Plezanje se je iz alpinizma razvilo v številne zvrsti. Pri teh plezalci uporabljajo specifične plezalne tehnike, ki lahko vodijo v preobremenitvene poškodbe. Po epidemioloških študijah so najpogostejše poškodbe prstov in dlani, sledijo poškodbe ramenskega sklepa. Tveganje za nastanek poškodb lahko pomembno povečajo različni notranji (višja starost, moški spol, visok indeks telesne mase, šibkost sredinca ter prejšnje poškodbe) in zunanji dejavniki (balvansko plezanje, izvajanje ohlajanja po treningu in trening na kampus deski oziroma »campus boardu«). Najpogostejši mehanizmi za poškodbe pri plezanju so obremenitev sklepa pred poskusom izvedbe giba, padci in izbira premajhne obutve. Izmed vseh plezalnih prijemov je prijem na strešico (angl. crimping) najpogosteje vzrok za poškodbe prstov in dlani, saj krožne vezi prstov izpostavi visokim silam. Manj pogoste so poškodbe spodnjega uda, glave in hrbtenice. Vadba za jakost in moč prstov, ustrezno ogrevanje in raztezanje, odpravljanje mišičnih ravnovesij ter pravilna plezalna tehnika so nekateri izmed ukrepov, ki učinkovito zmanjšujejo tveganje za nastanek poškodb.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-93SUINTE

COBISSID

199430147

Objavljeno

06.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Obal, Iza, Petrle, Brina, Kozinc, Žiga (2024). Pregled najpogostejših poškodb pri športnem plezanju s poudarkom na mehanizmih nastanka. Šport (Ljubljana), letnik 72, številka 1/2, str. 80-84. URN:NBN:SI:DOC-93SUINTE from http://www.dlib.si

MLA:

Obal, Iza, Petrle, Brina, Kozinc, Žiga. "Pregled najpogostejših poškodb pri športnem plezanju s poudarkom na mehanizmih nastanka." Šport (Ljubljana) letnik 72. številka 1/2 (2024) str. 80-84.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-93SUINTE>

Šport
1990-
(Zbirni zapis)