatica, s katero se tako radi ponašajo oni, ki goje šport zgolj radi mode in dolgočasja. Gimnastika je vsakemu športniku nujna potreba, sportnik-tekmovalec pa brez nje ne bo mogel dosegati onih uspehov, ki bi jih lahko, ako bi se dnevno bavil s to vrsto telesnih vaj. To velja za vse športe in prav v isti meri tudi za težko atletiko. Že pred vojno so imela večja nogometna društva navado, da so se njihovi Sani bavili še z lahko atletiko in gimnastiko. Danes pa že vsakdo ve, da dvigač uteži ne more dobiti samo pri dviganju potrebne hitrostne moči, ampak predvsem potom lahkoatletski h in gimnastičnih vaj. Sama težka atletika napravi trdo muskulaturo. Kdor tega ne spozna, ta ne bo napredoval v toliki men, kakor bi gicer lahko in tudi viška ne bo nikdar dosegeL Na prvi pogled se spozna težki atlet, ki ne goji gimnastike in lahke atletike; enostransko vez-banje pri njegovi specijalni panogi p izda. Muskulatura na rokah, ki je izredno močna, ni v pravem razmerju z ostalim telesom; če jo pa še napne, pa postane nesoglasje še večje. Tem partijam manjka potrebne elasticitete. So pretrde, da bi se mogle raztegniti- In ravno v mehki muskulaturi, kadar je sproščena, tiS merilo njene sposobnosti. Trdo muskulaturo pa dobimo, če delamo tezne gibe, mesto da bi izvajali hitrostne vaje — z bliskovito hitrostjo ter z večkratnimi krajšimi odmori. In če ae potem take partije ne predelajo z lahkoatletskimi in gtemastičnimi vajami, potem dobi športnik trdo mndadaturo, kar občuti šele, če dlje časa ne prihaja redno k treningom in če hoče po takem od-takoj prvi dan pokazati, odnos no doseči Težkoaflet, ki geji leta m teta samo dviganje gteH, bo dobil od trde muskulature tako obmetano teto, da Se zdaleka ne bo mogel začeti onega, kar si [tavlja. On pač misli, če vedno samo težko rje, da je na pravi poti. Do neke meje bo že I, in sicer samo tako daleč, v kolikor ne bo Ovirala stremljenja navzgor trda muskulatura. Ko pride tak težkoatlet na mrtvo točko, mu vsa borba ne bo nič pomagala. Obupno se trudi, toda brez ospeba. Preje tako svež in spočit, sedaj pa taka Oegma napram svojemu telesu. Šport mu zato ni veco«x~fcakor svoječasno in zato ga začne celo mrzffi- Z železno voljo in nekoliko trmoglavosti še poaknSa rezultate zboljšati. toda uspeh je mini-mAn Posledice takega pretiravanja so za zdravje običajno neugodne. Kaj ie torej napraviti v takih slučajih? Prva doBnost je, da začasno opustimo težke ročke in da črtamo vse tezne vaje h programa. Mesto treh, dveh tedenskih treningov, imamo samo po eno njo na teden. Izvajamo dosti metov (krogla, disk, kopfc) to sicer v začetku z lažjimi orodji. Ko je to tamreeiio, tečemo stilno na srednje proge. Po treninga mlačna kopelj (nikakor ne v mrzli vodil), dobro ae obrisati m nato masaža. Po par tednih, ko se je pokazalo zboljšanje, pa je treba atleta pola )e laže razumeti, da je bilo z obsodbo prve žene >jaz ti bom pomnožil muke in v trpljenju bofi rodila otroke< bilo tudi rečeno »in tudi postavil bom sovraštvo med tebe in Ženo«. Vsako spočetje tn naravni porod je torej pogodba za nadnaravni preporod. Vse to je bila samo možnost do prihoda druge žene, ki nam je s svojim ponižnim »Zgodi se< prinesla dar božji. Kakor je s prvim sebičnim uporom prve žene ves svet padel v prekletstvo, tako je v vdanosti in samo-Srtvovanju druge Žene našla narava svojo odrešitev in bila dvignjena v nadnaravni red. Po zgledu ponižne žene iz Nazareta dosega še danes od-refieni svet svoje lastno rešenje, »kajti za svojo odreSttev mora človek ponuditi Bogu samo pripravno, brezpogojno žrtvovanje«. Ce vse to pregledamo, nam postaja dogma božjega materinstva vsebolj jasna. Ko je bita v četrtem stoletju cerkvenega življenja proglašena, je postala temelj vsem oetalim dogmam o Mariji. Cerkev jc na njenem temelju ustvarila nauk o sodelovanju človeške narave z milostjo, to je: Oznanjenje vtelešene Besede se ni nanašalo samo na Marijo, to je ve-aelo oznanilo vsej prirodi po Mariji. Milost oznanjenja je najprej napolnila Marijo, da se potem razlije in p>osveti vse, kar je ustvarjeno. S tem se mt dotikamo nove dogme bodočih časov, ki jo pa že dandanes Cerkev izpoveduje: Marija je Posrednica vseh milosti, ker je s Svojim Sinom sodelovala pri rešitvi vesoljnega sveta. S tem pisateljica končuje svoje delo. ko še pripomni, da bo Marija Devica postala Mati vseh ljudi v polnem smislu, ko bodo vsi postali izbranci nebeškega kraljestva, in tedaj se bo Marija v resnici imenovala: Večna žena Toda to so samo teološko globoke misli te velike sodobne katoliške p>esnice, estetska vrednost dela pa ima svojo poeebno in to veliko ceno ter bi jo priporočali vsem, ki hočejo v Marijinem mesecu maju brati lepo in globoko. Mariii posvečeno umetnino. 3. Griža se pri nas boli j>oredko, v vročih krajih pa bolj pogosto pojavlja. Znak te bolezni je vnetje debelega črevesa. Iztrebljanje je zvezano z bolečinami. Iztrebki so pomešani s krvjo, z gnojem in s sluzo. Z odpadki moramo ravnati kakor pri legarju. 4 Pegasti lejjar. Pojavlja se skoraj samo po zimi in sjx>mladi in je zelo nevaren. Ta bolezen izbruhne z mrzlico čez 2—-3 tedne f>o okužen ju. Vročica hitro narašča. Bolnik, ki ga boli glava, zelo oslabi in dobi katar na sopilih in očeh. Med 3 do 6 dnevom se pojavijo rdeče pege najprej po prsih in tilniku, potem pa f>o vsem telesu. Med vročico, ki traja 14 dni, se bolniku blede. Ako bolezen ugodno poteka, vročica naglo pada. To bolezen razširjajo uši v obleki, zato je treba, da se zatro. Strežnica se zavaruje pred oku-žitvijo s tem, da nosi plašč, katerega odprtine si zaveže. Lase naj si kratko ostriže. 5. Oslovski kašelj imajo samo otroci, redkokdaj tudi odrasli. Otrok krčevito kašlja, pri čemer se mu zapre špranja med glasilkama. Ta kašelj, ki traja več tednov, je nevaren zlasti otrokom v prvem letu, dočim ga večji otroci lažje prestanejo. Dušljivi napadi otroka še ne zaduše, četudi so videti nevarni. 6. Davica. Zrelo, zlasti pa mandelji so obloženi z belo plastjo, ki se jih trdovratno drži, Ako se taka plast usede v grlo in sapnik, je dihanje zelo težavno. Med piskajočim hropenjem bolnik ne more skoraj nič ali pa prav malo zraka vdihavati in je nevarno, da se zaduši. Takih otrok ne smemo samih puščati. Skrbeti moramo, da bo zrak v sobi vlažen, in sicer s tem, da postavimo vanjo skledo vroče vode. Davica ima lahko posledice, in sicer vnetje ledvic. Cim manjši je otrok, tem nevarnejša je zanj. Odraslim je manj nevarna. Na izolacijo bolnika moramo strogo paziti, to ie, da ne pride z zdravimi, zlasti z otroki v dotiko. Starši naj ne poljubujejo takih otrok. atletika goma upeljati še v dviganje, da bo zopet dosegel svoj višek in več. Pa tudi potem, ko je dvigač v popolnem treningu, ne sme poskušati pri vsaki vaji, doseči višek. Enkrat na mesec je dovolj. Sporedno je izvajati lahkoatletske vaje in vsaj 10 minut gimnastike dnevno. Po zimi, ko smo navezani samo na zaprte prostore, odpade lahka atletika. Navezani smo na gimnastiko, bodisi zdravstveno, sobno, švedsko itd. Pri zdravstveni gimnastiki smo navezani samo nase in se izvaja brez vsakega orodja. V gimnastiki namreč teži jedro športa. Z gimnastiko se zmožnost začetnika in izvežbanega športnika zvišuje. Zato se lahko trdi, da gimnastika dosti pomore do večjih uspehov in do zmage. Kurenčkuva Neška ma tud beseda Jest sama ne vem, kua je zadnč Gusti čvekou ud ene svubode? Pa še pugervu je ta prsmoda, de b mu ja eden namalu. Na Gustlna jest že ud nekdej nisem dost držalo in še dons na držim. Ampak, de je tak bimbo, pa spet nisem mislela. Kdu pa je dondons še tku zaru-kan, de b verjeu, de je kašna svuboda na tem svet? Svubode ja še nkol ni blu, ja zdej ni, in ja tud nkol na bo. Tist zjajne »žiuja svuboda«, sa ja sam besede koker sa sani besede, če enmu vošma »dober dan«, na bo tist dan prou nč bulš zavle tega. Tu je pršlu holt tku u moda, de eden drugimi vošma »dober dan», če ga glih srečama, koker sa pršli pr naših damah u moda pufarban žnabli. De b pa tak vuJiu kermu kej zalegu, je pa glih tulk, ket pet krau za en groš. Svubodija še Adam in Eva u raje nista bla, ke vnder nista mela druzga nad saba, ket Buga. Če b bla u resnic svubodna, b tud tist jabuk žiher saj pukusla, ke jima ga je Buh prepuvedu. Vite, pa ga nista smela. Ke je bla pa Eva ferbč-na, koker sa holi še dons use ženske, če mene vn uzamem, in ni ubugala Buga, amj>ak je še Adama zapelala, sta bla pa uba delužirana iz paradiža. Astn, koker vidte, še u raje ni blu svubode, ke je mou ublast sam Buh nad nima. Kuku mor-ma pa dons pugervat svuboda, ke mamo več ublast nad soba, koker je nas podložnku? Tu je kratk in mal nemugoče. Zdej nimam a prepuve-dane sam jabuka, koker sta jh mela Adam pa Eva Zdej mama prepuvedan use: če sojmu psu na kupeš predpisane marke, s šlrafan ti in loj j>es, ke ni prou nč uržah. Ce maš becikl brez rmmare, s štrafan. Če čez punuči u Stari sediš in s žeja gasiš, je štrafan birt zatu, ke se je držu svetga pisma, in žejne napaju. Lepu vas prOsem, ki pa je tle svuboda? Tički sa svuboden ia. Tu ma Gustl jsrou. Ke-ne tič leti kamer če. Tičem se ni treba nuftenmu legitimirat. Lde se pa morma. Kenc, če se pele ©n Iblančan kašna nedela, ke je vožna' mal cnejš, ket punavad, kam na Gurejnsk, de se mal ziufta, na sme puzabet uzet iz saba use cajgnese, kar se mu jih je nabral u žeulejn. Se putrdil, de maš tud koze že staulene, t pride prou. Jest sem se enkat pelala iz Krajnske gore, ke sem šla ena bouna prjatelca ubiskat, preke Iblan nazaj. Kumi sem se u vagone nardila ko- Sa h V teh dneh sta turnirja v Moskvi in Nauheimu, ki oba vzbujata zanimanje našik šahistov. Pri prvem je prišlo takoj po prvih kolih do senzacije. Mladi ruski mojster Ragozin je presenetil sicer tako sigurnega velemojstra Flohra s teoretičnostjo in Flohr se je moral v 35. potezi vdati. Takoj v naslednjem kolu ga je še L6wenfisch spravil v slabšo pozicijo. Flohrov slabi start bo povzročil še večfo napetost ker bo Flohr seveda skušal, da nadomesti, kar je izgubiL V Nauheimu igrata izmed inozem-cev še holandski mojster van den Bosch in švedski prvak Stahlberg. Aljehin in Vidmar sta pričela z remiji. » Ta mesec je minulo sto let, odkar se je rodil prvi priznani svetovni šahovski prvak in utemeljitelj moderne šahovske tehnike Wilhelm Steinitz. Rodil se je sredi meseca maja leta 1836 v Pragi. — Kot dvaindvajsetletni študent je jjrišel na Dunaj, kjer se je posvetil šahu in odkoder so ga leta 1862 poslali na mednarodni šahovski turnir v Londonu, kjer je dosegel šesto mesto in odigral najlepšo partijo. Večino svojega življenja je potem Steinitz preživel v Londonu, deloma tudi v Ameriki. Na turnirjih ni dosegel posebno lepih rezultatov, pač pa se je pokazal izredno močnega v mateh. Leta 1866 je premagal Anderssena, ki je j>o Morphyjevem povraiku v Ameriko slovel zopet kot največji mojster. Rezultat mateha je bil 8:6 za Steinitza. Priznanje svetovnega prvenstva pa si je priboril po matehu s Zuckertortom, ki ga je odigral leta 1886 v Ameriki in v katerem je deset partij dobil, pet izgubil in pet remiziral. Svoje prvenstvo je jx>tem uspešno branil v več matehih, premagati ga ni mogel tudi genijalni ruski mojster Cigorin, s katerim je igral leta 1889 in 1892. šele silnemu borcu Laskerju je usjjelo, da je leta 1894 premagal že oslabelega svetovnega prvaka in mu iztrgal prvenstvo. Lasker sam pravi o tej zmagi, da je igralec premagal misleca. Steinitz je po tem matehu še bolj pešal in leta 1000 je umrl. Steinitzova zasluga je v tem, da je šahovsko igro postavil na znanstvene osnove, na podlagi katerih je potem on, še boli pa poznejše generacije, izgradil moderno šahovsko igro. V njegov spomin prinašamo danes- naslednjo lepo partijo, ki jo je odigral leta 1895 na turnirju v Hastingsu. Steinitz : v. Bardeleben. 1. e2—e4, e7—e5. 2. Sgl—f3, Sb8- c6. 3. Lfl— c4 (ta poteza je karakteristična za tako zvani ginoco piano ali italijansko igro, ki tudi iz sedanje mojster ske turnirske prakse še ni izginla), Lf8—c5. 4. c2—c3 (najostrejše nadaljevanje. Beli se hoče z d2- d4 polastiti središča in tako priti do napada), Sg8—f6 (boljše kot n. pr. d7~ d6, j>o čemer bi beli z d2—d4 res prišel do premoči v središču in s tem ' do boljše igre. Z igrano f>otezo se črni pripravlja j na protinder v središču in osvoboditev z d7- d5). ; 5. d2—d4, e5Xd4. 6. c3Xd4 (na tukaj možni napad e4—e5 bi črni odgovoril že z močno pvotezo d7- - ! d5), Lc5—b4+. 7. Sbl c3 (solidneje je I.c1-d2, i Lb4Xd2+, Sbl Xd2, d7 -d51, e4Xd5, Sf6Xd5 s j približno enako igro pb Ddl—b3, Sc6—e7 itd.), i d7—d5 (črni dosledno izvaja svoj načrt, ki ga je pričel s četrto potezo Sg8—f6 in se izogne komplikacijam, ki bi bile združene s Sf6Xe4 in za belega v večini varijant ugodne). 8. e4Xd5, S<6Xd5 (črni je torej dobro odbil napad belega v centru in si je priboril polje d5. Slaba stran njegove pozicije pa je, da mu je težko priti do rokade, ne da bi si poslabšal položaj v centru.) 9. 0—0, Lc8 eft. 10. Lcl —g5 (beli svojo malo prednost- ki jo ima v tem, da lahko ovira črnemu rokoko, zelo krepko izkorišča), Lb4—e7. 11. Lc4Xd51, Le6Xd5. IZ Sc3Xd5, Dd8Xd5. 13. Lg5Xe7, Sc6Xe7. 14. Tfl—el (s tem je črna rokada preprečena in črnemu ne ostane drugega kot da na umeten način pride do nje. Ce se mu to posreči, bo imel zaradi močnega polja d5 in izoliranega jješca d4 lepe izglede), f7—f6. 15. Ddl—eZ Dd5-d7. 16. Tal—cl, c7—c6 (tukaj je črni edino s Ke8— f7 še imel priliko, da se obdrži na površju. Grozil bi namreč • Se7—d5 ia zasedbo e linije s stolpi, utrditi svojo f>ozicijo. Uspeh žrtve kvalitete na e7 bi bil namreč dvomljiv, ker bi po KeS-n, De2Xe7+, DXe7, TelXe7+, Kf7Xe7, TclXC7+, Ke7—d6, TXb7 ali TXg7 sledilo Ta ali h8—cc8 z grožnjo mata na cl in črni bi s tem dobil čas, da se s Tc8—c7 zaporstavi silni poziciji črnega stolpa na sedmi vrsti in premoč črnega stolpa proti belemu skakaču in bi nitro prišla do izraza. Po igrani p>otezi sledi najlepši del partije — napad belih figur na črnega kralja. Steinitzeva sijajna izvedba tega napada ima tudi v poznejših turnirskih partijah le malo primer.) 17. d4-d5! (odpira prostor svojim figuram za napad), c6Xd5. 18. Sf3—d4, KeS—H. 19. Sd4—e6 (grozi Tel—c7), Th8—c8. 20. De2—g4, g7-g6. 21. Se6-*5+, Kf7 —e8. 22. TelXe7+11, Ke8—f8 (nastala je izredna pozivija, vse štiri bele figure so naj>adene in j>oleg tega grozi belemu mat. Če bi črni mesto igrane poteze vzel stolpa bi po DXe7 hitro izgubil s TXc8+, po KXe7 bi pa prišlo Tel+ Kd6, Db4+ Kc7, Se6+ s hitro zmago belega). 23. Te7—f7+, Kf8—g8. 24. Tf7—g7-f in črni se je vdal. Ne gre namreč Kf8 radi SXh7+, jx> Kh8 bi bil pa konec sledeč: TXh7+ Kg8, Tg7+ Kh8, Dh4+ KXg7, Dh7+ Kf8, Dh7+ Ke7, Dg7+ Ke8, Dg8+ Ke7, Df74 Kd8, Df8+ De8. Sf7-f Kd7, Dd6 mat. Izvedba belega napada v tej partiji je v resnici občudovanja vredna. Razvezano smopje Kdaj f'c bil prvi slovenski naslop (govor, deklamacija)? L. 1.845 je praznoval ljubljanski župan Janez Nepomuk HraHet»ky, bivši glavar brižinskih posestev v Skofji Loki, petindvajsetletnico svojega ljubljanskega županovanja. Ob tej priliki je voditelj slovenskega naroda, urednik »Novic«, dr. Janez Bleiweis, naprosil pesnika dr. Franceta Prešerna, naj napiše slovensko prigodnico, kar je Prešeren tudi ustregel, dasi s Hradeckim ni bil osebno bogvekako poznan. Tako je nastala ptesem — »Janezu N. Hradeckitu«, ki se začne: Od serčno zaželjeniga j>oklica, ki Tebi zročil varstvo je Ljubljane, j>retekla je stoletja četrtnica, za svojega rojaka serca vigane, že je takrat napolnil up veseli, de mestu očetnimu zlat čas nastane. To prigodnico je nato deklamiral dijak Lovro Toman, poznejši pesnik in politik, ter velja kot prvi javni nastop v slovenskem jeziku. Odklej smo Slovenci ta »Od prvega tukaj stanuje moj rod, če ve kdo za drujga, naj reče odkod?«, tako je pel pred dobrimi sto leti prvi slovenski pesnik; kajti takrat in še kasneje so mislili, da so bili stari Iliri tudi Slovani. Danes pa vemo, da so se naši predniki priselili v te kraje šele za takozvane selitve narodov proti koncu 6. stoletja, lik pred nami so prebivali tu germanski Langobardi in ko so se ti i. 568. odselili v Italijo, so zasedli njih ozemlje naši predniki. Ta naselitev se je izvršila primeroma naglo, kajti komaj tri desetletja kasneje se Slovenci že biiejo ob gornji Dravi z Bavarci in silijo preko tržaškega Krasa v Italijo. Rešitev hrižanice Vodoravno: 1. rudar, fi. pokop, U. eros, 12 ras, 14. Sauo, 15. pa ž. 16. porog. 18. lak. 19. ar 20. kap. 22. dan. 2'. Ra. 25. kos, 26. igo, 28. Dol, 30. lev, 1. olika. 32. tat, 34 Sap, 36. ona, 37. ban. 39. ep. 41. čep, 43. por, 44. Ig. 45. Vir, 47 sever, 49. uho 50. Epir, 52. kad, 53. Oran. 54. žamet, 55. Alani, Navpično: 1. repar 2. uiar, 3. do/, 4. as, 5. car 7. os, K. kal. 9. Omar, 10. pokal. 12. roj), 13. sod. 16. pas. 17. gad, 20. kovač, 21. Egina. 23 notar. 25. kes, 26. ilo, 27. oka, 29. lan, 33 re\ež, 35. pes. 37. bor. 3K. ogom, 40 pipa. 42. pnk, 43. ped, 34. Ihan, 46. Rim, 48. val, 49. ura, 51. re, 53. oi. mot, pa že »tuji pred mana en mužakar, za nim pa ene par žendarju. »Kaži legitimacijul«, me je nahrulu, in me pugledu tku, ket b se za Krimam zabliskal. »Kašna legitimacija? Jest sem Iblan-č&nkn. Ti pokaž men »legitimaciju«. Veš prjatu, med kulturnem Idmi je ta navada, de se ta peru tist predstau, ke enga uguvari.« Tkula sem mu puvedala, in kar tikala sem ga, koker on mene. En čas me je gledu, ket bk nove vrata, pol je pa še enkat zarež nad mana: »Kaži legitima-cijul«. Sevede, mene je tu zjezl, de sem ratala rdeča, ket kuhan rak. Ke nisem več vedla, kuga b mu odguvurila, srn mu pa kar ježek pukazala, pa figa sem mu ke pud nus pumulila. Ke je mužakar sprevidu, de se z nama ni za špasat, je r>a šou. Zendarja pa za nim. Kumi sem se mal uddehnila in z enmu pu-žirkam brinučka, ke sem ga mela za use slučaje iz saba, jeza dol puplahnila, t pa stop predme spet en žendar »n me kratkirimal aretira in me žene ket kašnga Čarugata u jesenicah h kumi-serje. Sevede se je men tu strašen fržmagal, pa ni blu nč za pumagat. Sej veste, kuku je, čc s tak gespudi kej u glava utepeja. Ubogat morš, pa je fertik. Kumeseri sem mogla holt puvedat, de sem iz Iblane duma, in pa, de se pišem Kurenčkuva Neška. Pol sem mu mogla puvedat, de sem stara tutk in tulk [sevede, tle sem ga pa pusten nafarbala, pa ni treba nubenrmi prairt), in pa, de mam koze čist pu foršrift staulene »Če m na verjameja, gespud kumeser, nej pa tlela pogledaja«, sem mu rekla, pa rukau zavihnla, de je vidu, de guvarim čist gola resnica. Ke sem use tu srečen upraula, sa me pa spusti nazaj u vagon in fural sma se lepu pučas naprej preke lblan. Jeza me je pa tku cela pot kuhala, de nisem vedla kdaj sma se prpelal u Iblana. Sej praum, če b moj mož, ke me je čaku na kuludvore, m me ni blu ud nekoder, na pršou pume u vagon, b jest tista nuč gvišn u vagone spala. Noja, jest sem že zdauni na use tisi, kar se m je prpetl tekat na rajž, puzabila, kar m enga lej>ga dne pmese iz iblanske rmlcije en cegelc, ke je blu gor zapisan, de morem »platii« 150 di-naroku štrafenge zatu, ke sem tistimi dedce n vagone pukazala figa namest legitimacije. Vrte, taka je dondons svuboda, pa se ubra kamer se češ. Zdej nej ja pa eden namala, al pa iz linoleoima zreže, če ja more. Tu b tud Gustl lohka vedu, de tu na gre, sej je že dost star. Men sploh na gre u glava, de more eden ud našeh umetniku kej tacga pugerval? lest nč na rečem, sej naš umetnki sa hedu brihten, eden bi ket ta drug, ampak, de b znou ta al pa un svuboda naimalat, al pa clu iz linuleuma zrezat, hi pa na verjamem, pa če je še tulk akadeani preštederu in še tulk sveta prerajžu. K. N. UGANKE f/ • v • Knzantca 1 2 3 4 1» 6 7 8 h 10 »1 I 12 13 I14 15 16 17 18 19 1 20 [21 22 23 24 25 26127 28| 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 441 45 46 47 | 48 Besede ptomenijo: Vodoravno: 1. koroSka reka, 5. mladostni *a- gon. 9. zemeljska vzpetina. 11. grška gora, 12. del voza, 14. pobožno opravilo, 16. reka v Jugoslaviji, 17. vabljiv čar, 19 pogled na svet, 20. navadno število, 21. kaznjivo dejanje. 23. osebni zaimek, 24. svetopisemska oseba. 25. srbska planina, 27. oglarska naprava 29. dan v tednu, 31. glasbeni instrument. 33. žensko krstno ime, 34. živalski vrt, 3(3. del telesa, 38. del uljnjaka, 39. rodovitna zemlja, 41. domače praznovanje, 4Z egiptovsko božanstvo, 43. mesto na Češkem, 44. vrsta nojev, 46. nikalna členica, 47. drama iz rimskega življenja, 48. del očenaša. Navpično: 1. prelom, Z vas pri Ljubljani, 3. vaa nad Tržičem 4. svetopisemska oseba, 5. sestavina ozračja, 6. prijetna zabava, 7. izraz pri kartah, 8. je nad zemljo, 10. nd izumrlega naroda, 11. majhen drobec snovi, 13. jestvina, 15. svetopisemska oseba, 16. poletno bivališče, 18. panonski knez, 20. slovansko božanstvo, 22. del noge, 24. grška pokrajina, 26. iiraz pri kartah, 28. stara slovanska pijača, 29. strugarska priprava, 30. leseno orožje, 32. angleška trdnjava, 33. slovenska reka, 34. del glave, 35. del voza, 37. angleška trdnjava, 39. domača žival. 40. žensko rstno ime, 43. kratica ploskovne mere, 45. človečka pamet Skrivalnica Kam je šel vodnik? Morilka v Jumili Slika iz krvavih rdečih dni na Španskem Rada se penl9 zelo osvežufe, izdatna pri uporabi« Ajahuaska io sirup, katerega dolnjo iz zo-vrelka neke rastline. Ta sirup pijejo Indijanci, do bi mogli gledati v prihodnjost. Dr. Zerda Rayon iz Rogote piše o tem: »Med zmedenostjo, katero povzroča la sirup, bolnik vidi in sliši reci, katerih doslej še nikdar ni videl ali slišal. Nekateri divji Indijanci, kaleri doslej še nikdar niso zapustili svoje domovine in zaradi lega ludi niso mogli nič vedeti, kakšno je življenje v civiliziranem svetu, so začeli živahno in določno pripovedovati o velikih mestih, visokih hišah, sta-rih gradovih in naselbinah, ki po njihovih ulicah vse mrgoli belih ljudi« Colorines je strup iz rdečih pešk nekega drevesa, ki se ihienuie »zompantli Kdor ta sirup uživa, ima zares sanje. Te vrsle sirup je bil znan tudi že staremu veku. ročilu je bil generalni vikar janež spovednik druge kraljeve žene Zofije. Kralj Vaclav pa je bil ljubosumen in je večkrat silil v kraljičinega spovednika, nai mu pove, kakšnih grehov se kraljica pri niom spoveduje. Generalni vikar lanez pa ie bil zvest svoji dolžnosti ler ni holel izdali spo-vedne tajnosti. Zaradi tega je /.ačel kralj Vaclav generalnega vikarja sovražiti. Prilika /a maščevanje se mu je ponudba ob tisti priliki, ko je nadškof Jenzenstcin in njegov kapiteli prekrižal kraljeve načne v zadevi premoženja tislega juž-nočeškega samostana. To priliko je lorej pograbil kralj Vaclav in se maščeval nad spovednikom, ki je bil zvest svoii duhovniški dolžnosti. Za zgodovinarja to ustno izročilo seveda ni noben dokument, ampak spada to v poglavje krščanske mistike. Resnica pa je vendarle ta, da so dne 15. aprila 1719 odprli mučenčev grob, ko sc je vršil svetniški proces za Janeza Nepomuka. Tedaj so pod okostjem mrtvega svetnika v spodnji čeljusti našli docela nestrohnel jezik mučenega in umorjenega janeža Nepomuka, ki jc umrl zaradi svoje duhovniške molčečnosli. Holandska ekspedicija Rdečega križa se je vrnila v domovino, kjer jc člane ekspedicije pozdravila kraljičina lulijana Zgodba o sv* Janezu Nepomuku Dne 16. maja praznuje katoliška cerkev god velikega češkega svtnika sv. laneza Nepomuka Svetnik se je rodil leta 1340 v vasi Pomuk blizu Plzna. Postal je duhovnik in generalni vikar praškega nadškofa lenzensteina. Umrl je leta 1393 kot mučenik. Tedaj je na Češkem vladal češki kralj Vaclav IV„ ki je bil obenem ludi nemški kralj. Ta je vladal od leta 1379 do 1419 Vaclav je bil sin češkega kralja, nemškega cesarja Karla IV. Ril je dobro vzgojen, toda silno nagle jeze in vdan pijači. Tako je po svonh strasteh poslal v zgodovini svarilen zgled, kakšen vladar ne sme biti. Na njegovem dvoru :e vladala velika korupcija. Kralj je oddajal službe svojim ljubljencem brez ozira na to, ali so sposobni ali ne. Za nekega izmed svojih ljubljencev, ki pa je bil kaj malo prida, je kralj Vaclav v južno-zahodnem delu Češke hotel ustanoviti tudi posebno škofiio ter jo obdariti z bogatimi dohodki. Ker pa kralj ni imel dovolj sredstev za io, je hotel svojemu ljubljencu dohiti sredstva na drug način. Slučajno je takrat umrl opat nekega bližnjega samostana. S sredstvi tega samostana je hotel kralj Vaclav ustanoviti novo škofijo za svojega varovanca. Tedanji praški nadškof Jcnzenstein pa je PTavočasno izvedel za to kraljevo namero, zarodi česar je pozval menihe dotičnega samostana, naj nemudoma izvolijo novega opata To se ie res zgodilo, nakar je nadškof izvolitev brž potrdil in s tem prekrižal kraljev načrt. Ko je krah Vaclav zvedel, kaj se je zgodilo, je zbesnel. Dne 20 marca leta 1395 je poklical k sebi na odgovor nadškofa lenzensteina, njegovega generalnega vikarja )aneza, stolnega prošta Vac-lava, oficijala Nikolaja Puhnrka ter nadškofovega oskrbnika Nupra. Nadškofa se kralj Vaclav res ni upal lotiti s surovo silo. Tudi proštu je bilo pnznnešeno, pač pa je one tri z. generalnim vikarjem Janezom vred dol mučiti. Janeza je dal na natezalnico tn je baje celo sam lastnoročno pomagal pri mučenju zasovraženega generalnega vikarja. Medtem ko sta onadva vkljub mučenju ostala še živa, je bil generalni vikar Janez tako zdelan, da je končna smrtna obsodba, kalero je izrekel kralj, bila samo rešitev velikih muk. Kralj jc naslednjo noč mučenega generalnega vikarja Janeza dal z vttavskega mostu vreči v reko VI-tavo kjer te mučenec ulonil. To grozodejstvo je praško prebivalstvo silno razburilo. Pražani so brž ukrenili vse potrebno, do so v vodi našli mučenčevo truplo ter ga slovesno pokopali v stolni cerkvi Nadškof jenzenstein je o tem dogodku takoj na skrivaj poročal papežu Ronifaciiu IX. v Rim. Šele čez kakih 350 let je to nadškofovo poročilo prišlo v javnost. V tem poročilu in pritožbi ic nadškof natančno poročal papežu, kako je kralj Vaclav mučil ge- V severnoameriški državi Texas ie pri naselbini neralnega vikarja Janeza, ki jc končno umni mu- • Beaumont pri vrtanju za petrolojeim izbruhnil čeniške smrti. ; močan vrelec in začel goreti. Celih 18 ur je go- llstno izročalo, ki je silno staro in večkrat relo. Nato jc požar sam ugasnil. En teden kasne-zgodovinsko pretreseno ter zalo tudi pristno, pa je pa ic izbruhnil nov curek, kaleri je v enem poroča tudi, zakaj je kralj Vaclav generalnega J samem dnevu vrgel v zrak 1.6 milijona lilrov vikarja Janeza tako sovražil Po tem ustnem iz- < olia, blata in vode Sinjicuihi je čnrovna piinča, kalero izde.hi-ieio iz rasiline istega imena. Kdor to pijačo pije, I vse pozabi. Ta človek pozabi celo stvari, ki so ; se zgodile pred nekaj urami, pač pa zna pri-: povedati, kaj se je kdaj zgodilo njegovemu očetu ali njegovemu staremu očetu Costic-Zapotl je strup iz drevesnega sadu, ki je lako debel, kakor moška pest Kdor se s lem strupom opijani, je podobno pijan, kakor kdor se je vina napil. Ta strup uživajo hidi taki. ki drugače ne morejo zaspati. | Nanacatl ie goba, katera povzroči človeku, i kdor jo je užival, da za nekaj časa /nori. Tak človek pa postane po uživanju silno občutljiv. Kdor se ga le dotakne, mu dela veliko nadlego. Ce takemu človeku l zvečer ob 8. uri se odpeljemo s svojim " V„om iz gl. kol. Ljubljana. Upamo'na udobne • ' ive za ves čas izleta. Čez Beljak in Solno;. dosežemo zjutraj ob 6. Miin-chen. Svojo robt . limo v zaprtem in zastraženem vlaku, gremo U zajtrku (v bližini), nato lakoj v Deutsches Museum (vodniki). Kosilo, ogled mosta, Hofbrau. Po večerji odhod v Berlin ob 2.\ Tam boino od 7. avgusta zjutraj ob 8. uri do \i. avgusta zvečer ob 9. uri. Bivali bomo skupaj i. s. za razmere velikega mesta ob času svetovne olim-pijade izredno ugodno in Komodno. Za iako nastanitev sem vodil dolgo, težko borboi V okraju Lankwilz (Lokvice), južno od središča, bomo zasedli več poslopij Inajvišie le U. nadstropje) bivše, nove, moderne bolnišnice bolniške blagajne (opuščena, ker je lastnik Jud) sredi parka z mnogimi prostori in pritiklinami, laslno kuhinjo za >.i;J) •seb, obednicami, mnogim: malimi sobami. Ta kraj ima ugodne zveze s središčem mesta in Stadionom Jedli bomo dobro, izdatno, lomačo hrano (z nami gre 6 naših kuharjev). V naši koloniji borno dobili tudi pivo, vino, kavoj razglednice, znamke, brivce, fotografe, gg. duhovniki priliko za maše vanje (naročenih je 5 portabilov, zaprošena Jispenza za pelek in sv. mašo na prostem v nedejoj. Vs i po a in izleti z avtobusi ali cestno železnico. 1. din triurna vožnja pn Berlinu 7. vodniki. K11 dan izle! z avtobusi in ladjo v Potsdam. V nedeljo izlet v Hamburg, lam 10 ur (vožnja z avtobusi in ladjo, ogled pristanišč, ene velike prckooccauske iaj;e, Hagenbeck. žival, vrla, Gladskcga zabavišča SI. Pauli). Hamburg je veliko, zeio lepo meslo, krasne stavbe, mogočne pristaniške naprave, Ha-le b?ck svetovno znan! Na izlete vzam-mo s -.eboi i. > 00 mrzlo kosilo, zjutraj in zvečer jemo v svojih o!jH-nicah. Sploh je spored prikrojen lako, da , , d> bro izrabimo /a oglede, a ve 'Im zadisti 1 ludi počivamo, le malo hodimo in dobro jemo 1 i: 1:0 si kupi vsak sam, ker ni mogo.-o cir«1a:e pia- i - 1 vseh zadovoljili! (pol litra izbirnega piva '5 do 30 pfenigov, 1 lifer vina za nr. o\us I 50 tn rke). Ako bo mogoče, bomo iztisnili iz proračuna se en skupen izlet. Ostali čas br ;:;< rarVa^ 71 ogled olimpijade in zasebne o.rilc.lc udeleženem, kakor si bo kdo želel sam. Vsak udeleženec bo dobil naš poseben znak (olimpijfki 7. iugo=l. m U vico), informativno knjižico (s sporedom. ua o' 'i, imenikom udeležencev), vsak -as v e infortnr ije uštmeno v pisarni vodstva ob vhodu ko'oniie in na vlaku. Z nami bo naš zdravnik s pomočniki in lekarno, približno 50 duhovnikov. Bivanje v Berlinu bomo kar moč prilagodili razmeram velikega mesta. Obilica malih sob (pritličnol) nam bo omogočila veliko ugodnost, da bodo mogli z nami skupaj bivali tudi oni, ki so naročili hotelska ali zasebna stanovanja (seveda bojo imeli poleg boljših prostorov tudi več postrežbe — ker več plačajo i, s. poleg 1600 Din še 200 Din). Hrana za vse enaka (v hotelu bi čakali, dosti dtažje plačali, manj in slabše jedli). Postelje: nove, železno ogrodje, napelo platno, rjuhe, odeja, zglavna blazinica (oblečena). Od časa objave naših cen do danes so nam mnoge cene znatno privili navzgor! Mi vztrajamo pri prvotni ceni, dasi bomo komaj — komaj vzdržali in delamo zastonj, ne za dobiček, ampak v kulturne namene. Mislimo pa na vse potrebe in želimo vse pametne želje zadovoljiti. Prepričani smo, da bo vsak razsoden uieženec z izletom zelo zadovoljen! Iz Berlina se vozimo ponoči, v Niirnbergu 13. avgusta zjutraj ob 5. zajtrk, ogled mesta z vodniki do 10. V Solnograd pridemo ob 3. popoldne. Kosilo (vsi skupaj), ogled z vodniki, Miinchen, Frei-sing in Salzburg sta pomembna za našo versko in kulturno zgodovino. Odhod domov zvečer ob 9. prihoj v Ljubljano 14. avgusta zjutraj ob 5. Žal, ni mogoče več časa določiti za vožnjo podnevi, ker bi sicer za oglede in prehrano ne imeli časa. Točne čase vožnje bomo objavili, kadar jih bomo dobili od železnice. Prostor v vlaku bomq določili ločno, kar najbolj po želji izletnikov. Enako v koloniji v Berlinu. Seveda bodo prenočišča ločena po spolu, iz-vzemši zakoncev, ki so naročili hotelske ali privatne sobe, odnosno v kolikor bo za ostale še na razpolago manjših sob. Čim bolj točno bodo izletniki ubogali vodstvo, lažje in hitreje bomo dosegli zaželjeni red in bolje uporabili čas. V vseh mestih, kjer ne prenočujemo, bomo prtljago lahko pustili v vlaku (naročimo stražo). Koliko denarja naj vzamemo seboj? Denar rabite le za nakupe (spominki, razglednice, pijača), zasebne izlete, izredne zahteve, posebne vožnje, Skromnim bo 20 mark in 5 šilingov, pa nekaj dinarjev za rezervo dovolj. Živ in zdrav bo prišel nazaj tudi, kdor bo imel le 10 mark ali celo nič! Vsi mislite že zdaj na obleko in obuvalo. Pete gumijaste, čevlji lahki, močni, unošeni, ne novi! Obleka komodna, lahna, lahen površnik (pelerina). Za vlak in stan copate ali sandale. Prtljage čim manj. Mraza ves čas ni pričakovati, marveč vročino. Pripravljajmo sc s študijem, da bo naš izlet tudi koristen. Priglaševanje bomo s 15. junijem nepreklicno zaključili! Umestne izjeme samo s 15% doplačilom. Tozadevne informacije daje SK. Planina — Jože Hvala, uradnik Zadružne gospodar ske banke — Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. • Vodstvo. 60 letnica novomeških gasilcev V dneh -1. in '.i. lubja 1936 bo novomeška prn stovolina gasilska četa praznovala svojo šestde-setletnico. Že mesec sem vodi priprave za ta praznik poseben pripravljalni odbor. V treh glavnih smereh je šlo in gre delo tega pripravljalnega odbora: najprej je naprosil visokega pokrovitelja jugoslovanskega gasilstva Nj. Vis. kraljeviča To-mislava za pokroviteljstvo proslave, potem jc oskrbel izdajo posebne spominske knjižice, sedaj je pa začel s podrobnimi pripravami za izvedbo jubilejnih dni. Pred časom ie prejel pripravljalni odbor z dvora obvestilo, da Nj. Vis. Tomislav ne prevzema samo pokroviteljstva naj proslavo, ampak jc ugodeno ludi drugi prošnji čete: visoki pokrovitelj daruje čeli novi prspor, ki bo 5. julija blagoslovljen in razvit. Spominsko knjiižco, ki bo obsegala 116 slrani besedila s številnimi slikami, je napisal J. Jarc. Vsebovala bo poleg zgodovine novomeškega organiziranega gasilstva tudi pregled zgodovine Novega mesla in na podlagi mestnega arhiva pisano raz-pravico o požarnih razmerah v Novem mestu od 1785—1876. Izdajo knjige so omogočili predvsem novomeški trgovci in obrtniki s tem, da so v in-seralni del prispevali večino oglasov. Knjižica bo kratkem doliskana in bo na razpolago vsem, ki ii ni jc Novo meslo in Dolenjska pri srcu, O proslavi sami poročamo, da bo 4. in 5. julija v Novem mestu obvezni izlet Gasilske zajei-nicc dravske banovine in zato naprošamo ostala društva, da na ta dva dneva po možnosti ne prirejajo Večjih prireditev. V nedeljo, 5. julija bo dopoldne svečana služba božja na trgu kralja Petra II. in blagoslovitev ler razvitje novega prapora, nato svečan obhod popoldne pa na najlepšem prostoru, ki ga Novo mesto premore, na Loki ob Krki, velika ljudska zabava z obširnim sporedom. Ne dvomimo, da bo Novo mesto te dni privabilo poleg gasilcev tudi veliko število ostalih prijateljev Dolenjske Kar bo pa še posebej privlačilo občinstvo, bo velika obrtno-gospodarska razstava, kakršne v takem obsegu Novo mesto še ni videlo in bo priključena tudi persebna zgodovinsko-umetnoslna razstava cerkvenega slikarstva v Novem meslu z listinami, rokopisi in starimi tiski iz novomeških arhivov in knjižnic, obenem pa bodo razstavili tudi moderni novomeški, ali v Novem mestu živeči slikarji. 0 vsem tem bomo podrobneje še poročali. Žc sedaj pa naj ve vsak, ki te vrstice bere: 4. in 5. julija 1936 v Novo mesto! Razstava malih živalic v Grohljah Živaluio delujoče društvo Rejec malih živali v Grobijah je priredilo za dneve od 21. do 22. maja bogato razstavo malih živali. Razstava jo prirejena na obširnih in iako primernih prostorih med gospodarskimi poslopji misijonišča v (trobljah. Na preddan otvoritve razstave 20. maja je bilo uradno ocenjevanje in pregledovanje razstavljenih živali. Izvršita sita lo banovinski referent g. Gosak in g. dr. Kocjan. Razstavljene živali so dobilo pr-vnvrlne m prav dobro oceno. Nji praznik dno 21. I. ni. ob K) dopoldne jo hita la/slava olvorjena. Zbralo sc jo mnogo občinstvu. Obtasl jc zastopal okrajni načelnik 1?. K o s i ler okrajni kmetijski referent g. Novak, dalje so bili navzoči dr. Kocjan, župan g. (Iregor Re-C a 11 še k in drugi. Podpredsednik društva g. Ivau Cedilnik je imel pozdravili nagovor, v katerem je pozdravil zastopnike obtasli ler odlične goste ler orisal »o^pintarski pomen prirejene razstave. Nato je mala deklica deklainirala gospodu okrajnemu načelniku ler mu v pozdrav izročita šopek usureljnov. Gospod načelnik je čestital društvu k tako oku-ni in veliki razstavi ler mit želel pri nadaljnjem delu obilo uspeha. Obljubil je. da bo po možnosti prav rad podpiral drušlvo pri njegovih gospodarskih namenih ler je otvoril razstavo. Na razstavnem^ prostoru je postalo jako živahno. Radio je pel, živalce so bile glasne, občinstvo dobre volje, da si imel vtis. kakor da si na malem velesejmu. Občinstvo si je z največjim zanimanjem ogledavalo številne razstavljene predmete in živali. Na kraju samem je imel ob 11 dopoldne g. prof. K rane Pengov zanimivo in poučno predavanje o kokošarslvu. Ker je bilo popoldne vreme ugodno, sc jc obisk razstave in živahnost na razstavi še znatno povečala. Od vseli strani so prihajali peš, 7, vozovi in z avtomobili posetniki iz, najrazličnejših krajev od Ljubljane do Kamnika Med odličnimi gosli moramo omeniti ztasli geodetskega generala g. Slovo Briškoviča, g. polkovnika šodotaca in g. kapelami Radanoviča. Prvi dan je obiskalo razstavo do loOO ljudi. Razstavljenih je zlasti veliko kuncev vseh pasem ler kokoši. Najlepši so brez dvoma kunci. Od kokoši so razstavljeni posebno lepi kosi naslednjih pasem: štajerska kokoš plimetka, rodislandka, pritlikavka. V eni kletki je tudi japonska raca go spe Souvanove. Med ostalimi malimi živalmi je omeniti jezersko ovco, sanske koze, foxterijerje g. Skuška iz Trzina, dalje različne golobe in grlice. Svoj poseben oddelek imajo pavi in pure. Na se- verni strani čuva razstavo-čistokrven hernardinen Misijonišča v Grobljah. Poučna je razstava zlasti tudi v zaprtem od-delku, kjer so razstavljeni razni izdelki iz kož malih živali, «trojene kože, različne priprave ri reji malih živali, umetna valilnica, avtomatična >a« pajalka, tehtnica za jajcu in drugo. Zanimivo slovstvo o reji malih živli (domače in.inozemsko) ler poučne slike po stenah. Proslava dijaške kongregacije v Kranju Kranj, 22. maja. Proslava 25 letnice dijaške kongregacije v Kra nju je nad vse pričakovanje lepo potekla. V nede 1 zjutraj 17. maja so se zbrali vsi dijaki realne ginu nazije izjemoma v roženvenski cerkvi. Stolni z ij> nik in kanonik dr. Tujiaž Klinar je v izbranih e sedali in slogu, potem ko se je v kratkih in prisrčnih uvodnih besedah hvaležno spomnil bla^o-pokojnega dr. Franceta Perneta, prvega vodite: 1 in ustanovitelja kranjske kongregacije, pokazal v,so težko razdejanost našega časa, v kateTem pa kljui težavam upravičeno poleg staršev tudi vsi drug slavijo velike nade na mladi doraščajoči rod, di bo nepokvarjen, odločen in značajen hodil božja pota. Kongregacija naj bo tista, ki bo dijaka pc svojem svetlem vzoru v Mariji učila spoštovati dv« veliki in danes resno ogroženi vrednoti, ki sta de-vištvo in materinstvo. Od razmerja, ki ga ima narod do teh dveh vrednot, se meri tudi njegova kut turnost. Kongregacija naj po Mariji, ki se imenuj« sedež modrosti, oblikuje doraščajočega inteligenla, da bo skladno združil v svoji osebnosti božjo in človeško modrost, da bo polnovreden inteligent-kristjan. Nato je prečastiti g. kanonik daroval sv. mašo v zahvalo za vse prejete dobrote in za vse težnje, ki jih ima kongregacija tudi v bodoče. Ob 10 je bilo kongregacijsko zoborovanje v dvorani ljudskega doma. Prišlo je lepo število kon-greganistov, ki so v zbranem molku pazljivo slediti izvajanjem treh predavateljev. Zborovanja so sa udeležili v precejšnjem številu tudi starejii akademski krogi. Kot prvi je govoril kongreganist-sedmošolec Brgant, ki je v jasnih in globokih mislih pokazal nujne naloge kongregacije nasproti različnim oblikam materializma v našem časn. Nata sta govorila univ. prof. dr. Viktor Korošec in odvetnik dr. Albin Smajd. Govora obeh sta globoko posegala v praktične potrebe našega vsakdanjega krščanstva. Njuna izvajanja bo 'v celoti prinesel farni list »Kranjski Zvon«. Kranjski dijaki so jima za temeljite in jedrnate besede prisrčno hvaležni Takega tesnega stika med mlajšo m starejšo inteligenco bo treba pogosteje iskati v veliko korist obojnemu rodu. Zvečer ob 8 so kongreganisti in koogreg&nl-stinje priredili itspelo akademijo v dvorani Ufačh gkega doma. Občinstvo je dvorano napolnilo i| jr član vseh takratnih slovenskih društev ter ie bil duša narodnega gibanja v Celovcu zo slovensko stvar. I.eta 1907 si ip ustanovil v Kamniku lastno tiskarno. — Ko sem prišel leta 1912 v Kamnik, sem takoj spoznal, da bije njegovo srce za naš trpeči narod. Kmalu sva se spoznala pri skupnem delu za narodne pravice. V njegovi tiskarni se je tiskal »Slovenski Stajerc«, ki je bil nekak protiutež nemškutarskemu Mu »Ptujski Štajerc", ali kakor smo ga takrat imenovali »Oiftna krola« Ta list je najodločneje bTanil pravice štajerskih Slovencev. — I.eta 1915 po izbruhu svetovne voi-ne ie imel preiskavo v svoji tiskarni, kjer so mu zaplenili vso slovensko, srbsko in hrvaško literaturo, kakor tudi ves materijal, ki je bil v zvezi s tiskanjem slovenskih, srbskih in hrvaških knjig. Takrat je utrpel ogromno škodo, katero mu ie prizadel zloglasni nemškutarski okrajni glavar Krese. — Ko so morali naši možic in pn faiitir na vojsko, mu ie bilo odvzeto vse osebie, tako, da ie moral lastnoročno vodih tiskarno. Pri tem svojem neumornem delu ga ir zadela huda nesrečo. Tiskarski stroj mu ie odtrgal na roki tri prstr. Ko sem ga spremljal v Ijubliaii-sko bolnišnico se je ozrl ves prepaden v strašnih bolečinah na svoj rojstni kraj Homec in na griček, kjer kraljuje homška Mati božja in jc z zaupanjem v/.dihnil: »Obupal tu nad svojim zdravjem, pa edino moie upanje ir homška Mati božia, ki 1111 ie že tolikrkrat pomagala iz nesreče in mr bo tudi sedal obvarovala, da se povrnem domov zdrav ined svojo ljubljeno družino - Rrrini Slatnar ie l>tl sicer po mišlieuju star napredniak, kakor so se takrat nazivali — Tavčarjevega kova — loda bil ie globoko veren tnož in ie svoje verske dolžnosti tako vestno izpolnjeval, da jr lahko za vzor najboljšemu praktičnemu katoličanu Vsako leto ie šel s svojo blago gospo ob oblHnici svoje poroke k Mariji Pomagaj na Brc/ir in tam pristopil k mizi Gospodovi. Ob prevratu jc bil član Narodnega sveta in je z največjim navdušenjem sodeloval ler /rt\o-val ves svoi prosti čas za blagor domovine — Ko sr ir po ustanovitvi našr narodne države ustanovila v Kamniku jugoslovanska Matira,' ii je bil predsednik do svoje snuti. Koliko truda in gmotnih žrtev ie daroval temu narodnemu društvu, naj pove kronika, katero hram zadnji predsednik di laucžič. I.eta 1925 1111 ir nrkega dur potožil, ko sva šla skupno obiskat na Rove prijatelja župnika Volca, sedanjega kanonika v I jubliam, da ga nekaj bolj na nogi. Takrat pač še nj slutil, da ir to njegova smrtna bolezen. Iskal ir pomoči vsepovsod, a žal, bilo ir zaman. Obiskoval srni ga durvno, voljno jr prenašal bolečine ler sc tolažil kakor )ob in zaupal v boljšo bodočnost, kjer ni več trpljenja. Dne 16. maja 1926 je poslal po mene. 7.a-tisnil sem mu trudne oči., blag nui spomin. Kamnik in ves slovenski narod ie dolžan, da sr gn spominja. Anton Strrgar — Prt zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec nn ravne »Franz-Josef grenčlee«. Lučka na grob Stanku Koželjevemu 24. januar — 24. maj. Vidri sem tr. Stanko, v jeseni, ko so megle .stegovale svoje bele roke preko naših dolin, ko so velr rože druga za drugo, ko so se poigravali vetrovi z odpadlim listjem in jc umiralo življenje v prirodt. Ti pa si stal med ^vojimi fanli zdrav, zagorelih lic, krepak, v športni obleki, ki si jo le malokdaj zamenjal 5 praznično. Škornji, hlače dokolenke, krotek jopič in zelen klobuk, na katerem se jc ponosno poz.ibaval gamsov šop, pripet z zaponko iz. planink. Oj, ta tvoj zeleni klobuk! Otroško navezan si bil nanj. Še v bolnici ie moral viseti ob tvojem vzglavju, da si ga mogel zagledali vsak hip. PogovaTjal si sr s svojimi fanti, smejal, pri in vriskal si z nitmi, da ic odmevalo po trgu. Kako ne bi! Saj si imel za sobo osemnajst mesecev trdega vojaškega življenja, ki si ga srečno presta! in pred sabo pot v bodočnost, ki mladim dušam obeta toliko lepega, čudovitega. Razmišljal si, kam bi m odločil, da se vrneš k nekdanjemu gospodarju. Pisal si mu in sprejel tc ic. Pravijo, da si se dolgo poslavljal in tržko poslovil od svojih pri-lateliev, od znancev, pri katerih si pogosto va-soval, od očetovega vinograda, ki si ga hodil obdelovat, kadarkoli si utegnil, od domačega vrta, kjer so sc takrat osipalc vrtnice, dalijc, gladiiole, vse zasajene od tvoje roke, poslovil si sc cclo od shranjenih pisem, fotografij, spominov .. Poslednje jutro sc kar nisi mogel odtrgati od doma in svojcev. Sopotniki so opazili na tvojem licu solzo, ko si vslopil v belokranjski vlak — Ali si slutil, da stojiš zadnjikrat nn domačih tlrli V Stanko, ko bi vcdrli mi, kj smo tr poznali, da ti nrrti usoda z vsemi silami, bi Ic iztrgali iz njenih rok! Toda božja Previdnost je hotela, da si slutil nrsirčo ti sam rdini. Videl sem Ic, Stanko, v božičnih dneh na bolniški postelji. Kot nuičcnik si ležal lam brez roke, brez noge. z obvezano glavo Nič več ni dihalo življenje iz tebe. V eni saini noči so li pobledela lica, bolečine so zarezale dve globoki gubi krog tvojih ust, ki so neprestano že-jala Brez moči si bil, obsojen da počivaš, ti, ki nisi bil nikdar utrujen. Samo oči, tvoie velike, j črne oči so ostale iste. Zrle so globoko v nas, ki smo stali ob tebi, kakor ob ulrganem cvetu. Rog ve, kakšne misli so se tedaj podile za bolečim čelom Morda — in vsi smo želeli, da bi bilo lako — morda ti trpljenie ni dalo, da bi se zavedel, kako brezupno so se razbili načrti tvoje mlade duše in da si v 0111 sami usodni noči j postal starček, ki mu življenje nudi samo še do-i brohotno roko svojca, na katero se bo moral I opreti ob slednjem koraku. Morda pa si čutil vso to bridkost, Bog ve. Mi vemo samo to, da nisi nikomur tožil. Lc kadar je telesna bolečina postala neznosna, si zahteval odpomoči. In ko so tvoii dragi določali, kako ti bodo nadomesiili izgubo in olepšali življenjje., je Vsemogočni šiel dneve, ure, dokler r>i bilo trpljenja dovoli in Stanko je zaspal v večnost... Videl sem te, Stanko, na mrtvaškem odru. Plamcnčki sveč 50 trepetali na tvojem obličju, j ki je bilo spokojno. Okrog tebe, ob tebi iri na tebi je ležalo cvetje, ki se je množilo od ure do I ure. Vsi, ki so te poznati, so ti prinesli rož, tvo-I i i h ljubljenk, da je dehtelo krog tebe kakor v l majskih nočeh. Čudovito! Ko te je avto pone-j srečenca peljal v bolnišnico, so se njegova ko-I lesa pogrezala globoko v sneg. Ko pa so se . stekle lvoje ure, je sneg kopnel, posijalo je_son-j cc, da so v januarju vzklile vse pomladne cve -I kc, zvončki, trobentice, mačice, celo šopek v ' jolic jc dehtel ob tvojem licu! Kakor bi vzcvcic-j le samo zate, Stanko, da ti prineso zadnji pozdrav, tebi, ki si vzgojil in negoval rož brez števila. Zagrrbli so te, Stanko, kakor so zagrebli j žc tisoče in tisoče, in tvoj grob pokrili s cvetjem, Potem so zaveli zimski vetrovi m upihnili življenje prezgodnjemu cvetju Iznova je sneg pre-grnil poljane. Zelenje na tvojem grobu pa ie ostalo sveže, kakor jc ostala v nas vseh sveža I misel nate ... 06 80letnici Nihole Tesle Moderna elektrika - delo N. Tesle Iz razgovora z univ. prof. g. inž. M. Osano uglaševal s kondenzatorjem kroge za visoko frekvenco, torej isto, kar delamo mi še danes, ko vrtimo gumbe pri radijskih aparatih. Tudi tako dobro znano selektivnost aparatov je v principu proučil Tesla že tedaj. Leta 1893. radijski aparat, tako sprejemni kakor oddajni, za Teslo ni bil ničesar novega več. Seveda je z neštetimi patenti svoje izume patentiral, a praktično jih industrija nI izrabila. Da to ni pretirano, naj služi samo en zgled: medtem ko je Marconi komaj prijavil svoje Ljubljana, 22. maja. Ker bo vsa Jugoslavija prihodnji teden proslavljala 80 letnico slavnega izumitelja Nikole Tesle, je Vaš poročevalec obiskal dekana tehnične fakultete in njenega profesorja g. ing. M. Osano, ki vodi tudi vse priprave za proslavo tega jubileja v Ljubljani. O. dekan je bil tako ljubezniv, da je razložil pomen Teslovih izumov in njegovega dela za razvoj moderne elektrotehnike. »O. dekan, kakšni ao razlogi, da proslavljamo tudi pri nas ttOletnico Nikole Tesle tako slovesno?« >Nikola Tesla je po rodu Jugoslovan, čeprav «vet za to ne ve in ga strokovni svet smatra za ameriškega izumitelja. Ker smo pa prav mi Jugoslovani dali svetu že toliko bistrih glav, za katere so potem pozabili, kje je tekla njihova zibelka, je vendar popolnoma prav, da vsaj ob tam jubileju povemo, da je Tesla naš rojak. Drugi razlog je pa ta, da tudi tehnični svet le malo ve, kako ogromne so Teslove zasluge za razvoj elektrotehnike.« »Kakšne pa m iznajdbe Nikole Tesle?« >Z eno beeedo povedano, so izumi Nikole Teele velikanski Ce vpo&tevaroo, da je z razvojem elektrotehnike v zadnjem četrtatoletju preteklega stoletja bila tedanja elektrotehnika vsa navezana na takozvani istosmerni tok, ki je imel precej slabih lastnosti, je le Teslova zasluga, če je novo stoletje nastopilo v znamenju izmeničnih tokov. Ze ko je študiral v Gradcu, Je v letih 1873 in 1874 nosil s seboj idejo motorja za izmenični tok. Leta 1882 je v Budimpešti ie izdelal v principu tak motor ter iskal nato v Parizu sredstev, da bi ga Sraktlžao izpeljal. Ta želja ga je zvabila tudi v meri ko, kjer ie leta 1887 ie uresničil svojo zamisel in zgradil tako prvi takozvani asinhronski motor, ki danes popolnoma prevladuje in kateri le le danes tak, kakor ga je v principu zgradil Tesla. S tem ▼ zvezi je seveda ustvaril tudi druge stroje, tako stroje sa vežfazni tok, transformatorje itd.« »Kakšne posledice je imela ta iznajdba?« »Pomen te iznajdbe moremo videti najboljše m razvoju same elektrifikacije. Enakomernega toka ni bilo mogoče napeljavati v večje razdalje, ln zato so morali ▼ večjih mestih graditi veliko število central, ki so napajale z enakomernim tokom razmeroma majhne okoliše. Isto je doživela LJubljana ob svoji elektrifikaciji z istosmernim tokom, kar smo opazili še morda pred nedavnim, da so v večji oddaljenosti od elektrarne gorele iarnice razmeroma slabo. S tem, da Je zgradil Tesla vse stroje, potrebne za izmenični in več-ftaval tok, je omogočil prvič prenos olektrične energije na velike razdalje in dejstvo, da gori v LJubljani danes lahko elektrika iz Velenja ali 2irovniee, je v principu zasluga Teslovega genija. Teslovi izumi so sicer prišli v Evropo šele iz Amerike, ln to dokaj kasno. V Evropi je bila razmeroma ie lepo razvita elektrifikacija iz majhnih central za majhne okoliše, ko so leta 1891. na razstavi v Frankfurtu v Nemčiji prvič poskusili Teslove stroje. Po njegovih navodilih so zgradili v Lauffenu hidrocentralo, ki je z napetostjo 25.000 Voltov premostila razdaljo 175 km do Frankfurta, pri čemer je znašal gospodarski faktor cele naprave ie tedaj 75%. Ta uspeh je bil tudi za evropsko elektrifikacijo začetek nove dobe. Resnica je, ki »e je seveda malokdo zaveda, da je Tesla že pred 50 leti ustvaril vse to, kar omogoča današnjo moderno elektrotehniko, namreč prenos električne energije. »Ali je Tesla morda storil tudi kaj za radio-tonijo ?« »Čeprav moderna radiofonija ne imenuje skoro nikdar Teslovega imena, je vendarle res, da je Tesla zaslutil možnosti in edina prava pota za radiofonijo že zdavnaj poprej, preden se je komu o tem morda sploh kaj sanjalo. Tesla je izumil resonačni oscilator z iskrami in tako imenovani Teslov transformator. S pomočjo isker je v reso-načnih krogih ustvaril visoke frekvence in tako izgradil temelje radiotelegrafije in radiotelefonije. Značilno je, da je njegova publikacija o teh pojavih izšla že leta 1893. in je v njej obseženega mnogo več, kakor je tako znani Marconi tri leta kasneje patentiral. Marconi je najprej poskušal svojo pot, potem pa je prešel na Teslovo metodo, kjer je tudi žel uspehe. Tesla je že pred 44 leti tente zato, da se prepričajo, če ni ie Tesla morda pred 30 ali 40 leti kaj takega patentiral.« »Potemtakem je Tesla imel s svojimi patenti v rokah ves razvoj elektrotehnike?« »To bi nekako odgovarjalo resnici, vendar moramo upoštevati, da zlasti, kar se tiče rudio-fonije, v prejšnjem stoletju Teslovih patentov niti razumeli niso in je patentnim uradnikom Tesla bil bolj copernik, kot znanstvenik. Radi tega so patentni uradi seveda potrdili patente tudi drugih, ki so z drugimi besedami dali patentirati približno isto, kar je že Tesla imel patentirano. Drugi razlog, da Tesla gmotno ni imel ogromnih koristi od svojih izumov, je pa ta, da jih ni znal gospodarsko izrabljati. To ježi v njegovem značaju, ali če hočete, v njegovi slovanski duši. S svojo genialnostjo je bil najmanj trideset let pred vsem razvojem in se je zato vsake panoge hitro naveličal, prve~ patente"'to"je letiTŠ^rje" Tesla"V." folija ' ,P°!em k° je ,p,r.lšel S a1voi.imi ,do«nanii, tako daleč ___' ,, ' , J . -*■ J . •! kakor Ift nraU-tlčnn mr na r n mr.i n r nnuo Prnl/. istega leta v Newyorku pred patentno komisijo predvajal motorni čoln, ki ga je upravljal po radio aparatu z obale, kar se šele danes komaj začenja ob velikanskih slavospevih moderni tehniki praktično uporabljati.« »Ali se je udojstvoval Tesla tudi v drugih panogah elektrotehnike?« »To vprašanje bi se glasilo pravilnejše: če se morda Tesla kje ni udejstvoval. S svojo bistro-vidnostjo je vprav zaslutil pojave in načine in je v svojih neštetih publikacijah in patentih vprav nakazal vse, kar danes imamo. Prvi aparati za tako imenovano električno masažo so njegovi. Njegovi so posebni generatorji za visoke frekvence do 35.000 period na sekundo. Prenos brezžične energije je radi njegovih del in poizkusov dognan do skrajnosti. V zadnjih letih se je zlasti bavil z brezžičnim prenosom električne energije. Na kratko, Tesla je ie pred petdesetimi leti imel tak vpogled v skrivnostni in neznani električni svet, da ga moramo komaj danes doumeti. Njegovi genialnosti se je odprl vpogled v skrivnosti narave, ki jih takrat vprav nihče ni razumel. Značilno za to je dejstvo, da v nemškem državnem patentnem uradu v Berlinu pri vsaki prijavi novega, recimo, posebno svojevrstnega elektrotehničnega patenta, gredo najprej pregledovat vse neštete Teslove pa- kakor je praktična industrijalizacija danes. Praktična izvedba njegovih dognanj ga ni več zanimala, često pa jim tedanja industrija tudi še ni bila kos. Bil je in ostal je bistrovidec, ki se je opajal nad skrivnostnim električnim svetom in ga razklenil ter mu napovedal za četrt stoletja naprej razvoj tak. kakor je potem tudi v resnici bil.« »Ali moremo smatrati Teslo, potem ko živi petdeset let v Ameriki, za Jugoslovana?« »Vsekakor, saj kljub polstoletnemu življenju v tujini rodne grude ni pozabil. Hodil se je leta 1856. v Smiljanu pri Gospiču v Liki. Oče njegov je bil pravoslavni pop. Študiral je nižjo realko v Gospiču, višjo pa v Karlovcu. Talentiran je bil izredno in zanimala ga je zlasti literatura. Ko je 1877. študiral v Gradcu na politehniki, je delal po 14 do 16 ur na dan in vzbudil s svojo globokoumnostjo pozornost vseh svojih profesorjev. L. 1884. je bil že pri Edisonu v Ameriki. Leta 1886. pa se je osamosvojil in dohodke vseh svojih izumov vedno sproti porabil za nove poskuse. Še danes pa pripoveduje, da je Ličan, in ko mu je pred leti zbolela mati, medtem ko je bil na nekem znanstvenem zborovanju v Londonu, je takoj odpotoval domov na obisk k materi. Zato je prav, če pokažemo svetu s proslavami njegovega jubileja, da tudi mi nismo pozabili na njega in da smo ponosni na genialnega sina svoje zemlje.« Slomškovi prazniki v Mariboru mi, ali pa da jo posodite za Maribor. Slomšek je ustvaril predpogoje, da je Maribor ohranjen narodu, Slomšek nas navaja, da naj ohranimo vse, kar je domačega, ker s tem ohranjujemo svoj dom. Praznik Presv. R. Telesa — molitven dan. Ko bomo na praznik Presvetega Rešnjega Telesa spremljali našega Gospoda Jezusa Kristusa po naših poljih in logik, mimo naših kapelic in hiš, ko ga bomo prosili, da odvrne od nas vse zemeljske nadloge, ga prosimo še to, da naj da svoj blagoslov delu za Slomškovo beatifikacijo! To delo ie posebno potrebuje blagoslova, ker je začetno delo, ki se mora boriti z marsikaterimi ovirami. Mnogo ovir bodo odstranili Slomškovi prazniki, ako bodo v redu potekli, Zato molimo tudi v ta namen, da bi dosegli svoj cilji Prosimo zato vse preč. duhovnike, da ljudi opozore pravočasno na ta namen, ki ga naj ima letoe po vsej Sloveniji molitev pri procesiji presvetega Rešnjega Telesa. Ob sklepu procesije se naj »pravi molitev za beatifikacijo. Verujemo, da bo ta dan Jezus posebno sprejemal našo molitev, ko bo kot Bog in Človek hodil z n&nvi po vseh krajih naš« domovine. Priglašujte se za udeleibol Mnogi mislijo, da je dovolj, če vsak sam zase •klene, da pojde na Slomškove praznike v Maribor. Vedeti pa je treba, da se more za take prilike vse potrebno urediti le, ako se udeleženci preje priglasijo. Nikakor na rečeno, da se tisti ne bi smel praznikov udeležiti, ki se ne bi priglasil. VendaT pa zaradi reda prosimo ,da to najpozneje do Binkošt-nih praznikov storite. Vsak župni urad v obeh slovenskih škofijah ima prijavne pole. Te prijavne pole je treba izpolniti in poslati takoj po binkošt-nih praznikih v Maribor. Prosimo, da noben preč. župni urad ne bi zaostajal. Točnost je nujno potrebna. Vsak naj poleg že prijavljenih pripiše, koliko po njegovem mnenju se jih bo še naknadno priglasilo, da vemo poslati zadostno število izkaznic in znakov. Brez naše izkaznice ne bo mogoče dobiti polovične vožnjel Posebno pa velja dolžnost priglašenja za katoliške organizacije, to je za verska in kulturna društva, za skupine, zastave, godbe in pa za udeležbo pri skupnem sv. obhajilu moških. To poslednje je treba vedeti še prav posebno. Narodne noše v Maribor! Kot eden najlepših okraskov Slomškovih praznikov nai bodo naše narodne noše. Ze deca, ki ima narodno nošo, naj na vsak način pride dne 21. junija v Maribor. Če bomo mladini vsadili Ljubezen do domače narodne noše, jo bomo ohranili domu! Odrasli naj pridejo v nedeljo, dne 28. in na praznik, dne 29. junija. Ko bodo naši ljudje videli lepoto domačega kroja, bo tudi pri nas na meji narodna noša postala naša praznična obleka. Zato vsi, ki razpolagate z nrodno nošo, uredite, da pridete sa- Fantom kolesarjem. Ob priliki Slomškovih praznikov dne 28. in 29. junija pripravlja Slovenska fantovska zveza kolesarsko potovanje v Maribor. Misel kolesarskega potovanja so fantje navdušeno pozdravili. Iz vseh strani, tudi iz Kranjskega, prihajajo številne prijave. Organizacija kolesarskega potovanja bo zahtevala mnogo dela in bo uspela le, če bomo našli polno razumevanje pri udeležencih. Predpogoj je točnost in disciplina. Pripravljalni odbor nujno prosi fantovske odseke in prosvetna društva, da takoj sporočijo število udeležencev. Opozarjamo, da bomo lahko oskrbeli shrambo za kolesa samo tistim, ki se bodo pravočasno priglasili. Kolesarskega potovanja se lahko udeležijo vsi zavedni katoliški fantje, brez ozira ali so organizirani ali ne. Štajerski fantje se pripeljejo v Maribor že dopoldne, da se lahko udeležijo stanovskih zborovanj. Fantje iz Kranjskega pa se pripeljejo v Maribor med 4. in 5. uro popoldne. Zvečer ob 7 bo za vse fante manifestacijsko zborovanje na Trgu Svobode. Da bo naša kolesarska manifestacija učinkovitejša, je vodstvo predpisalo sledeče: Kolesarji naj imajo bele srajce z ovratnikom ter svetlomodro samoveznico. Tudi okrasitev kolesa mora biti enotna. Za okrasitev naj služi samo trikotna svetlo-modra zastavica (iste barve kot kravata) višina 35 cm, širina pa 15 cm. Na čelu posameznih skupin naj bodo fanfaristi. Naučijo se naj zlasti koračnico »Preljubo veselje«. Kolesarskega potovanja se naj udeležijo predvsem krepki fantje, ki so dobri kolesarji. Začetnikov ne jemLjite s seboj! Nujno prosimo, sporočite takoj pripravljalnemu odboru naslov okrožnega, odnosno dekanijskega vodje kolesarskega potovanja. Ne odlašajte, čas hiti! Važen je trening. Zato svetujemo, da prirejate krajše ali daljše kolesarske izlete, kot predpripravo na kolesarsko potovanje. Kjer prosvetnih društev ali fantovskih odsekov ni, pa naj vzamejo pripravo v roke drugi zavedni fantje. P. n. župne urade pa prosimo, da fante spodbujajo k čim lepši udeležbi. Slomškova družina v Mariboru. /AERl/AA 1839 Ljubljanski velesejem od 30. maja do 8. junija. bo obiskovalcem vsekakor nudil mnogo novega in zanimivega. Z obilico razstovljenih predmetov (strojev, kovinskih, papirnatih, kemičnih, živilskih in usnjenih izdelkov, blaga i. dr ), podajata naša domača industrija in obrt pregled o svojem delu in napredku v preteklem letu. Zlasti privlačne pa bodo za posetnike še posebne razstave: »Sodobna gospodinia« v zvezi z »Modno revijo«, ki bo nazorna pokazala, kako naj se naše gospodinje, dekleta in deca, oblačijo in kretnjo v domu, v svetu, v poklicu odn. v šoli Gostinska razstava bo zlasti njnn, ki žive od tujskega prometa, poučna, ker jim bo prikazala, kako je treba naša gostišča opremiti in kako gostom postreči, da bodo radi vedno znova prihajali v našo sredo. Ker bodo tu razstavljene še mnoge druge zanimivosti iz zgodovine in sedanjega stanja gostišč, si bo gostinsko razstavo vsakdo rad ogledal Razstava pohištva in avtomobilska razstava bosta nudili bogato izbiro najmodernejših, kakovostno dovršenih in po ceni najraznovrstnejših izdelkov v skladu z novodobnimi praktičnimi izsledki arhilekture in pa tehnike. Razstava malih živalic: kuncev, perutnine, ptic, bo ljubiteljem in rejcem malih živali pokazala, kolikšne uspehe je mogoče doseči z veščo rejo. Da bo pa združeno utile cunt dulci — koristno z zabavnim — se bo poleg razsiaviščnega prostora nahajal veselični, ki bo odprt tudi ob večerih in bo vsakomur nudil obilo prijetne zabave. Vinski oddelek, plesišča, avtodrom, vrtiljaki, tobogan, vivarij z raznimi, pri nas tujimi živalmi, zlasti pa še variete na prostem, kjer se bodo vsak dan vršile predstave, in si ga bodo posetniki velesejma lahko zastonj ogledali, vsa ta zabavišča bod odajalo veseličnemu prosloru razkošen izgled, obiskovalcem po mnogo veselja. Zato tudi vi ne pozabite obiskali Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija Na železnici, avijonih, parobrodih 50% popust: za prihod veljaven od 25 maja do 8 junija, za odhod od 30. maja do 16. junija Ptui Požar. V noči od 21. na 22. maja je gorelo v Bratislavcih pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah pri posestniku Ivanu Belšaku. Zgorelo je gospodarsko poslopje, pokrito s slamo, in gospodarsko orodje. K sreči so bili domači še pokoncu in so na ta način rešili živino. Škode je okrog 10.000 Din. Koncert mestne godbe. Ptujska mestna godba prične v nedeljo 24. t. m. s koncerti v meslnem parku. Koncerti so vsako nedeljo ob 11. Tatvina koles. V zadnjem času se tatvine koles zopet množe. Ne mine dan, da ne bi stranke prijavile tatvine tega prevoznega sredstva. V petek 22. t. m. so prijavili tatvino treh biciklov in so to samo boljša in dobro ohranjena kolesa, tako da znaša škoda_ okrog 2500 Din. Kolesa so bila ukradena iz veže kazenskega sodišča ob času, ko so bili lastniki koles v sodni dvorani pri zaslišanju. Policija je uzmovičem že na sledu. Ponesrečen kolesar. Na dan praznika vnebo-hoda se je vozil 20 letni Ivan Peršuli na svojem dvokolesu iz Cirkovcev naj svoj dom v Majšperg. Med potjo pa mu je odpovedala zavora pri kolesu in je padel v cestni jarek tako nesrečno, da si je razbil lobanjo. Nezavestnega so spravili v ptujsko bolnišnico, vendar je njegovo stanje obupno. Protituberkulozna liga v Ptuju priredi v nedeljo 24. t. m. ob 11 v mestnem parku koncert malih harmonikarjev v kori6t Protituberkuloznega tedna. Fotoematena takoi pusti trema, kadar slika s filmom MIMOSA-EXTREMA Mati človeškega rodu Za maj in slednji čas. IV. S KRISTUSOM POVIŠANA 24. O binkoštih Slovesni prazniki in prizori obude v človeku veselo navdušenje in mu zapuste lep spomin. To veselo razpoloženje pa kmalu mine in za praktično življenje je treba človeku poguma in moči. Za veselo veliko nočjo in upapolnim vnebo-hodom morajo priti blagoslovljene binkošti. Apostolskemu delu in delavcu je treba pomoči in tolažbe Svetega Duha. Devetkrat že se je zvečerilo nebo, odkar so apostoli »enodušno vztrajali v molitvi, z ženami, z Marijo, materjo Jezusovo« (Apd 1, 14); potem ko se z njo z Oljske gore vrnili v hišo, kjer je Jezus z njimi obhajal zadnjo večerjo. Gospodov mir je napolnjeval njih duše. Marija je imela le še eno in edino prošnjo in željo, da bi se delo njenega sina nadaljevalo in dopolnilo. Binkoštni prazniki so pokazali, kako Bog Bpo-štuje Marijine želje in kako uslišuje Marijine prošnje. »Pri Bogu ni nič nemogoče«, je zatrdil angel Devici v Nazaretu in na binkoštni praznik je »prejela sijajen dokaz za to besedo. Poslej je nemogoče, ia bi Marija karkoli želela in prosila, pa ne bi bila uslišana. Sredi Marijinih iskrenih želja in prošenj v dvorani zadnje večerje »je nastal nagloma z neba šum kakor prihajajočega silnega vetra . ..« (Apd: 2, 2), Sveti Duh je v podobi gorečih jezikov napol- nil srca Gospodovih apostolov. Za vsakega izmed njih se je tih glas, navdan od Sv. Duha, javljal v Marijini duši: »Glej, tvoj sin!« Deviška Mati je v polnem pomenu in obsegu razumela Gospodovo zadnje naročilo. Sveti Duh je prišel nad njo in moč najvišja jo je napolnila z neizmerno ljubeznijo do vseh zemeljskih otrok. Mariji je bilo jasno, da njeno poslanstvo ie ni končano in prav zato tudi njeno trpljenje ie ni bilo dopolnjeno. Začutila je v sebi nepremagljivo moč in voljo, da je pripravljena storiti in prestati vse za blagor Kristusove mlade cerkve. Videla je, da Kristus ie živi, še dela, še trpi v svoji Cerkvi, v svojih apostolih in učencih. Slišala je skrivnosten glas Svetega Duha, ki ji je izročal Gospodove dčence in vse, ki bodo zaradi njenega Sina verovali apostolom. Marija je zastrmela, ko je videla, da je Sveti Duh vso polnost vseh svojih milosti za v«e položil v Marijine proseče roke. »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu!« (Lk: 1, 30). Spoznala je vnovič, kako je Bog neskončno resničen in zvest v svojih besedah, kakor je sam zatrdil: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle« (Mt: 24, 35). Pred Marijo je spet vstalo v duhu Elizabetino blagrovanje: »Blagor ji, ker je verovala, zakaj spolnilo se je, kar ji je povedal Gospod.« (Lk: 1, 45.) V vnanje potrdilo vsega čudovitega, kar se je v njej izvršilo po prihodu Sv. Duha, je videla oblagodarjena Mati vse učence Gospodove duhovno spremenjene. Saj prav to je želela, ko jim je prosila pomoči od zgoraj, in prav to se je zgodilo v obilni meri. Malovernost, malodušnost, samo-ljubje: vse se je spremenilo v zavednost, junaštvo, ljubezen. Tak je bil Kristus in taki to zdaj njegovi bratje. Tak je bil njen edinorojeni Sin in taki so zdaj njeni duhovni otroci. Kako je povišana v apostolih I 25. Ob vnebovzetju Mati človeškega rodu in Sin človekov, kakor se je Kristus sam imenoval, sta si bila podobna v nadnaravni dobroti in lepoti. Kar je sv. Pavel zapisal o Odrešeniku, moremo, le s spremenjenim osebnim dopolnilom, reči tudi o Mariji: »Spodobilo se je namreč, da imamo tako veliko mater, ki je sveta, nedolžna, neomadeževana od grešnikov in višja od nebes,« (Heb: 7, 26.) To pa se mora ozirati ne samo na Marijino dušo marveč tudi na njeno deviško telo. Kako daleč je še do proglašenja te verske resnice, ne vemo; to pa vemo, da je ta vera že davno zapisana v srcu krščanskega ljudstva. Prav ta vera daje vso sladkost in prijetnost Marijinemu naslovu: »Mati človeškega rodu.« Kdaj in kje in kako se je zgodilo Marijino vnebovzetje, ne povedo nobeni zgodovinski viri. Vendar tudi bogoslovna znanost ve, da bi manjkal biser v Mariijni nebeški kroni, ko bi ne bilo Marijinega vnebovzetja. Kako si živoverna duša tolmači Marijino obu-jenje in spremenjenje po njeni smrti, kako si to vnebovzetje predstavlja domišljija, ki je zlasti v onostranskih rečeh iznajdljiva,, je za to resnico in skrivnost vseeno. Mi v tem ne bomo tekmovali in se ne bomo poskušali z njimi. Nam zadošča beseda apostolova: »Oko ni videlo, uho ni slišalo in srce človeško še ni občutilo, kar je Bog obljubil njim, ki ga ljubijo.« V ljubezni Jo Boga pa Marije nihče doseči ne more: ker njej ie Sin in Gospod v eni osebi. Kako bi torej opisovali nepopisne prizore. 3 tem bi le pokazali, koliko zemeljskega prahu se že drži naših misli in predstav. Obenem bi nam tdko opisovanje Marijo le še bolj oddaljilo in nam le še bolj zabrisalo glavno misel vseh teh majni-ških sestavkov, misel, ki ne sme biti zabrisana: Marija je blizu, zelo blizu človeškemu rodu. Marijino vnebovzetje pomeni skrivnostno približanje človeškemu rodu. Marija je po svojem vnebovzetju postala za nas to, kar je sonce za zemljo. Blizu je zemlji sonce, da jo more osvetliti in ogreti; visoko je sonce od zemlje, da ga moremo vsi videti. Vse daljave in razdalje so preračunane zemlji v korist in potrebo. Tako je z Marijo in z nami. Povišana je visoko do nebes, da jo more videti vsako zaupno in verno oko; s svojo milostjo in močjo je sklonjena globoko Jo nas, da jo more občutiti vsako Mariji vdano srce. Za poveličano bitje ni nobenih daljav in razdalj. Ali ni Bog povsod pričujoč? In ali ni Mati človeškega rodu povišana v Bogu? Marijino vnebovzetje dalje pomeni, kako je v Mariji in po Mariji človeški rod blizu Bogu. Ob najvišji skrivnosti Presvete Trojice je poveličana človeška narava z dušo in s telesom: povišana v možu in ženi, povišana v Kristusu in Mariji. Zemlja in človeški rod moreta rčči: Naše prvine so v nebesih! Povišanje Matere človeškega rodu je le tedaj resnično povišanje, če je njeno oko odprto in uprto proti zemlji in če je njeno srce nagnjeno v pomoč in uteho svojim otrokom. In tako je z Marijo! Vsakemu sloji ob strani, vsakemu se takoj izkaže milostno, kakor hitro jo kdo, tudi v tem hipu, ko to bere. trpeč prosi pomoči. Korak naprej v gradbeni stroki Uspeh podjetnohti domače tovarne - Nova možnost zaposlitve našega delavstva Z&to. -v?--' Armiranje z »Istcg« jeklom Na razvoj n«9e gradbene stroke bo, kar se !ise kvalitetne in ekonomske izvedbe armiranobetonskih konstrukcij, otllo^ilno vplival nov način uiačMija (armiranja) betona. Mesto dosedanje izključne uporabe okroglega betonskega železa bo tudi pri nas stopil na trg nov proizvod »Istog-j- !:lo«, ki ga uspešno uporablja moderna gradbena stroka v v?eh tehniško in gradbeno naprednih državah, tako v Angliji, Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji in Češkoslovaški. Nova oblika betonskega železa je sestavljena iz dveh okroglih želez, ki sla mehaničnim potom v hladnem stanju raztegnjeni in poviti ena z dru-go v enojni konstruktivni element. Znanstvena preizkušnja, izvedena po prvih strokovnjakih na najuglednejših zavodih za preizkušnjo gradbenega materijala, so dokazale, da kvaliteta tako nastalega l s t e g - j e k 1 a znatno prekaša kvaliteto običajnega železa, zlasti glede nateznih obremenitev. Oblastveno dovoljeno napelje je za Isleg-jeklo določeno na 1800 kg/cm5, medtem, ko je pri okroglem betonskem železu le 1200 kg/cm2. Vsled povite sestave nudi ta oblika betonske armature tudi za 50% ojačen odpor v pogledu sprijemljivosti in za-sidranja železu z betonom. Po teh kvalitetnih prednostih omogoča Isteg.jeklo skladno z oblastvenimi predpisi cenejšo in solidnejšo izvedbo armiranih betonskih konstrukcij. V primeru z običajno okroglo armaturo 3e pri uporabi Isteg-jekla za isto konstrukcijo prihrani samo na teži okrog 30% materijala, kar pomeni pocenitev konstrukcije za nad 15%. Tvornice Kranjske industrijske družbe, ki bodo prve na Balkanu izdelovale ta nov proizvod, so izvršile važno nalogo za prospeh gradbene stroke v državi in zacelile rano tudi v narodnem gospodarstvu, ker nam ne bo treba novosti uvažati iz inozemstva istočasno, ko naše ljudstvo tako potrebuje zaposlitve. Ker je v akciji in dolu pri- Celjski mestni svet Celje, 22. maja. Celjski mestni svet }e imel danes pod predsedstvom g. župana Milielčiča redno sejo. Pri poročilu finančnega referenta g. Preloga Je treba omeniti sledeče sklepe: Napravi se drugi hodnik pri novem železobetonskem mostu čez Lož-nico, ki ga gradi drž. cestna uprava. Stroški za hodnik znašajo 3000 din. Obnova fasade mestnega gledališča se odloži do zaključka pogajanj z OUZD glede zidave novega poslopja, da bi bilo gledališče renovirano v skladu z novim sosednjim poslopjem. Izvrši se delno zavarovanje levega obrežja Voglajne v Zavodni pod železniškim mostom. Dela se izvrše iz doklad za regulacijo Savinje in pritokov. Odloži se adaptacija stare gimnazije, da se končno reši vprašanje mestnega muzeja. Referent gradbenega odbora g. dr. Voršič. Na Mariborski eesti se izvrši prenutneriranje hiš, ker imata sedaj obe strani ceste iste številke. Potrebne plošče iz cinkove zlitine se nabavijo v Celjski cinkarni v belozeleni barvi. Storijo naj se vsi potrebni koraki zaradi nadzidave stranskih traktov na poslopju meščanske šole, ker primanjkuje učnih prostorov. Stroški so preračunani na 224.000 din. V ta namen naj se dobi večja podpora iz banovinskega proračuna, ki ima v to svrho 800.000 din, ostalo naj se porazdeli med druge v poštev prihajajoče faktorje. Ker se bo kmalu začelo z regulacijo Ložnice v prvi etapi (od izliva v Savinjo do Goštovega mlina) je bil sprejet sklep glede odkupa potrebnega sveta, kar bi stalo ca. 70.000 din. Dalje je bilo sklenjeno, da se pri delih zaposlijo brezposelni in da se delo izvrši v lastni režiji. Ustanovi naj se vodna zadruga za vzdrževanje reguliranih pritokov. Živahna debata se je razvila o vprašanju preureditve uradnih prostorov za- mestno poglavarstvo, kakor tudi za mestno policijo. Prav tako se je ponovno odločna poudarjala potreba po zgraditvi justične palače v Celju, ker so dosedanji prostori neprimerni. Župan g. Mihel-čič je poročal, da je o tej stvari zainteresiral tudi pristojnega ministra Cvetkoviča ob njegovem zadnjem obisku v Celju, kateri je tudi obljubil, da bo zadevo pospešil. Justična palača naj se zida na mestu, kjer stoji staro okrožno sodišče. Za elektrarno je poročal g. Golograne, da se je regulirala cena električnemu toku in znaša sedaj osnovna cena 2 din za kw za uporabo 25 ur polne^ obtežbe, nad 25 ur i.50 din in nad 50 kw mesečno po 1 din. Cena toka na sploh se je pa znižala za 20 par. Podaljšal se bo vodovod na Dolgo polje do Dečkove cesle in proti Cesti na Dobrovo. Stroški znašajo 20.000 din. Pri slučajnostih je župan prečital razne predloge posameznih članov mestnega sveta in jih oddal v pretres pristojnim odborom. Nadalje je poročal župan g. Mibelčič, da se je vršila dne 25. maja seja ubožnega sveta, pri kateri je bilo podeljenih 25 novih podpor, 15 je bilo pa zvišanji ter da so prevzele oskrbo hiralnice in bivšega KvaterniUovega posestva šol.ike sestre. Mestni svetnik g. Dobovičnik je nato interpeliral župana glede nakupa Kvaternikovega posestva,češ, dn se slišijo po mestu razne govorice, da je občina kupila posestvo predrago in da bi ga bilo možno dobiti za nižjo ceno. Nato interpelacijo je odgovoril g. župan Mibelčič, da ga veseli vsaka stvarna kritika, odločno pa odklanja demagoško kritiko. Lastnik je zahteval za posestvo 1,600.000 dinarjev, cenilec mestne občine gn je cenil na 1.-"90.000 din, a občina ga je kupila za 1.390.000 dinarjev. Zastopniki Pokojninskega zavoda, pri katerem je najela občina posojilo, so ga cenili na vatne podjetnosti prava pot gospodarske obnove države, zato je novost važna in pomembna tudi s te strani. Prvi vzorci Isteg-jekla domače tvornice bodo razstavljeni na letošnjem velesejmu. M matm Položeno »Isteg« jeklo 2.100.000 din, zato lahko rečemo, - da smo sklenili dobro kupčijo in smo na to lahko ponosni. Besede g. župana je podkrepil še mestni svetnik g. Risch-ner, ki je poudaril, da bi pri eventuelni prodaji posestva mnogo pridobili. Končno se je g. Fazarinc še odločno zavzel za poslopje OUZD in je Jjil sprejet njegov predlog, da da občina na razpolago brezplačno potreben prostor le v tem slučaju, če sezida OUZD poslopje v letu 1937. Možna saguma 30 letnica podružnice SPD Liifja-ZafSorje Podružnica SPD Litija-Zagorje obhaja letos 30 letnico svojega obstoja in se lako prišteva med starejše planinske podružnice. Mnogo koristnega je v tem času storila za svoj narod, posebno kar se tiče pospešitve tujskega prometa. V njen okoliš oziroma delokrog spadajo najlepši vrhovj Zasavja, in sicer na levem bregu Save: Sv. Miklavž, Sliv-na, Slomšek, Sv .Gora, Cemsoniška in Sv. planina; na desne mbregu pa: Junce, PrjBŽganje, Obolno, Javorje, Primskovo, Žerjave, Polštiik in Ostrež. Tu je tekom-let'z markacijami ter raznimi članki odkrila širši javnosti izredne lepote našega Zasavja, ki je danes dobro poznano ne samo Slovencem, temveč tudi bratom Hrvatom, ki rodno in v velikem številu posečajo naše vrhove. Ob svojem jubileju se lahko s ponosom ozre na svoje dolgoletno delovanje. Višek uspehov pa je bil dosežen z otvoritvijo Tomaviiiove koče na Sv. Gori I. 1930., ki je po svoji krasni legi, udobnosti in dobri oskrbi znana ter priljubljena Sirom naše domovine. Pa ludi na drugih točkah namerava podružnica postopoma graditi svoje postojanke. Letošnji jubilej pa bo praznovala z veliko planinsko veselico v svoji kod nn Sv. Gori, in sicer na binkoštni ponedeljek s sledečim sporedom: 1. Oh 10 dopoldne planinska sv. maša; 2. slavnostni govor in pozdrav gostov, nato planinska veselica. Slovenci v Zagrebu Zagreb, 22. maja. Preteklo nedeljo (17. maja) sino imeli zagrebški Slovenci zopet lep in vesel dan pri ev. Roku in v Jeronimski dvorani. Pripravili ao nam ga pevci z Mirne na Dolenjskem, kjer je g. kaplan Babnik Karel v kratkem času zbral mnogoštevilen mešan pevski zbor, ki je danes brez dvoma med najboljšimi podeželskimi zbori na Dolenjskem. V Zagrebu smo tudi v časi že prirejali cerkvene koncerte, ki so se lepo obnesli, zadnja leta pa kar ni bik) ln ni bilo nobenega samostojnega pevskega nastopa. Zato smo s tem večjim zanimanjem pričakovali MlrenČane, zlasti še, ko smo slišali, da so že napravili nekaj prav uspelih koncertov doma, v Trebnjem, na Za plazu itd. G. Babnik, ki vodi zbor, je ie dopoldne pripeljal svoje pevce k sv. Roku in eo med sv. mašo zapeli nekaj pesmi, s čimer so si takoj pridobili simpatije Rokovcev. Vstopnice so ae dobro prodajale in vsi so komaj čakali večera. Ob pol 6 je bila Jeronimska dvorana polna. Pevci, ki so si popoldne Ogledali Maksimir in druge zanimivosti Zagreba, ao bili pripravljeni. Tedaj je prišla še velika skupina deklet Marijine družbe, ki so ravno začele svoje duhovne vaje, zavesa ee je razgrnila in zapeli eo. Krepki, Cisti in zvočni glasovi fantov in deklet so planili z odra in trkali na srca. Od pesmi do pesmi je raslo navdušenje poslušalcev, ki so se še zmerom zgrinjali v dvorano, raslo pa je tudi veselje in pogum pevcev, tako da je odmor skoraj prekmalu prišel, kljub temu, da' so dodali »Vsnčekc. V odmoru ao zaigrali naši citraši, ki so ee dobro postavili, a ljudje »o le zopet želeli petja. Pa je bilo treba vendarle ie malo počakati, zakaj Kramarjeva Angelca Je prinesla g. dirigentu šopek lepih vrtnic, zastopnik Slomškovega prosv. društva pa je pozdravil pevce in se jim zahvalil za trud, da so prišli tako daleč 6 pesmijo med svoje rojake. In zopet je naša pesem o ljubezni in veselju, o trpljenju in žalosti iskala poti v srca in «i jih osvajala .. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje posameznih pesmi, vendar moramo povedati, da so bile poleg čisto nrodnih najlepše Toinčeva »Majeva« in »Flosarji«. Mirenčanom lahko čestitamo, da imajo tako dober zbor, ki je zelo discipliniran in ima mnogo dobrega materijala, posebno med moškimi. Ce bo zbor nadaljeval, kakor je začel, bo dosegel še lepe uspehe in bo lahko vzor drugim podeželskim zborom. Koncerta se je udeležil tudi g. kanonik Barle Janko, urednik glasbene revije »Sveta Cecilija«, in 6e je o zboru zelo pohvalno izrazil. Po koncertu je priredilo Slomškovo prosv. društvo pevcem malo večerjo in tako je med pesmijo hitro prišel čas odhoda. Vaš dopisnik se je razgovarjal s pevci, ki so bili vsi zidane volje, kajti niso pričakovali takega sprejema in odziva, kakor so ga doživeli v Zagrebu. Tudi zagrebški Slovenci smo povcem hvaležni in želimo, da bi še kdaj prišli s pesmijo med nas. V nedeljo Svete Trojice (7. junija) pa pojdemo zagrebški Slovenci v Slovenijo na izlet. Slomškovo prosv. društvo pripravlja izlet in romanje na Sveto Goro (pri Bizeljskem). Do Dobove pojdemo z vlakom, nato pa z avtomobili. Vožnja tja in nazaj bo stala 36 Din, kosilo pa 10 Din. Vse zagrebške Slovence opozarjamo, naj se čimprej priglasijo, da se še mi za nekaj ur navžijemo lepote evoje slovenske zemlje in pozabimo mestni prah in ropot. Bivšim šmihetskim učenkam in gojenkam! Nekaj veselih novic: Naša visoka Pokrovi-, 'teljicfc NJ, Veličanstvo kraljica Marija nam je najavila svoj obisk v Šmihelu! Poslali smo ji album slik Šmihela, njegove idilične okolice, zlasti pa notranjost zavodove, za katere se je Nj, Veličanstvo kraljica prisrčno zahvalila. Te slike so umetniško delo foto-ateljeja g. Gvido Dolenca iz Kan-dije ter je najvišje priznanje iz dvora vsekakor laskava pohvala našemu domačinu. Nič ne dvomimo, da bo vsaka zavedna šmihelska učenka in gojenka hotela kupiti te verne slike svoje mladosti, zato že sedaj naročajte jubilejno knjigo, v kateri bodo zbrani vsi ti lepi in dragi spomini. Izšla bo knjiga v počitniških mesecih. K sprejemu Nj. Vel. kraljice že sedaj vljudno vabimo vse naše dobre bivše tovarišice iz šmihelskih šolskih let, da nas bo visoka Pokroviteljica našla zbrano mnogoštevilno duhovno družino šmihelskega zavoda in njegovega 50 letnega dela. Upamo, da bomo dan prihoda mogle pravočasno objaviti. Sedanje zavodove gojenke in učenke se neizmerno vesele najvišjega obiska, ki bo prvi na Dolenjskem, ter se pridno pripravljajo na dostojen sprejem. Prosimo pa vas in vse blage dobrotnike, ne pozabite, da nas veže in druži zavest skupnega dela lajšanja bede bližnjega — ne pozabite poslati čim preje svojega prispevka za naj sklad. Zadnji čas so darovali sledeči dobrotniki: J. Andres, Ljubljana, 200 Din, neimenovan zavod iz Ljubljane 150 Din, E. Ebenspanger, Ljubljana, 100 Din, Mr. R. Sušnik, Ljubljana, 50 Din, Jr. Krajec, Ljubljana, 50 Din, Albina Zoreč, Žabja vas, 250 Din, Manica Kos-Lapanja, Kandija, 90 dinarjev, Pepina Bohte, Kandija, 50 Din, neimenovan, Ljubljana, 20 Din, Milan Šproc, Priština, 50 Din, neimenovana, Stanežice-Vižmarje, 50 Din, A. Šutej, Zagreb, 50 Din, M. O., Ljubljana, 10 Din, Fortunat Remše, Mozirje, 20 Din, P. M. Ljubljana, 20 Din, neimenovan 20 Din in še nekaj takih, ki so darovali po 10 Din in bržkone žele biti neimenovani. Vsem gornjim prisrčna zahvalal Društveni odbor. Zagorje Brezplačna delitev moke. V ponedeljek, 25. t. m. in v torek, 26. maja se bo v skladišču gospoda Weinbergerja brezplačno delila krušna moka. Nakaznice za moko se dobe med uradnimi urami v občinskem uraiu. Občinska seja. Danes v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne bo v občinski posvetovalnici javna občinska seja. Cesta Zagorje—Slačnik—-Trbovlje, dolgoletna želja Zagorčanov, se začne graditi dne 1. junija tega leta. Sprejetih bo v delo 100 delavcev, in sicer 50 iz Trbovelj ter 50 iz Zagorja. Videm ob Savi Težak udarec je zadel ugledno rodbino Kap-lerjeVo. Vsemogočni je poklical k sebi med nebeške krilatce 10 letno hčerko Marijo Kapler. Umrla je kot žrtev davice v mestni bolnišnici V Krškem. Ganljiv pogreb ki jc bil na praznik vne-bohoda Gospo lovega. je ob asistenci vodil gospod Janez Filipič, krški Župnik. Ob odprtem grobu sc je poslovil od svoje bivše učenke njen katehet, gospod Pečar Franjo, videraski kaplan. Ko so polagali v zemljo truplo prerano umrle, ni ostalo nobeno oko suho. — Dobri, a tako težko prizadeti Kaplerjevi rodbini naše sožalje! Premestitev. Iz Vidma se poslavlja dosedanii banovinski zdravnik, g. dr. Ravnikar Tone, ki odhaja na svojo novo mesto v Oplotnico pri Konji-: cah. Mesto banovinskega zdravnika pa je prevzel j primarij krške bolnišnice g. dr. Julij Murgelj. POLETJE prihaja .. zalo naročite še danes vrine garniture pri REMEC-Co. DUPLICA - KAMNIK St Vid pri Stični Na Pluski blizu železniške postaje Radohova vas namerava cestna uprava državno cesto preložiti, ker je precejšen ovinek ravno tam, kjer se odcepi banovinska cesta na Litijo. Nova proga bo presekala najlepše njive in travnik. Treba bo narediti uov most, odkupiti 2 kozolca. Stara cesta pa mora ostati radi zveze na Litijo. Čemu vendar toliko potrate samo radi avtomobilistov, da bodo lažje dirjali, Ob prehodu državne ceste čez železniški tir pri postaji Radohova vas pa še sedaj nI nikakršne zapore. Že več nesreč je bilo tamkaj. Za cesto po Temeniški dolini, ki bi koristila 11 vasem in je do polovice že dodelana, se tudi nihče ne zmeni. Ormož Praznično razpoloženje vlada danes ▼ ogledni hiši industrijalca g. Petra Sadravca in njegove ao-proge Antonije. Dve hčerki bosta stopili danea pred poročni oltar. Gospodična Erna podari roko gospodu Maksu, posestniškemu sinu znane Meško-ve hiše iz Lahoncev pri Sv. Tomažu, gospodična Cita pa gospodu Martinu Puklavcu, zasebnemu uradniku v Ormožu. Poročala bosta goepod profesor dr. Meško iz Maribora in gosp. Damjan Rodin, župnik iz Ljubitovice pri Sibeniku. Poleg nevestinih bratov, dijakov Cirila in Janka, sta prihiteli k slovesnosti tudi obe njuni sestri, gospodična Olga, katehistinja iz Maribora, in i. šol. sestra Oroslava iz Ljubljane. — Želimo obilo sreče! Grahovo V nedeljo 17. t. m. je nenadoma resno obolel župnik in dekan g. Alojzij Wester. V ponedeljek zjutraj je bil klican k njemu banovinski zdravnik v Cerknici g. dr. Franjo Smrdu. Zavzel sa jah«* g. dekana in preprečil razvoj bolezni Župni urad v Cerknici je oskrbel, da so bile kljub bolezni g. dekana vse tri prošnje procesije in na vnebo-hod slovesnost prvega sv. obhajila. G. banovin-skemu zdravniku dr. Smrduju in župnemu uradu v Cerknici se župljani grahovske župnije prar iskreno zahvaljujemo. — Župljani. Radio Programi Radio Ljnblionai Nedelja, 24. maja: 8 Telovadb«. (14 nutont aa ieo-i ake, 16 minut za moške) vodi g. prof. Marjani Dobov- šek). 8.30 Naiiioved časa, poročila, objava sporeda. 8.4S Vose! jutranji koncert (Ea*]ij.ski orkester). 9.40 Ver«U govor (p. dr. Roman Tomtac). 10 Prenos cerkvene glasbe z Rakovnika. 11.30 Mladinska nra: Naetop otrok (vodd gdč. Siavica Vencajaova). 112 Naipoved čaea, objava sporeda, ob v os ti Jo.. 12.15 X. klavirski koncert g-prof. Ivana Nofta. 13.15 Kaj- želite, to dobite (plofiSe po žoljah) — od 14. do 16. ure je oddaja prokinjeaia. 1« Kmetijski nasveti. 16.20 Harmonika šolo, igra 144etai Vilibald Janko. 17 Gospodinjska ura: Samoizobrafflba kmečikega to delaiveke«a dekleta («&. prof. Dora Vod-, mik). 19 Napoved časa, poročdila, objava sporeda, ob* vestila. 19 30 Nac. ura: Avtomobilizem pri nas to drai god (dr. Volizar Jankovi« iv. Belgrada). 19.50 Prenos Smannic in cerkve »v. Oirila to Motoda. 30.30 Venčikl narodnih pasmi s spremljevanjem Radijskega orkestra. (Sodelujejo: gdč. Ru-Ž.a Skebe, Poldika Ruipnilikova, g«. Jean Franol ta Tone PetrovMč). 21.15 Opereta« g-laeba (Radijska orkester). 28 Napoved časa, vTemen-aka napoved, poročila, objava sporeda. 32.15 Vale,kava mra (pložče). 22.40 Med izseljenci (g. Jože Prem rov). Ponedeljek, 25. maja: 112 Odmevi ia Amerike (.plošče). 12.45 Vremenska naipoved, poročila. 18 Napo-ved časa, objava sporeda, obvestila. U.lfi Vesala glasba (Radijski orkester). 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. 1® Zdravniška ura: O jetdfci (g. dr. Friuioe De-bevec). 18.20 Havajske pesmice (plošče). 16.40 Kulturo« kronika: Klasiki to .sodobniki II. (g. prof. France Vodnik). 19 Napoved časa, vreimefnska naipoved, porodila objava aporeda, obvestila. 19.00 Nac. ura: Kongres ipoLicristov — prenos 7, ladje (govori notranji miimiister dr. A. Korofiec). 20 Klavirski koncert g. prof. Marjana LipovSka. 20.30 Fantje na vaad (ipevsk,i kvartet). 21.16 Vebrov koncert. 22 Naipoved časa, vremenska naipoved. poročila, objava sporeda. 22.18 Koncert francoske mper-ile glasbe )Radijski orkester). Drugi programit Nedelja, 24. maja: Belgrad I.: 19.50 Jnsrosi«yvanaki večen1. 22.20 Lahka glasba. 23 Plesne plofiče. —■ Belgrad II.: 14.05 Predavanje o jugoslovanskih premogovnikih im svinčenih rudnikih — Zagreb: 30 Ženski kvartet. 20.46 Klavir. 21.15 Mandoline. 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 20 Ibsonova drama .Gospa z morja«. 22.20 Dunajski zvoki. 23.30 PleKna glasb«. — Budimpešta: 20 Igra. 22.20 Zabavna glasba. 28.30 Plema glasba, — Trst-Milan: 20.40 Zborovsko petje. 21.25 Orkester tn zbor, nato plesna glasba. — Rim-Bari: 17 Lahka glasba. 20.40 Verdijeva opera '»Simone Boccanegra> — Praga: 18.10 Postr« ura. 20.28 Orkestralna glasba 21J6 Bellina kantata Ilirije< tudi letos priredila teoretični in praktični tečaj za začetnike v poučevanju tenisa, katerega se more udeležiti mladina do 17. leta. Vodstvo je prevzel na splošno željo zopet g. Aleksander Truden, dodeljena pa mu bosta še dva prvovrstna igralca. Prijave sprejema g. Mlakar, oskrbnik teniških prostorov, v garderobi vsak dan od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Ker je zanimanje mnogo večje kot prejšnje leto, bodo začetniki razdeljeni predvidoma v tri skupine po 15 učencev. Za prvo skupino bo tečaj odprt 2. junija. Čeprav si je odbor svest vzgojne naloge na športnem polju, ei zaradi gmotinh razmer vendar mora pridržati pravico, da prijave, ki bi presegle število 50 udeležencev, odkloni, ker bi sicer ne mogel nuditi tako temeljitega pouka, kakor je po načrtu predviden. Sekcija namreč živi in vzdržuje svoja igrišča, ki so priznana kot najlepša v državi, samo iz vpisnin tekmovalcev in družabnih igralcev. Razumljivo je, da plačujoči člani in članice zaradi tečaja ne smejo biti prikrajšani na pravicah, pridobljenih s plačilom letne vpisnine, kar bi se s prevelikim obiskom težko preprečilo. Vodstvo tečaja bo naraščajnike, ki bodo pokazali posebno spsobnost za tenisšport, pridržalo v sekciji tudi po dovršenem tečaju kot redne igralce. PTMUHE ZASTRUPLJAJO HRANO ZAHTEVAJTE IZRECNO r L I Tj V PLOMBIRANIH, ORIGINALNIH ROČKAH) Objava JZSZ v zadevi Planice Upravni odbor JZSZ je zaključil preiskavo v zadevi prireditve tekme v smuških skokih v Planici dne 15. marca 1936. Na podlagi rezultatov je sklenil upravni odbor: Upravni odbor je našel, da so vsi očitki v zadevi organizacije in izvedbe letošnjih skakalnih tekem v Planici brez fiodlage ter konstatira, da je bila tekma neoporečno organizirana in izvedena. Radi tega izraža Združenje Smučarjev Planica priznanje za izvršeno delo z ustanovitvijo šole za skoke, z zgraditvijo skakalnic in prireditvijo tekem, ki je dala doslej edinstvene rezultate na svetu! Upravni odbor bo obvestil norveško smučarsko zvezo o rezultatih preiskave. Upravni odbor bo vložil protest pri mednarodni smuški federaciji radi njenega postopanja pred tekmo v Planici in radi zatvoritve skakalnice v Planici po tekmi. Gimnastika - vir mladosti Vse premalo upoštevamo pri nas gimnastične vaje in kar nočemo priznati velike vrednosti, ki nam jo nudi tovrstno gibanje. Vseh mogočih in nemogočih sredstev se poslužuje današnji svet samo, da bi čim dlje ohranil mladostno telo in lice, le onega, ki je najbolj naravno sredstvo — gimnastike — se pa ogiblje. Ostati mlad je dandanes želja milijonov ljudi na svetu, bodisi moških in ženskih, ne glede na poklic in narodnost. Z mladostjo je namreč zvezana lepota in svežost. Brez gibanja, življenjske sile in veselja do dela pa tega ne moremo doseči. Ne smemo misliti, da postane človeško telo samo od sebe zdravo, močno, prožno, lepo razvito. So že posamezni slučaji, toda ti so prav redki. Zato je treba dela, temeljitega dela, gibanja v naravi, na soncu, v vodi. Kako trdo je delo športnikov, ki nastopajo pri tekmah. Prav nič ne bi svetovnim mojstrom zavidali njihove sposobnosti, moči in zdravja, če bi vedeli, koliko truda in časa tiči za tem. Res je tudi sicer, da je ta čast samo gotovim ljudem prihranjena, pozabiti pa pri tem ne smemo dejstva, da so se morali leta in leta pripravljati ter neumorno delati, predno so dosegli tako stopnjo svojih športnih sposobnosti, da so postali svetovni prvaki. Današnja doba je doba športa, je pa morda tudi najtežja doba za obstoj človeštva, kar jih doslej pozna zgodovina. Bije se najtrša borba za biti in ne biti in kdor je slabič, podleže. Zato more vztra- 1'ati v današnjem svetovnem vrvežu samo zdrav m :repak človek. Potrebno zdravje, moč in borbenost nam pa nudi predvsem šport, ako ga gojimo redno in razumno. Podlaga za ves šport in vse telesne vaje sploh Ea je redna in pravilno izvajana gimnastika. Vsa-do jo lahko izvaja povsod in brez vsakega orodja. Pri tej vrsti telesnih vaj gre za dobro pregibanje hrbtenice, za sproščenje in jačanje celih partij mu-skulature: trebušnih, hrbtnih. Vaje so v enaki meri primerne za moške, kakor ženske in otroke. Gibanje, če je izvedeno pravilno, je velike vrednosti za telo. Zato se moramo potruditi, da izvedemo vse vaje s polnim zanosom, brez vsake trdote, z velikim zamahom. Obenem je dati vajam individualni ritem. V tem namreč tiči vrednost gimnastičnih vaj, kako jih izvajam, ne pa, koliko in kolikokrat jih izvajam. 2e najmanjše in najenostavnejše vaje so precejšnje vrednosti za šolanje živcev in volje. Vaje je po možnosti izvajati prožno, s polnim kolebom. Zlasti pri gotovih gibih je paziti na to. Mislite pa \udi na pravilno dihanje. Zapomnite si to-Ie: Kadar se pripogibamo, kadar se prsni koš zoži, tedaj iz-dihavamo, kadar se vzravnamo, stegnemo, prsni koš razširimo, tedaj vdihavamo. Kadar pa napravimo močan zaklon, tedaj tudi izdihavamo. Sveži in močni bomo po vsaki gimnastiki, če jo bomo pravilno in z veseljem izvajali. Ta moč in svežost nas bo pa ohranila dolgo mladostne. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zlutrai na prazen želodeo kozareo naravne FRANZ IOSEF grenflce. Registriran« od Min. eoo. pol. Id nar. idr. 8. br. 1S.48S od M. V. itn. Kolesarske dirke V nedeljo 17. t. m. je kolesarsko društvo »Ljub-ljanica«pri Dobrunjah priredilo otvoritveno med-klubsko kolesarsko dirko za A in B skupino kot krožno na progi Dobrunje-Besnica. Za dirko je bilo veliko zanimanje, saj se je prijavilo komisiji 20 vo-začev. Pri B skupini (km 31) je startalo U vozačev. Cel potek dirke je oviralo slabo vreme, saj so se vozači že pri prvi rundi raztrgali in posamezno cepljali skozi cilj, vsi premočeni in zamazani tako. da je odstopilo 5 vozačev. Kot prvi je prišel na cilj Bricelj Franc (Ljubljanica) v času 1:08.1; 2. Jese-novec (Sava) 1.13; 3. Kotar (Sava) 1:16.12. Premk in Gregorčič, katera sta bila poleg Bricelja favorita za I mesto, sta zašla radi nepopolne organizacije od strani društva, prejela sta pa vseeno darilo kot priznanje. A skupina, katera bi morala voziti 6 krogov, je sporazumno z žirijo vozila samo 2 rundi — oba klanca Besnice km 36. 1. Gartner Fr. (Ljubljanica) 1:20.2; 2. Oblak Janko (Vrhnika) 1:23.9; 3. Stirn Karol (Vrhnika) 1:26.45; 4. Kačič Julij (Hermes) 1:29.20. Dirka je bila združena s športno zabavo, pri kateri so prejeli vozači skromna darila. Nekaj o tekmi Ljubljana: Celovec Z ozirom na dejstvo, da je vest o visokem porazu reprezentance Ljubljane neugodno odjeknila r srcih slovenskih športnikov, čutim dolžnost, da podam slovenski športni javnosti verno sliko dogodkov, ki so se odigrali na igrišču v Celovcu. Reprezentančno moštvo Ljubljane po svoji igri sicer ne bi zaslužilo zmage, vendar je pa za tako visok poraz doprinesel glavni delež g. sodnik, ki je bil neverjetno pristranski za domače. Tako je v prvem polčasu v dveh čistih situacijah prskal Zem-Ijiču ofsid, ki absolutno ni bil in je tudi v pogledu presojanja faulov močno favoriziral domače. Posebno poglavje zase pa tvori drugi polčas. Po lepo otvorjeni in fair igri prvih 15 minut, ko je bil rezultat 1:1, se je začelo bajno drukanje od strani sodnika: tako je v teku 10 miput prisodil Ljubljani dve enajstmetrovki. Kje jih je videl in kako. bo ostala tajna sodnika. Samo to vem. da se je dvignil napram njemu val ogorčenja in publika, sicer mirna, je dajala izraza svojim čustvom in objektivnosti s tem, da je neprenehoma vzklikala proti sodniku in zahtevala, da zapusti teren. Naši fantje, demora-lizirani nad takim početjem, snloh niso več igrali in domači so po mili volji zabijali gole; končno se je tudi njim zdelo preneumno in so začeli brcati žogo v aut. Na igrišču je nastala mučna situacija, kakršne še nisem doživel, namreč, da so bili igralci na igrišču, pa nihče ni brcnil žoge. Sodnik je ves bled odžvižga! konec. Na poti v garderobo ga je celovška publika neusmiljeno obrcala, opljuvala in pretepala z dežniki itd. Celo nežni spol je aktivno sodeloval v tej borbi. Vse priznanje pa gre celovški publiki in gg. funkcionarjem, ki so enodušne obsodili nešportno gesto sodnika in nas prosili odpuščanja. — Č. T., podzveznj kapetan. (Sramotno je za občinstvo, ki je tako postopalo s sodnikom, ne glede na to, da je tako pristransko sodil. Za take sodnike je namreč najti drugačen lek pri pristojnih športnih inštancah. Za nežni spol. ki je j>o izjavi podzveznega kapetana tudi sodeloval pri tej nekulturni akciji, pa ni najti besed, s katerimi bi se moglo primerno ožigosati njeno postopanje. Priznanje, ki ga je dal naš podzvezni kapetan takemu celovškemu občinstvu — gotovo ni na mestu. Opiomba uredništva.) Poziv ljubljanskemu šjx>rtnemu občinstvu. N» temelju fuzije nogometnih sekcij Ilirije in Primorja je bil ustanovljen nov reprezentančni klub SK Ljubljana. Z ustanovitvijo tega novega kluba je končano nešportno rivalstvo, ki je vsa leta težilo ljubljanski nogomet kakor težka mora in ki je odvračala tisoče vnetih športnikov-nogometašev od aktivnega sodelovanja. Ker pa je namen Ljubljane združiti okoli sebe vse. kar hoče sodelovati pri podvigu slovenskega nogometa, vabimo šjx>rlnike, da se včlanijo v novi klub in dajo z mesečno članarino 5 Din svoj obulus k zgradbi našega vrhunskega nogometa. — Športniki! Podprite solidarno naše stremljenje! — Učimo se od drugih športnih centrov! — Prijavnice dobite in jih oddate v klubskem tajništvu Beethovnova ulica 9, pritličje, levo. Pod t veza Ljubljana: Rodma pod svežina tteja t ponedeljek 33. t. m. ob 8 v prostorih gostilne AmonMiMiec Rivdi vaiiuiHti ™i in toftnol Sprojom kolenamke pori 7,v«m v poduivmo U. Vnriffiolrajo »e M SK Zinlo*: Hra itan Frane, Kodri* Franc ln l,l.pov*«k Slavko. Obvr*Sa Jo »e klubi, da priredi »okolja SK Zalo« r nedeljo otvoritvene kolnsarsk« k-lnbake dirke hi se nmproAnJ« 7J% Mm veAjo udeležbo. Jugoslovanski Turing klub, podrubiica Ljubljana ne udeleži oijjne vožnje v Colovec lo Vrt**ko Jezero, kd Jo priredil Avstrijski Turing klub in Avstrijski are bo klub v dnevih od .Tfl. maja do 1 JuniiJa t. L Na to oipo zjirjttmo ver Mane In prljatolje kluba. Pogoji tn v*l iw.nl,n! r»n^«»fiVl m n n rujv\j n trn v nl.ii.nl JTh' » (1* jovi ulici .1 (;pisarna Putniik). Prijavo najkasneje do 26. maja 193«. ,Meteor' d. z o. z. Tyrševa cesta 46 Nakup in prodaja starega železa, kovin 1. t. d. Skladišče železniškega materljala, kot tračnice, ležajl, vozički in pragi za ozkotirne železnice, rabljene cevi, jermenica, različen uporabljiv železen materijal. Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina 15—21 m prima oksfordov, touringov m cefirjev za moške srajce, vsak kos naimani 3 m, dalje »Paket Serija S o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpas niki itd. — Vsak paket noštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in na mizno perilo, barvasto, ter »Paket seriia P'l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimer no vzamem nazaj in za menjam Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova ccsta št. 1. Vreče za moko tn otrobe, bale za oglje vseh velikosti, nudim. Podbevšek Filip, Celovška cesta 114, LJubljana VII. VINA 7.a težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centraini vinarni v Ljubljani (Slovenija) Jugoslovanski Gastein.— Sezona od 1. ma;a do 15. okt. Pavšalne kure: v pred in poseženi za 10 dni Din 600'—. V glavni sezon Din8t0—. Natančne prospekte dobite pri potniških pisarnah ali kopališki upravi Rimske toplice. Restavracija pri „SLGVEK£U" v trlkveiki naznanja, da je v letošnji seziji OTVORILA v Št Jakobu v Šiljevki pri Ctikvsnici NOV PENSION Gostom zagotavl ata debro, domačo hrano, solidno postrežbo in se toplo priporočata Anton in Marija Bernik »r»»e usnja kakor: »evro, boks, lak, koilce za rokavice v vseh najmodernejših barvali. Velika Izbira prvovrstnih podplatov na drobno ln debele. Čevljarske potrebščine vedno v zalogi, •amke lorfttce, aktovke, nahrbtnike, kovčke ln šolske torbice Vam nndl po najnižji ceni tvrdka FRANC OHMEC, UuDIgana, Stari trg 1« Prisilna dražba Prt okrajnem sodišču v Slov. Konjicah se proda na prisilni dražbi 10. Junija 1936 ob osmih posestvo vi. St. 216 k. o. Veliki Lipoglav In vi. št. 225 k. o. Zbelovagora, ležeče tik ceste in pri postaji Ltpoglav, državne železnice. Pri posestvu je enonadstropna hiša, krita z opeko, gospodarsko poslopje, krito b slamo, dalje travniki, pašniki, njive, gozd in vinograd, vse skupaj arondtrano In meri okoli 38 oralov. Cenilna vrednost 68.140 Dtn. Najnižji ponudek 38.760 Din. Na posestvu lahko ostane vknjlženo 20.000 Din. Natančnejše Informacije daje Hranilnica in posojilnica v Ločah pri Poijčanah. Stavbne parcele ti Se niso irparceilrane, nivelacije, regulacije, po prava m^J po ma>mem stanju, ter vsa civiln fceometerska dela najhitreje lzvrSl ZEMLJEMERSKA PISARNA Oeodel BnbnIK Filip avtortsirani civilni geometer ln sodni lzvodenec LJUBLJANA, KRALJA PETRA TRG 3 Za birmance dobite molifvenike, rožne vence, trakove, mirtine venčke, ročne torbice in raznovrstna druga primerna darila najceneje pri tvrdki H. Ničman, Ljubljana Kopitarjeva ulica št. 2 r „ i -f STANDARD-VACUUM OIL COMPANY uvaja zdaj tudi v Jugoslaviji Clearosol-Mobiloil! izum! autoolje! Dejstvo, ki mora zanimati vsakega automobilistal Vsaka kaplja mineralnega olja od prirode vsebuje lepljive, gumiju podobne in katra-naste sestavine, ki jih dozdaj na noben način ni bilo mogoče odstraniti iz olja. Te sestavine so bile večinoma vzrok, da so se tvorile usedline, da je bilo preveč izgorkov, da so se zalepili ventili in zapekli batni obroči itd. S postopkom „CIearosol" pa je zdaj uspelo odstraniti vse one sestavine, ki škodljivo delujejo na mazivost olja. Dosežen uspeh je nezaslišan! »Novi Mobiloil" je še bolj čist in tvori še manj ostankov kot dozdaj. Uspelo je napraviti najboljše še boljše in tako tradicionalno kvaliteto »Mobiloila" še poboljšati. »Novi Mobiloil" so po vsem svetu izredno dobro sprejeli! »To je nekaj popolnoma novega" — so rekli automobilisti — „in kdor je rabil le enkrat nov Mobiloil, ga bo uporabljal vedno". Rafinerija v minijaturi. Tu se je izvajal del onih kompliciranih poskusov, ki so bili potrebni, da se je nov postopek „Clearosol" razvil do popolnosti. • Desno zgoraj. Spomenik tega epohalnega izuma. V ogromnih, pet nadstropij visokih stolpih se oplemenjuje nov Mobiloil po »Ciearosol" postopku. prednosti! 1. Nobenih izgorkov 1 Zalepljenih ventilov ali zapečenih batnih obročev ni več. — Polna kom. presija. — Manj popravil. 2. Največja kemična stabilnost! Izdrži najvišje temperature.— Ostane brezpogojno tekoče ludi pri nizkih temperaturah. — Največja sigurnost ludi pri preobremenjenem pogonu. 3. Največja mazilna sposobnost! Minimalna obraba. — Slroj ostane najdalje v dobrem stanju. — Najsi-gurnejši pogon. 4. Odpornost proli oksidacijil Usedline se ne stvarjajo. — Oljni kanali in filter se ne zamase — Eno polnjenje z oljem zdrži najdalje. Varstvena znamka. izdelan po novem postopku „CLEAROSOL" po dosedanji ceni. STANDARD-VACUUM OIL CONPANV OF JUGOSLAVIA, INC. Nagrobne spomin, slike v porcelan vž^anc, po vsaki sliki vseh oblik in velikosti, prvovrstno izdelane, naročajte pri Fr. Kuncu, fotografu, Wolfo-va ulica, Ljubljana. Zahtevajte brezplačno cenik Krušno ko za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.75 za 1 kilogram Jos BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba trg 7. K oljko sme advokat računati ? Nova tarifa je izšla. Cena 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. prvovrstna kromirana od 600 Din dalje. - Rabljena od 150 Din naprej kupite edino le prt »PROMET« nasproti križanske cerkve Pozor! Ne kupujte starih koles, ker že nova dobite od 750 Din s svetilko pri PEF! KRNIELJ Ljubljana, Celovška 115. mu be!e, lakaste, sandale, za j« procesije dobite z garantirano kvaliteto zopet! Prodaiataa čevljev preje „Pri Pollaftu" Dunajska cesta 23, sedaj Koiadvorska ulica 11 »Triumf« kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG. Ljubliana, Gosposvetska 13 Is;re«lrse» prilfkal Zaradi popolne izpraznitve BkladiSča odprodajam poleg drugih železniunklh predmetov po znutno nižlih cenah: Dvorezne Hčnlke - Doppel-bobel od 4?-61 mm no Din 45--. Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din 2V-. Llčnlke - Schllchthobel od od 42-4P. mm po Din 30'-. Spehalnikl - Rauhbankho-bel GO mm po Dih !00 -. Ali ste si že zasigurali 2 krasna dneva dopusta brezplačno? Ne zamudite te edinstvene prilike, katero Vam nudi velika KODAK prodajna akcija. Prihranite Din 170 — z nakupom Kodak Junior aparata Z anastigmatom 1:5,3 (z automatičnim sprožilcem na daljavo), ker boste za časa akcije mesto Din 6-iO.— plačali samo Din 460.- Prihranek Din 170.— zadostuje za 2 lepa dneva bivanja s polnim penzionom na sinjem Jadranu ali v planinski koči naših krasnih planin. Uporabljajte ob vsaki priliki tudi Kodak ali Pathe film, ker sta najboljše jamstvo za popolni uspeh. ______Prospekt o akciji dobite v vsaki foto-trgovlnl. Slanho riorfanCIC Seleznlna, Ljubliana Resljeva. 3 fpoleg Zmajske** mostu) vhod skozi dvorlAče m^^it^Mm^tuaBuaum Kose najboljše ln garantirane, brusne kamne, srpe, poljedelsko orodje, želez-nino in Specerijo kupite prt JOS. JAGODIC Celje lavni trg 14 Oubčeva 2 Prodam 8 avtoplasčcv 820x120, malo rabljeni. A. Kavčič, mehanična delavnica, Tržaška cesta — Gllnce 18. (1) Nudim žagan les vsakovrsten, po znižanih cenah. — Lesna trgovina Anrllovlč Tyrševa 47, žaga Škofljica 7. (1) ovčarji čistokrvni, mladiči - ter oleandri poceni naprodaj. Mala vas št. 57 (nasproti tovarne »Sladin«), Ježlca. Kolesa in otroške vozičke kupite poceni pri Albin Adamič £ Co. Ljubljana, Igriška ulica 3 (za dramskim gledališčem) Mizarji! Okovje za stavbe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na hranilne knjižice, pri »JEKLO« _Stari trg._ Praktično, lepo In poceni obiščete svoje blrmance pri Pra-skerju. Sv. Petra cesta 14. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Živinorejcem priporočam kot izvrstno krmilno sredstvo ječmenove tropine z dodatkom sladkorne melase. Stalno sveže t zalogi: Tovarna slada J. Kirbiš, Celje. (1) Telefon 25-57 Velika izbera SVILE ▼ vseh modnih barvah, gladka ia vzorčasta, različne kakovosti, ia obleke, bluze ia perilo Predno odpotujete, kupite kovčke, toaletne kasete, listnice, denarnice, tobačnlce, aktovke, nahrbtnike, gamaše pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta IS. PARKETE - VSEH VRST DOBAVI lil POLOŽI LJUBLJANA SLOMŠKOVA UI.10 ; tele* 25-27 Modroce posteljne mreže, železne zložliive postelje, otoma-ne, divane m tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnlk. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva SIcmšehova slika v barvah samo 10 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 20%. POPUSTA za BINKOSTI1 TIVAR OBLEKE Natančneje v vseli prodajalnah %aktewyt& /uHKod odUcno- Ut> počena- IZDELEK: INDUSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPRE SI Č (PRI ZAGREBU) TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ST. 15- Nove svetice, nova moi! Dobivajo se povsod Glavno zastopstvo in skladišč« i ROBERT WEINBERGER, Zagreb, GundulUeva ulita 16 Tinček in Tonček Lotf Je^eUiva 64. Izsledena! Tinček m Tonček sta pospešila korake, debeli dečko in njegov »tihi spremljevalec pa sta mu sledila tik za petapi. Njima se je pridružil še tretji deček iz vasi. Lahko si mislite, kako je bilo Tinčku in Tončku pri srcu, ko sta morala mdrno poslušati zbadljivke in gro-reča namigavanja škodoželjne trojice za seboj. »Rad bi vedel,« se je posmehoval debelušni deček, »rad bi vedel, ali se tista dva potepuha zavedata, kakšna kazen jima grozi, če ju policija dobi v pest?« ■' s »Naj ju kar pošteno priprol« je po.vael besedo: euhec. »Jajs jima *•' privoščim od srca Si bosta vsaj zapomnila, kaj se pravi napasti mestnega konjederca.« Stojtel« je zdajci nekdo zakričal za njimi. Tinčku in Tončku je vsa kri planila v glavo, tako sta se prestrašila. Mož, ki je zakričal nad njimi, namreč ni bil nihče drugi kot — konjederec sam. »Zdaj sva pa izgubljena;« je šinilo Tinčku skozi možgane in srce mu je začelo divje utripati. Vlažne knjižice Prve hrvatske štedionice do 3000 Din se sprejmejo po dogovoru v račun pri nakupu blaga v manufakturni trgovini DOLCEK & MARINI — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 27. Kolesa „WflNDERER" precizno in elegantno izdelana, so višek nemške tehnike. Ob priliki svojega 50 l e t n e g a jubileja je tovarna „WANDERER" tako znižala cene, da si dandanes že vsakdo lahko kupi izvrstno kolo „WANDERER" Dobile Jih pri tvrdkl S. REBOLJ & DRUG Gosposvetska 13 THONET-NUNDUS" lugotlov. tvornica pohištva In upognjenega leta d. d. VARAŽDIN Nudi za predstoječo poletno sezono VRTNE STOLE zelo trpežne konštruk-cije in zmernih cen. Model j« zakonito zaščiten. Zahtevajte ponudbe! m E Znani Solist C«| proti tolčnlm kamnom ln bolainlm ftolAnega mehurja, dobiva se pri glavn. sast. Lekarna St. Ivana, Zagreb. Kaptol 17. ogi. reK. s. b,. mu Plfilte po brezplačna navodila. saLvarčaj 8ALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. J < š s NUDI PO I2BBDNO UGODNIH OF.NAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBjr »K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA • IL NADSTROPJE MILIJONI LJUDI DOBREGA OKUSA TRDIJO, DA JIM JE: Najmilejši in najsvežejši temelj toalete Eau de Cologne de Coty. Eau de Cologne Coty Cordon Rouge (rdeč trakec) se lahko smatra za pravi izum v parfumerijski iznajdljivosti. Iz njega struji najfinejši vonj cvetja in sadja. Njegov opojni duh Vam omogoča tudi vpo-rabo vašega najdražjega parfema. Ako pa želite kolonjsko vodo, ki je po svoji vsebini alkohola in parfema nad povprečnostjo, izberite Eau dc Coty Cordon Vert (zeleni trakec) ki Vam nudi vse prednosti intenzivnega in trajnega parfema. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Dne 28. maja 1936 dopoldne ob 11. bo pri sreskem sodišču v Ljubljani odd. V a v sobi št. 16 dražba nepremičnin in sicer: 1. Skupina: kat. obč. Poljansko predmestje vlož. št 134 obstoječa iz 4 stavb, parcel. 2. Skupina: kat. obč. St. Petersko predmestje II. del. vlož. It. 165, obstoječa iz 2 stavbnih parcel. 3. Skupina: kat. obč. Trnovsko predmestje vi. št. 2035 obstoječa iz 1 travnika. 4. Skupina: kat. občina Rudnik vL St 883, obstoječa iz enega travnika. 5. Skupina: kat. obč. Črnuče vL št. 353, obstoječa iz novozidane vile t restavra- cijo, ostalimi pritiklinami in kopališčem. Natančnejša pojasnila daje Vzajemna posojilnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 med uradnimi urami 8—13. Majnanilo! Podpisana tvrdka je preselila ves svoj obrat v prejšnje prostore tvrdke „Desa" na Tyrševo cesto it. 24 kjer Vam nudi popolno opremljeno mehanično in najmodernejše auto-delavnico & garažo s specijalno opremo za FORD-SERVICE in prav tako za popravila avtomobilov drugih znamk, posebno Opel in Chevrolet, ker je prevzela tudi celotno opremo delavnice tvrdke „Desa" Autorizirano Ford - zastopstvo Zaloga originalnih Ford-delov Nočni service OTORS DRUŽBA Z O. Z. TELEFON 24-77 BRZOJAVI: „AMOT" m.':, .V^Si^gft 5842-64853 45301-1104 2850-63805 6662-44722 45422-05 2961-14819 • 2962-14815 6622-44309 2491-24814 Pozor, birmanke in botra I Trajno kodranje a (podtalnim Macel aparatom ln specllalno vodno ondulacljo las lzvršule najlepše Salon KNEZ - Maribor, Sodna nI. 9 Razpis službe občinskega delovodje Občina Komenda, srei Kamnik, razpisuje pragmatično mesto sluibe občinskega dolovodje. Pogoji: Po uredbi o občinskih uslužbencih zahtevana šolska izobrazba ln varščina 5000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi listinami po ČL 7. in 8. omenjene uredbe je vložiti tekom enega meseca po objavi v tem listu pri občini Kor*enda. Občina Komenda, dne 16. maja 1936. Predsednik občine: Strela. 15 novih modelov vodi zopet na trgu pisalnih strojev Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nepoviianih cenah Zahtevajte ponudbo, prospekte ali neobvezno predvajanje Gen. zast. Remington tvornice tt: MATADOR, Zagreb, llica 5 Zastopnik za Ljubljano in okolico:* IVO KLAftlČ, Ljubljana, Kolodvorska ulica It. 38/11 Razstava in prodaja strojevs TEHNIK, J. Sanjal, Ljubljana, MikloiKeva 30, teL 34-19 Razpisujemo »ukceslvno dobavo W0 vagonov zdravih, dobro suhih bukovih drv (cepanlc) brez okrogllc ln klad, lz zimske sečnje 1935-J6. Plačljivo takoj po prejemu. - Ponudbe z navedbo množine, označbo kvaliteto ln najnižje cone za 100 kg, franko vagon nakladalne postaje, poslati na : NABAVLJALNA ZADRUGA USLU2B. DRJ!. 2EL,. — LJubljana, Masarykova cesta 17. L Ganghofer: 94 Roman »Da, Muhltalerl« Spet je bilo tiho med njima. »Kje pa leži?« »Ne daleč od meje.« »Ali bi mi ga pomagal zanesti do ljudi?« Patscheiderju se je odgovor zatikal. »Trda reč za naju dva: oče in jaz, loveči In skazilo ga bo gotovo že tudi. A bodi v božjem imenul Da bo vsaj po krščansko pokopan! Drugo mu bo Bog že oipustil. Saj je dober mož naš Bog.« Prešla sta že nekaj poti, ko je zamrmral starec v brado: »Ene same besedice mi ni povedal gospod grof!« »Ker o tem nič ne ve. Nisem nič javil.« »Tako, nič javil? Pravi lovec si, ki tako varuješ svojega gospoda.« Patscheider je potegnil kmeta v senco za grm. »Tam doli spodaj gre čez jaso. Če se ozre, me mora videti. In če me vidi, sem ob službo.« Lovec si je po nepotrebnem delal skrbi. Grof Egge je hodil svojo pot, ne da bi se le kdaj ozrl. Ko je prišel do roba planinskih pašnikov, je sedel pod skalno steno na debeli grušec, položil si puško čez kolena in se zagleda! doli proti gozdu. iz katerega se je vila oi Jezerskega gor steza, podobna drobni, beli črti. Tu jih je moral že od daleč zagledati, kadar bodo prišli, da bi ga poklicali domov. 27. poglavje. Z nemo grozo je gospodična Kleesberg poslušala zjutraj novico, ia je Kiti ponoči izginila. Pismo, ki so ga našli v Kitini sobi, ji je odvzelo sicer nekaj skrbi, toda nakopalo ji na glavo nove in večje. Tako je bila razburjena, da ni več vedela, kaj počenja. Pri zajtrku si je nalila čaj v sladkor-nico namesto v skodelico, za delo je rabila ranjeno roko in vtaknila zdravo v svileno zanko. Potem si je dala primakniti naslonjač k odprtemu oknu. Tu je sedela in sanjala predse. Vedno znova je jemala Kitino pismo v roke. »Seveda! Morala je v Monakovo! Če je hotela ali ne! K Tasu? Tako? Ali res? Samo k Tasu?« Pri misli na grofa Eggeja jo je spreletega mrzla groza po hrbtu. Toda grof Egge je bil za sedaj še daleč gori v svoji lovski koči. In navsezadnje bo moral biti Vili vsega kriv. Lažje bo opravil z očetom in bo lahko rekel, da je on pregovoril sestro, naj ga spremlja na potu. Ne, prva skrb ni bil grof Egge, temveč Roberti Izmišljala si je zgodbo o nekem izletu, ki sta ga napravila Vili in Kiti. Gospodična Kleesberg ni imela več prilike, da bi to izmišljeno zgodbo tudi prodala. Robert je že prav zarana sedel na konja in odjezdil s svojim slugo, nihče ni vedel kam. Ko se je proti devetim vrnil na Hubertovo, je prišel v očetovo hišo tudi nekdo drugi — na tujih nogah. Ribič je bil na bregu hudournikove struge našel »ponesrečenca«. Na svojih rokah je odnesel mrliča v grad in roj razburjenih ljudi ga je spremljal pri tem. Med njimi je bil tudi Pointnerjev Andrej, ki ga je bilo kričanje ljudi zvabilo iz Zauner-jeve hiše na cesto. Sočutno je gledal mrtveca, Toda njegova mlada sreča je bila tako velika, da v njegovem prepolnem srcu ni bilo kaj dosti prostora za usmiljenje. Ko je ta zmešana množica ljudi prišla po brestnem drevoredu do kletke, so se orli v njej splašili in prestrašeno butali ob palice. Stari Moser, ki je baš nesel hrano ptičem, je bil od grajskih ljudi prvi, ki je moral čuti in videti, kaj se je dogodilo. Krvava skleda mu je padla z rok. »Jezus Marija! Takšna nesreča! Že sinoči, ko je poginil orel, sem bil rekel: nič dobrega to ne pomeni.« Mrliča so odnesli v njegovo sobo. Ko je na stopnicah Gundi Kleesberg zagledala mrliča, je omedlela. Ko se je spet ovedela, je ležala v postelji in zdravnik je bil pri njej. Strah jo je tako omamil, da je razumela komaj napol, kar so ji pripovedovali. Robert je bil odšel z ribičem v gore, da bi rahlo pripravil grofa Eggeja na strašno novico in ga privedel e seboj domov. O pomoči ni bilo več govora. Vili je moral umreti že pred nekaj urami. Zdravnik je menil, la je notranje izkrvavel, ker je bilo mriičevo telo le neznatno opraskano; na čelu je ime! modro liso, kakor bi se nekje udaril. Na videz je bilo lahko uganiti, kje se je nesreča začela. Razvedelo se je, da je grof Vili sinoči do polnoči pil v Jezerskem dvoru. Tri stek-i lenice monopola — lahko razumljivo, da ni imel več nog v oblasti. Strto od žalosti je gospodično Kleesberg mučila še misel na Kiti. »Vili me spremlja, nič si torej ne delaj skrbi!« Tako je pisala kontesa. In zdaj leži Vili tam v sobi, tih in miren. Kje je Kiti in kaj je z njo? Poslala je Frica in Moserja v vas, da bi poizvedovala pri kmetih, ki imajo kolesje. Opoldne nekako se je vrnil Fric s sporočilom, Ja je milostno gospodično peljal na postajo Mahovnik. A to ni bilo dovolj, da bi se gospodična Kleesberg pomirila. Solze so se ji udirale po nepošminkanih liich, ko je narekovala slugi brzojavko za profesorja Wernerja. Potem neznosne ure strahu polnega čakanja! Šele po peti uri je prišel odgovor; Gundi Kleesberg je pri vsej žalosti, ki jo je trla, vzkliknila od veselja. Malo minut pozneje je prišel v Robertovem spremstvu na Hubertovo grof Egge. Kakor navadno, kadar je prihajal domov, je obesil v veži puško na cvek pod polico. V obraz je bil smrtno bled in zdelo se je, da se je postaral. »Kje leži?« »V svoji sobi.« Robert je govoril s priiušenim glasom. »A.li se ne boš prej preoblekel?« Oče ga je pogledal, kakor gledamo nekaj tujega, nerazumljivega. Potem je krenil počasi po stopnicah; njegovi nakovano gorski čevlji so za- devali na rdeče marmorne stopnice kakor truilni udarci kladiva. Pred Vilijevo sobo je postal in se za čas naslonil na zid. Nato je odprl vrata. Sobo so izpraznili, posteljo pomaknili na sredo. Skozi oba okna je lila večerna svetloba čez togo postavo v uniformi in čez voščeni mrličev obraz. Sklenjene roke so oklepale majhen, slonokoščen križec in šopek planik, ki jih je bil poklonil stari Moser. Ob postelji so gorele štiri debele voščenke na visokih, srebrnih svečnikih. Hropeč glas. Kakor bi ga zadel s kijem, je omahnil grof Egge čez mrliča. »Moj sin!« Ko otrok je zaplakal. Ko je čez nekaj časa dvignil spačeni obraz, da bi pogledal mrliča, je na njegovem voščeno bledem čelu opazil modrikasto liso. Počasi, kakor bi sanjal, se je prijel za lastno čelo in si potipal buško, ki jo je bil ujel na podbojih, ko je odhajal iz koče. Streslo ga je. Tedaj »e je njegove rame rahlo dotaknila roka. »Papa —.« Grof Egge je naglo vstal, njegove rdeče obrobljene oči so se jezno bliskale, ko so merile gori in doli Roberta, ki je dostojanstveno miren stal pred očetom. »Pusti me samega!« Glas grofa Eggeja je zvenel hripavo in trdo. »Ne potrebujem nikogar.« »Če ukazuješ!« Robert je odšel iz sobe m čul, da so se znotraj zapahnila vrata. Prinesti si je dal papir in pisalni pribor v biljardnični pomol, da bi napisal osmrtnico in jo poslal takoj s pošto tiskarni v Monakovo. Ko je pisal, je stekla Gundi Kleesberg v črnem plašču in zastrta iz hiše in po brestnem drevoredu do vrtnih vrat. Tu je hotela počakati na voz, ki naj bi jo odpeljal na postajo. Šlo je že na večer in ko temna koprena se je ovijal mrak okoli grajskih zidov in okoli dreves v parku. Proti devetim se je vrnil voz s postaje. Fric. ki ga je čul prihajati, se je prikazal s svetilko na verandi. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ccč. Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Viktor Cenčii.