IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA M PLAN ZA DECEMBER 1962 1> Aglomeracija ... . . 104,4 % 2. Elektroplavž ............................... 101,3 % 3. Jeklarna .....................................100,0 % 4. Valjarna ... . . . . ~ . 91,5 % 5. Livarna sive litine . . . > . 105;3 % 6. Livarna valjev.................................64,2 % ?• Obdelovalnica valjev .... 60,5 % 8. Samotna 106,4 % Skupaj podjetje . 98,2 % ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec ~ Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: inž. Dušan Burnik, Anton MackoŠek. Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Borivoj Wndler, inž. Niko Zakonjšek, Henrik Žgeč in Ivan Žmahar — Tiska ĆP »Celjski tisk« ’Celje 20. Januar 1963 Št. 1 Lelo 111 ZELEZÄR melo stopamo v leto 1963! Žvenket kozarcev, krepki stiski rok in brezštevilni nazdravi ob poslavljajočem se starem in prihajajočem novem letu so za nami... »Srečno novo...!«, smo si zaželeli, se za praznične dni iztrgali iz delovnega utripa železarne ter v krogu svojih domačih pričakali prijetne trenutke, ko je ura odbila polnoč, naznanjajoč, da je leta 1962 konec. Ni dolgo tega, a vendar o vsem tem, in o mnogih veselih :ter prijetnih doživljajih na zadnji dan starega leta in prvi ' dan novega leta, ne govorimo več. Čas hiti... Čakajo nas [nove delovne naloge, obveznosti in začrtani posli. Med take J dolžnosti sodijo prav gotovo nadaljnji ukrepi za poglabljanje ; neposrednega upravljanja v kolektivu. IZRAZPRAVENADS ito razpravljamo o nadaljnjem pabljanju socialističnih odno-llpri nas, ko vključujemo v ne-«ednd samoupravljanj e zno-;|j kolektivov resnično vse žaljene' delavce, je prav, če se za paj minut poglobimo v -bistvo pnega dogajanja. Odrinimo mo zgodovine nekoliko nazaj ter lalizirajmo družbene odnose, ki i je porajala takratna stopnja Kroja proizvajalnih .sil. Bbmeljni kamen, ki narekuje gibene odnose, je pojav LAST-|NE. Z njo se je začela diferen-Icija: ločitev ljudi na lastnike »izvajalnih sredstev, ki so med lodovinskim razvojem vedno llj : kopičili sredstva za proiz-Kajo v svojih rokah, ter na osi-HhS&m večino, to je tiste, ki rdejansko ustvarili dobrine, s Iterimi je razpolagala in v ne-šerih deželah še danes razpo-'|a;,mainjšina; Bafcazano protislovje med druž-iim značajem .proigvodjije Jn ftiarniim § -■ prilaščanjem , je . pnstveno dokazal Marx v svoli :ekanpmsko-pali'tičnih studiali.. V njih je' razkril bistvo in wor bogatenja manjšine. Znan-tVeao je zanikal koncepcijo, ki lavi, da je izvor 'bogatenja v (stoini nad proizvajalnimi sred-P^JSapačnost take trditve po-taiie takoj jasna ,če se poglobili jv proces proizvodnje. Le-ta Beva za svoje delovanje: j.# predmete della (surovine, ©dja za dalo), ifcstrojef^ [I človeka. ■Prež oklevanja ,sd moramo prijati, da moramo iskati izvor bo-Iffinja v človeku, saj je . samo on. |osaben,, da v predhodno opred— pieno delo spravi v gibanje, pižvaj.alna sredstva sama so jfftva, zato tega ne zmorejo! Bcüzvodnä odnosi' kapitalistič-Hgbonomske formacije so teme-Prna privatni .lastnini .in med-jbojnim izkoriščanjem človeka E|loveku. Ta nenasitni nagon, Ine pozna ne meja in ne razum-fsti, je moral nujno pripeljati P sistem do gospodarskih popov, ki .so dobivali najmočnej-Ipgraž v ekonomskih krizah. ,;Poki za, nje so pr.av v omen jeli protislovjih ...! Kapitalistični družbeni -odnosi pekod še danèè ..obstojajo, ker PSjmetnb vzdržujejo s tistimi jfodbudami, ki so že delno znajte za nove družbene odnose, tpa privatnega prilaščanja je fiprecej odrinjena. To se kaže jiktivnem družbenem posega-#v kapitalistično gospodarstvo, Ruša ublažiti .disharmonijo ali jPtislovje med proizvodnjo in Košnjo- ter skuša odpraviti napo preseljevanje kapitalistič-p| investitorja ali vlaganje de-'v panoge, ki najbolj težijo Rtvarjanju ekstraprofita, to je •Rajanju nekega dodatnega do- bička. Popolne odprave gospodarske stihije, ki izvira iz osnovnega nasprotja kapitalističnega načina pa s takim poseganjem država ni zmožna. To se danes kaže v gospodarskem valovanju z recesijami, bolj blagimi pojavnimi oblikami gospodarskih ' kriz. Tudi pojav monopolov, katerih težnja je bila odstraniti konkurenčni boj, ki so finančno šibkejšim kapitalom onemogočali nastop na tržiščih, niso uspeli, saj družba še vedno ni obračunala z osnovnim vzrokom nesorazmerja. Monopoli so prerasli svoje tesne nacionalne okvire in osvajali tuja področja. To je pripeljalo do protislovij med 'interesi posameznih držav ter dobilo svoj lizraz v ^perialističnili.,-vojnah. Da. .posledice teh občuti predvsem delavski razred, na ito posebej ni potrebno opozarjati! Istočasni pojavi kolonializma so onemogočili samostojno! gospodarsko rast ogromnegU" dela sveta ter ustvarili gospodarsko nerazvita področja.' Znanstveni dosežki marksistov, ki so ta družbena nasprotja analizirali,- so začeili prodirati v zavest delavskega razreda. S tem je dobil delavski razred idejno .orožje za strmoglavljenje in dokončen obračun s krojilci svoje usode. Druga, svetovna vojna je bila odraz nasprotij kapitalističnega družbenega sistema ter močan klic. m pomoč. Nekateri narodi tega klica niso preslišali. Izkoristili so krvavo imperialistično vojno za socialistično revolucijo in s tem dokončno obračunali s povzročitelji- omenjenih nasprotij. Tako se, je razširil socialistični svet, ki je bil po prvi svetovni vojni ali po .imperialistični vojni omejen samo na Sovjetsko zvezo. Idejno zrelemu delavskemu raz-meredu pni nas na čelu s Komunistično partij.oV je uspelo-prevzeti krmilo nadaljnjega - odločanja, in vodenja .gospodarstva in tako v temelje spremeniti družbene odnose z .odpravo kapitalistične privatne .lastnine. Zaradi obstoja dveh nasprotujočih si taborov, ki vladata v svetu, se zavedamo, da je edina možna pot ublažavanja teh nasprotij .pot» aktivne miroljubne koeksistence ali sožitja .kot edina oblika, dokler z dokončnim propadom kapitalizma sđdanja nasprotja ne izgffiiejo. Žal proletariat v celoti še ni popolnoma uspel ^uresničiti svoje ideje, .kjer so subjektivni činitelji in v njih združena oblast nad 'večino še premočan eiement, ki ruši, .oziroma zavira idejno rast Ustvarjalcev. Naša ljudska revolucija je uresničila besede marksizma; in postali smo lastniki proizvajalnih sredstev. To predstavlja osnovo za ustvarjanje lepše bodočnosti naših narodov. Pri nas smo prehodili poit .ad-(Nadaljevanje na 2. strani) Danes posredujemo izvlečke iz razprave, na trinajstem zasedanju Delavskega sveta Železarne Štore in sklepe sprejete na tem zasedanju z namenom, da se HTV služba v naši tovarni še izboljša in da se še zmanjša število izostankov zaradi bolezni in nezgod. Razpravo je začel tovariš Spo-lenak Franc iz livarne sive litine, ki je govoril o zaprašenosti ozračja v livarni, posebno v času izdelave sferolitine ter poudaril, da je nujno še pred rekonstrukcijo izvesti vsaj začasno ventilacijo. Tovariš Mackošek je v razpravi govoril o zaščitnih sredstvih. Dejal je, da razvoj osebnih zaščitnih sredstev ne gre vzporedno z razvojem ostale industrije ter da imamo vrsto artiklov, ki ne ustrezajo popolnoma svojemu namenu. Predlagal je, naj bi inšpekcijski organi posredovali pri industriji zaščitnih sredstev, da bi izdelovala takšna sredstva, ki bi funkcijsko bolj ustrezala. Tovariš Judež Ivan je govoril o problemu prehrane samcev glede na podatke iz poročila zdravstvene postaje. Poročilo namreč izkazuje povečano število obolenj na želodcu. O tem problemu so govorili še tov. Opaka Viktor, dr. Doplihar Aleksander in glavni direktor, ki je dejal, da pojav velikega števila želodčnih obolenj ni nov ter da smo. v zadnjih letih storili mnogo, da bi se stanje izboljšalo. Uvedena je bila topla malica. Poskrbeli smo tudi za prevoze. S tem smo hoteli zagotoviti delavcem rednejšo prehrano. Zatorej bo treba iskati vzroke za to stanje drugje. Problem težkih delovnih pogojev Samotne je načel tov. Gračner Ivan, ki je predlagal, naj se ukrene vsaj najnujnejše. Tov. Kranjc Srečko je govoril najprej o nezgodah izven dela ter opozoril na zaskrbljujoč porast teh nezgod. Predlagal je, da bi se te nezgode analizirale ravno tako kot nezgode pri delu. Takšna analiza bi nam dala dosti zanimivih podatkov, ki bi bili podlaga nadaljnjim ukrepom. Govoril je tudi o izobraževanju mojstrov ter se oprl na izjavo Republiškega inšpektorata, da bi bilo treba tudi vse delovodje seznaniti z osnovami praktične elektrotehnike, kolikor je. to potrebno za redno delo v obratu. Tov. Vodeb Jože je med drugim povedal, da ni mogoče vedno ugotoviti, če se je nesreča zgodila doma ali nà poti v službo ali pa tudi na sosedovem posestvu. Dolžnost nas vseh je, da preganjamo izkoriščanja socialnega zavarova- nja. Varnostni tehnik tov. Ocvirk Stane, je povedal, da HTV razmišlja o pravilnem postopku za raziskavo nesreč, ki so se pripetile doma, da bi dobili tudi tu jasno sliko in točne podatke. Glavni direktor tov. Tugomer Voga je v svoji razpravi obravnaval več problemov, ki sta jih DS in uprava reševala in za katere je podjetje žrtvovalo velika finančna sredstva, da bi bila delovna sposobnost čim večja. Za vse koristnike prevozov se je mrtvi čas skrajšal na minimum. Če k temu dodamo še uvedbo tople in mrzle malice, lahko trdimo, da bi se ta naložba morala nekje poznati, če drugje ne7 Vsaj pri zdravstvenem stanju. Vendar vsi malice ne jemljejo, čeprav stane samo 1.000 din mesečno. Mnogi pa puščajo neprimerno višje vsote po gostilnah. To povzroča doma velike žrtve, v podjetju pa ruši delovno disciplino in produktivnost dela. Povedal je tudli, da izvirajo uspehi HTV službe iz množične odgovornosti, ker smo znali vzgojiti čut dolžnosti do naprav, dela in zdravja vsakega posameznika. Naša zdravstvena služba naj bi bila enakopraven faktor v našem podjetju. Glede izvajanja navodil HTV službe in navodil iz tehnologije dela je glavni direktor poudaril nenehne izpopolnjevanje navodil in zaščitnih sredstev z namenom, da se zaščiti človek - najvažnejši člen v proizvodnji. Glede težkih pogojev dela je povedal, da izvirajo iz zastarelosti naših obratov. Vsi si prizadevamo, da bi jih izboljšali. Ker so izboljšave vezane predvsem na finančna sredstva se ne uvajajo tako hitro, kot si to želimo. Po drugi strani pa so delovni pogoji odvisni tudi od nas samih. Tako red in čistoča še nista povsod' urejena ta mnogokrat botrujeta nemogočim pogojem dela. Ekonomske enote morajo ta vprašanja reševati na svojih področjih, ker spadajo v njihovo pristojnost. V obeh livarnah bi improvizacija ventilacije ne prišla v poštev, ker se mora ta problem rešiti v celoti, sicer se uteg- ne zgoditi, da obtičimo pri improviziranih napravah. Preštudirati moramo vprašanje livne jame in zagrevalnih peči, da najdemo zadovoljivo rešitev. Poudaril je še da imamo izvežbano reševalno ekipo in da so ljudje glede plinskih zastrupitev dobro poučeni, vendar moramo skrbeti, da dovajamo na nevarna mesta čim več svežega zraka. Oba republiška inšpektorja tov. Zupančič in ing. Pirc, sta v svoji razpravi obravnavala vprašanja varnosti pri delu in povedala, da bi bil naš standard neprimerno večji, če bi sredstva, ki jih izgubimo pri zdravljenju ponesrečenih in obolelih, razdelili med ljudi. Povedala sta tudi, da je od štiristo vrst zaščitnih sredstev, ki so v prodaji standardiziranih šestintrideset. Podjetja naj nabavljajo le tista, ki so standardizirana. Na podlagi poročila komisije HTV je delavski svet sprejel sklepe, ki sledijo v tem sestavku. Na podlagi poročila o zdravstveni problematiki in poročila o socialni problematiki ter razpravi pa je delavski svet zadolžil komisijo HTV, da za en» naslednjih zasedanj pripravi predloge sklepov. I. Da se poživi delo obratnih (Nadaljevanje na 2. strani) Pred zaključnim računam Zaključni račun s poslovnim poročilom daje vse potrebne podatke o poslovanju in rezultatih, samostojni družbeni letni pian pa program za tekoče leto. Dolgoročni plan predvideva razvoj gospodarske organizacije, kar je pri nas zajeto v pianu predvidenih rekonstrukcij. Podatki iz ažurnega knjigovodstva dajejo osnovo za reševanje tekočih problemov, za pravilno odločanje lin za usmerjanje celotnega poslovanja. Z grobimi pokazatelji poslovanja v letu 1962 so člani kolektiva že seznanjenji. Objavljeni so Zvezni predpisi o skrajšanem reku za predložitev zaključnega računa za leto 1962, kar je že zagotovilo, da 'bodo v najkrajšem času objavljena tudi navadila za izdelavo zaključnega računa. Organi upravljanja bodo že v prvi polovici februarja razpravljali o zaključnem računu za leto 1962 in ga potrdili. Bo 'poslovnem poročilu bomo lahko razpravljali o vseh pozitivnih pa tudi negativnih pojavih v poslovnem letu, kar bo omogočilo postavljanje pravilnih smernic v letošnjem letu. Že ob koncu avgusta je upravni odbor razpravljal o planu in potrdil prvi osnutek samostojnega družbenega plana v letu 1963. O osnutku bo razpravljal t delovni kolektiv, dostavljen pa je tudi občinskemu ljudskemu odbora Celje in Združenju jugoslovanskih železarn. Tako so se pričele priprave za- definitivni plan. Dopolnjeni osnutek plana bo predvidoma pretresen in odobren po organih upravljanja že sredi januarja. V prejšnjih letih je prišlo do raznih težav ravno zaradi tega, ker so organi upravljanja potrdili zaključni račun šele marca približno v istem č asu ali šele po predložitvi zaključnega računa, pa ,so se pričele razprave o predloženem družbenem planu. Tako amo morali dolgo čakati na ažurnost /knjigovodstva, kar je negativno voli vaio na pravočasno ugotavljanje rezultatov rtekočega poslovanja. Dogajalo se je, da nismo razpolagali, z rezultati poslovanja v prvih mesecih leta vse do periodičnega obračuna za prvo polletje, ali vsaj za prvo četrtletje (ob koncu aprila ali julija). Iz tega sledi, kako pomembno je prizadevanje-za skrajšanje rokov za izdelavo in predložitev pa odobritev zaključnega računa in samostojnega družbenega plana naše gospodarske organizacije. To prizadevanje je pomembno tudi zato, ker bornio v .skrajšanem roku dosegli ažurnost v naših knjigovodstvih. Spričo omenjenih prednosti smo lahko prepričani, da bodo ;vsi prizadeti izvršili svoje naloge pravočasno in kvalitetno 'in tako nudili potrebne podatke gospodarskim .in političnim družbenim organom, hkrati pa omogočili organom upravljanja in vodstvu naše železarne, da bodo lahko dobro gospodarili in da bodo dosežki v tekočem in naslednjih letih še boljši. Miroslav Bele IZ EKONOMSKIH ENOT IZ RAZPRAVE NADS Samoupravni organi ekonomskih enot so v preteklem mesecu obravnavali vrsto važnih vprašanj, ki jih v izvlečkih podajamo našim delavcem. Jeklarna Na ODS so pregledali zasedbo delovnih mest v smislu pravilnika osebnih dohodkov. Vprašanje so zelo resno in temeljito obdelali in med drugim sprejeli sklep, da se tov. Martin Pahole premesti iz delovnega mesta »ingotar PK 181 točk« na nižje ocenjeno delovno mesto »škarjevec 150 ttfčk« zaradi nevestnega in neresnega opravljanja dela. Nekatère pa, ki so pri švojein delu prizadevni, so premestili na zahtevnejša in boljša delovna mesta. Vprašanju delovne in tehnološke 'discipline je delavski svet obrata jeklarne posvetil vso pozornost, ker ve, da je disciplina eden osnovnih faktorjev proizvodnje. Zato so imenovali pri ■ delavskem svetu jeklarne disciplinsko komisijo, ki bo sama reševala prekrške v obratu. Na predlog pravilnika ' o štipendijah ni bilo posebnih pripomb, razen da se vsakokratni razpis štipendij objavi v »Železarju«, kar se bo tudi zgodilo. Valjarna Delavski svet tega obrata je razpravljal o proizvodnih uspehih v novembru in decembru. Ugotovili so, da so v novembru prekoračili proizvodni plan, ker so delali lahke in srednje profile, da pa šo z letnim planom še vedno v zaostanku z 7,35 %. Pregledali so zastoje na progah, iz-plene, porabo energije, izmeček in obratne nezgode, ker vsi našteti faktorji vplivajo na proizvodni in finančni uspeh obrata. Za december pa so sklenili, da bodo vložili vse sile, da se približajo letnemu planu, zato so 30. in- 31. decembra delali v dopoldanski izmeni. Pri obravnavi pravilnika o štipendijah so se strinjali z osnutkom, vendar s pripombo, da pravilnik ne omenja pomoči izrednim študentom •— članom’ kolektiva. Sprejeli so tudi sklep, da se vsem, ki imajo možnost prevoza v službo z vlakom, povrnejo prevozni stroški za vlak in ne za avtobus in da bodo v bodoče vsakemu nediscipliniranemu delavcu odvzeli povračilo v celoti ali pa delno, ker je prav delovna disciplina eden izmed faktorjev, ki ustvarjajo sredstva za izplačilo prevoznih stroškov. Analizirali so obratne nezgode (v letu 1962 je bilo 43 lažjih nezgod) in sklenili, da bodo sestavili interni pravilnik o uporabi zaščitnih sredstev, da se bodo Zaščitna sredstva pravilno uporabljala in se bodo s tem znižali visoki izdatki, ki jih daje za zaščito pri delu. Livarna sive litine ODS je razpravljal o HTV službi v obratu in sklenil opozoriti promet, da zagotovi varnost prevoza med livarno in obdelo-valnico valjev. HTV služba v obratu naj izboljša svoje delo tako, da se tesneje poveže z obratno operativo. Podprli so predlog dr. Dopliharja, da dobi železarna svojega zdravnika. Sklenili so tudi, naj HTV komisija pri delavskem svetu železarne pomaga pri ureditvi ventilacije v livarni, — letni plan so izvršili že 15. decembra. Pri obravnavanju tega vprašanja so pregledali vse pozitivne in negativne momente pri izvršitvi letne nologe, da bi v letošnjem letu že v prvem mesecu zagotovili izvršitev plana. Razpravljali so tudi o povrnitvi prevoznih stroškov. Livarna zaposluje 123 ljudi, ki se vozijo. Zanje plača podjetje 420.000 dinar- jev mesečno. Poleg tega so obravnavali še nekatere kadrovske spremembe: Šamotsrna Pri pretresu mesečnega plana za november in december je ODS sprejel sklep, da se mora plan za december izvršiti, saj ni večji od novembrskega, ki so ga že dosegli. Povrnitev stroškov za prevoze so obravnavali kritično in sklenili,; da se vsem nediscipliniranim in nevestnim delavcem stroški ne povrnejo. To so: Čoki Alojz, Rebernik Jože, Kam-povšek Štefan in' Skale Stanko. Sklenili so, da bodo pri povračilu stroškov za prevoze na delo dosledno upoštevali disciplino, odnos do dela in sotovarišev in druge lastnosti, ki odlikujejo dobrega delavca. Energetski obrat ODS je obravnaval akcijski program za leto 1963 in ga sprejel š ‘ sklepom, da mora sleherni v obratu sodelovati pri izvršitvi plana, ker bodo le tako lahko zagotovili energijo za nemoteno delo Osnovnih obratov. Obravnavali so še poslovanje za obdobje januar — oktober 1962 in analizirali porast in padec stroškov energije, posebno skrbno so pregledali tiste stroške, ki jih lahko sami Znižajo. Obdelovalnica valjev ODS je poleg drugega razpravljal o kvaliteti dela, izpolnjevanju rokov in realizacije plana in sklenil, da mora kolektiv obrata stremeti za kvalitetnejšo obdelavo valjev in točnejše izpolnjevanje dobavnih rokov. Zato bodo na sindikalnem sestanku razpravljali o téh dveh nalogah. "J Gradbeni oddelek Obratni delavski svet je med drugim razpravljal o planu dela in sklenil, da morajo biti vsa dela za leto X962 končana do 31. decembra, posebno tista, ki so jih naročili osnovni obrati. Ekspedit ODS je obravnaval HTV problematiko in disciplino.. Zaradi nediscipliniranosti so odvzeli pravico do enomesečnega povračila prevoznih stroškov Kokol Vinku, kar, pa — kakor kaže — ni dosti zaleglo, saj je Kokol ostal še vedno nediscipliniran, kakor je bil, da se obratovodje z njim osebno pogovorijo. j Smelo stopamo v leto 1963 (Nadaljevanje s 1. Strahi) ministrativnèga socializma, ki je bila kòt prvo obdobje nakazane poti. nujna zaradi skromne »dediščine« in odstranjevanja nesorazmerij v gospodarskem razvoju posameznih panog ih republik. Sledilo,, je ' obdobje prehajanja Upravljanja v roke neposrednih proizvajalcev kot naslednja istop-nja v poglabljanju Socialističnih odnosov, kar se kaže v delavskem in družbenem upravljanju.. Nadaljnji proces poglabljanja delavskega samoupravljanja pa uresničujemo danes . z j utrjevanjem' ekon otoških ppjf kot tistih osnovnih proizvodnih celic, v katerih nastajajo materialne dobrine, in prepuščamo pristojnosti porazdelitve skupnega uspeha vsaki ekonomski enoti sami v skladu s poslovno politiko celotnega podjetja. To pa pomeni,' da .sproščamo to hkrati mobiliziramo tiste notranje rezerve, -ki bodo prispevale k še hitrejši rasti našega gospodarstva. S sproščanjem ekonomskih 'zakonitosti po nekem preoblikovanem zakonu vrednosti v naših pogojih blagovne proizvodnje pa nikakor nočemo ustvariti take liberizacije v blagovni proizvodnji, ki bi privedla do rasti majhnih gospodarskih obratov, kakor si to nekateri napačno zamišljajo. Jasno je namreč, da taki manjši obrati ne morejo uporabljati današnjih tehniških dosežkov, niti ne zagotoviti masovne proizvodnje kot nujen pogoj če se . hočemo približati mednarodni stopnji produktivnosti in postati na svetovnem trgu enakovredni partnerji ter tako izgladiti razlike med življenjsko ravnijo pri nas in pri gospodarsko razvitejših narodih. Dejansko smo po tej novi poti krenili že, ko .smo sprejeli ustavni zakon iz leta 1953. Smer gibanja in temeljne rešitve so se v praksi pokazale kot dobre in so se že stabilizirale, nekatere elemente pa smo s časom popravili, dopolnili ali zavrgli, ali pa bomo >to Štorih s sedanjo novo ustavo. Vsekakor dajejo, izkušnje, ki smo jih pridobili na tej poti, dovolj osnove, da lahko danes s precej večjo gotovostjo kakor leta 1953 vnašamo v našo ustavno ureditev takšne nove spremembe, kakor jih vsebuje predosnutek ustave. V celotnem razvoju naše socialistične 'družbe so nastale ve- like . spremembe, okrepile . so se materialne, . družbene, politične, kulturne in moraine! sile .socialistične družbe. Delo, osvobojeno ne le izkoriščanja, te.mveč tudi birokratsko. . i— administrativnega upravljanja, ter svobodni človek ,;-77- dela ve,c, človek -^..ustvarjalec, ki ga .ne oviraniti .zasebna lastnina niti samovoljni, državni centralizem — .čedalje - bolj postaja samostojna notranja gibalna sila vsega razvoja socialističninh odnosov. Samoupravljanje in decentralizacija pa lahko zaživita popolnoma samo takrat, če to mi kot upravljavci pravilno razumemo ih če se zavedamo nravic in hkrati tudi OBVEZNOSTI, ki jih s sproščanjem usmerjamo sami. Razumeti te pravice in obveznosti pa pomeni dojeti bistvo današnjega časa in dogajanja, ko gradimo bodočnost na tistih izhodiščnih osnovah od katerih smo bili vse doslej odmaknjeni! V svojih vsakodnevnih naporih se še vse preveč zanašamo na odločitve vodilnih tovarišev, ki so že — nekateri več, nekateri manj znali prisluhniti in dojeti smisel uvajanja ekonomskih enot in spoznali vlogo, ki jim v bodočnosti pripada. Dobro se zavedajo, da njihovo mesto in vloga vodij v klasičnem zapovedovalnem smislu odmirata in da smo s starimi prijemi, ki so v celoti odgovarjali že preživelemu družbenemu redu, v socialistični revoluciji že dokončno obračunali. Vedo tudi, da je njihovo torišče dela danes v vsklajevanju mnenj in v upoštevanju predlogov nas vseh, saj je tudi to del bistva, samoupravljanja! Iz povedanega sledi, da sloni vloga dojemanja in uresničevanja načela samoupravljanja na nas, neposrednih proizvajalcih in da je vloga vodilnih oseb, da nam s svojimi strokovnimi izkušnjami in objektivnimi mnenji vsestransko pomagajo in naše skupno delo povezujejo z organsko celoto podjejtja. Edino ta obika poti je jamstvo, da bomo sami v sebi vzbudili tisti čut kolektivnosti, ki so ga skozi tisočletja zatirali, ter res spoznali, da predstavlja vsak član kolektiva enako močan člen v kolektivu, oziroma v družbeni verigi! Ivan 2mahar (Nadaljevanje s: 1. strani) . komisij HTV, naj te komisije pri-; čnejo še intenzivneje delati, po smernicah> danih v tem poročilu in o pozivu izvršnega odbora sindikalne podružnice. Da pa ,bo mo-, goče spremljati njihov.o delo, zadolžuje DS podjetja komisije, da poročajo redno enkrat mesečno o svojem delu komisiji HTV pri ODS in varnostnemu tehniku, ki bosta to problematiko spremljala in jo posredovala naprej. Poročajo lahko v obliki posebnega poro-, čila ali pa tudi v obliki sejnih zapisnikov. ' 2. Delavski svet zadolžuje komisijo in službo HTV, da štirikrat letno poročata o problematiki £ tega področja' delavskemii ' svetu, ki bo potem ò njej razpravljal. 3. Delavski svet zadolžuje strokovno operativo in samoupravne ergane v obratih, da vzpodbujajo tehnične racionalizatorske izboljšave pri tehnični zaščiti strojev in naprav. Možnost stimulacije daje naš pravilnik o racionalizaciji in tehničnih izboljšavah. Kot primer lahko navedemo izboljševalni predlog za zaščito brusnih kolutov na rafamah v jeklarni. 4. Ker pri nezgodah prevladuje tako imenovani osebni faktor, nalaga delavski svet kot eno izmed glavnih nàlòg za zmanjšanje števila nezgod in izboljšanje pogojev dela poglobitev in razsiritév analitičnega dela vsem tistim, ki Se ukvarjajo s problemom člove-, ka pri delil. To je v prvi vrsti funkcija kadrovskega sektorja v sodelovanju z drugimi odgovarjajočimi službami tako z zdravnikom in varnostnim tehnikom. Gre predvsem za analitično obdelavo delovnih pogojev, tako utrujenosti, fizične preobremenitve, medsebojnih osebnih odnosov, socialnega položaja, nerešenih osebnih problemov itd., na varno delo, zadovoljstvo pri delu in zdravstveno stanje. 5. Delavski svet zadolžuje komisijo za izdelavo nove analitič- ne ocene, da posveti posebno zornost pogojem dela in ne nostim. na delovnih , mestih pritegne k sodelovanju ljud| se poklicno ukvarjajo s j vprašanji. 6. Glede na nakazane pro me, izboljšanje delovnih pogi v samotami, v obeh livarna) valjarni in jeklarni, jè delat svet mnenja, da bi se v vi stvari, ki zahtevajo viari večjih finančnih sredstev, pl stavijajo pa le začasno rešite« investiralo sredstev, ker je rl zaci ja linveSticijskéga progrj na vidiku. Kričeče primere p treba brez odlašanja reševa improvizacijami. Prvenstvi skrb za to imajo ekonomske J te, ki naj vnesejo ti vprašal svoje akcijske programe J vztrajno delajo na tem* da t«j čim prej do realizacije. 7. Elektro in strojne vzdržel ne službe v obratih morajo v delovanju s službo HTV in uj va osnovnih sredstev stalno polnjevati obratna navodila strojih in napravah tudi s s šča varnosti pri delu. 8. Skrb ža uvajanje novih lavcev je glavna naloga stroj ne operative, ki mora poskr — v sodelovanju z izobraže him centrom ~ da bodo nov res seznanjeni z načinom dela z vsemi njegovimi vplivi. V namen jè treba izdelati proj ine in metode dela s temi lju v i»r0izkušhi dobi, po končuj izkusne dobe pa podati ugot tev z osebno odgovornostjo pi meznika, ki je novinca uvaja!, je novinec'seznanjen tudi zi nostnimi predpisi. 9. Pregleda naj, se seznam ristnikov malice in se skuša j pričati tiste, ki še ne jem! malice, da jo bodo jemali. 10. HTV komisije po ekon skih enotah naj na osnovi pi čila HTV komisije pri DS in osnovi razprave na tem zasi nju dajo zaključke za svoJaj nomsko enoto. GOSPODARSKI PREDPISI Zvezni izvršni .svet, je v decembru 1962 sprejel razne uredbe in spremenil,' oziroma dopolnil prejšnje predpise kpt h., pfr.: 1. Po Uredbi o zaključnih računih gospodarskih organizacij se. bodo dela pri zaključnih računih v glavnem opravila tako kot v letu 1961. Pi-edviđen. je nov skrajšan rok za predložitev zaključnega računa, ker bodo morale gospodarske organizacije; predložiti zaključne račune službi družbenega, knjigovodstva do 15. februarja 1963. Torej bodo morali organi upravljanja v naši gospodarski organizaciji razpravljati; in sprejeti zaključni račun za 'leto 1962 najkasneje že v prvih dneh druge dekade februarja meseca. Zaradi primerjave ugotavljamo, v katerem času je delavski svet Železarne v prejšnjih letih razpravljal in odobraval 'zaključne račune za posamezna poslovna leta: za; 1951 23. februarja 1952 za 1952 22. aprila 1953 za 1953 24. marca 1954 za 1954 19. marca 1955 za 1955 30. marca 1956 za 1956 18. marca 1957 za 1957 27. februarja 1958 za 1958 16. marca 1959 za 1959 28. februarja 1960 za 1960 10. marca 1961 za 1961 29. marca 1962 Uporaba čistega dohodka za obratna sredstva Gospodarske organizacije so lahko v 1962. letu izkoristile za obratna sredstva samo 60 % čistega dohodka, ki jim je ostal po izplačilu osebnih dohodkov in prispevkov. . V 1963. pa je omogočeno, da. se omenjena sredstva med letom lahko v celoti izhc ti jo za kritje stroškov redi „poslovanja,. Po takšnem od! Zveznega -izvršnega sveta se povečala likvidnost iter se J . zmanjšale . zahteve po bani kreditih. Izvajanje revalorizacije Revalorizacija naj se. izvaji januarja 1963 kot ukrèp, sjj rim se povečajo sredstva, gej darstva za zamenjavo ;in ml nizacijo opreme v skladu s j tiko krepitve sposobnosti . « srednih nosilcev gospodarske tivnosti pri investiranju. 1 Odlok o .izvedbi re Valeria je dopolnjen s tem, da se M cient za Izvedbo revalorize vrednosti, gradbenih objel zmanjša za 12 %. Prav .tak predpisano,- da ®e razlika med vo dn staro vrednostjo osne sredstev, vnese v poslovne;i de gospodarskih organizaciji ko da bo izločena na posj račun. Razlika .v vrednosti e ■ štev skupne porabe pa boj nesena v sklad skupne po) Po Zveznem družbenem p za leto 1963 je Zvezni izvršni zavezan, da posebej ..prouči j ■ revalorizacije na obseg sret -družbenih investicijskih skl v republikah in občinah te v skladu s tem uveljavi uto ki naj bi morebitne neugodni sledice ublažili ali odpravili Prispevek od izrednih hodkov gospodarskih orga: cij v letu 1963 V zveznem 'družbenem 1 za leto 1963 je predvideno, i v letu 1963 med drugim p vpliv prispevka od izrednegi hodka gospodarskih organ* Po teh določbah je Zvezni ilz svet zavezan, da potem, k proučil vpliv tega prispevka, ; dlaga ustreznejši instrumei ' zajemanje dela posebnega d< ka. gOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI CENTER V Štokah in njegova vloga pri izobraževanju strokovnih KADROV ZA PODJETJA V CELJSKEM INDUSTRIJSKEM BAZENU ; Šolski centri so v jugoslovanskem konceptu postavljeni kot samostojne družbene ustanove, katerih naloga je vzgoja ju izobraževanje strokovnih kadrov različnih splošno prizna-: nih stopenj izobraževanja. Praviloma bi se v šolskih centrih izobraževala mladina in odrasli za poklice širokih profilov, tehnikov in višjih tehnikov ene stroke ali ene vrste javne dejavnosti. Poleg izobraževanja na splošno priznanih stopnjah strokovnosti v šolskih centrih lahko obstojajo še drnge oblike za izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov. ' Zaradi svojß široke dejavnosti materialne in strokovne usposobljenosti lahko šolski centri v večji meri zadovoljujejo potrebe gospodarstva in družbenih služb v pogledu števila in vrst strokovnih kadrov. rGANIZACIJA vzgojno-jOBRAZEVALNEGA PROCESA i izhajamo iz stališča, da ima or-Bndaa-cija vzgojno-izobraževal-|ga procesa zà strokovno 'iiz-o-laževanje, poleg materialnih in [dravskih pogojev značilen vpliv I izvajanje nalog.-bri postavljanju organizacije |gojno-izotiraževalnega procesa [našem centru imamo v vidu Bdeča dejstva in zahteve: , i— V današnjih pogojih stro-6yiio izobraževanje ne -more ba- -lati na ustaljenih znanjih in eiovnih navadah, brez ozira na fdobnost v določenem momen-! temveč se mora stalno dopol-. levati in vsklajati s sprememba-fi, katere nastajajo ob . uvajanju [dobne tehnike v proizvodnji. P— Kadri se morajo usposabljati' I delo v določenih pod je tj,ih, zamrmra njihovo izobraževanje ugovarjati konkretnim pogojem [potrebam teh podjetij. F- Sodobno strokovno izobra-[vanje -mora biti ' zasnovano na [objem in popolnejšem spozna-taju znanosti, principov, zako-Itosti, katere vladajo v družbi in fevodn ji.. I— Sodcibni pogoji dela in ži-Ijenja postavljajo zahtevo, da 'L-v. si rokovnem izobraževanju [postavi popolna enotnost med fco in prakso in enotnost med psaimeznimi stopnjami izobra-eva-nja iste stroke. — Vzgoja in izobraževanje sta Ire enäko važni funkciji ustano-Mza strokovno izobraževanje, i — Izobraževanje strokovnih fedrov mora biti čim bolj racio-Iho . v pogledu časa trajanja in priščenja materialnih sredstev. [Z oziram na navedene zahteve [pogledu izobraževanja -strokov-Ih kadrov ni naloga našega cen-trsamo v tem, da organiziramo Iposredno izvajanje pouka po pgramu- -in - učnem načrtu, tem-;eč,- da na določen način nepo-|edno delujemo v vseh drugih Fazah vzgojno-dzobraževalnega |oc.esa, kot predhodne za. izva-Bije pouka, ki izhajajo in sicer: i— da poznamo potrebe po stropnih kadrih; p- da sodelujemo pri utrjeva-|u .profilov -in minimalnih-zah- lt; I— da sodelujemo pri izdelavi jOgramov in učnih načrtov;. Tda -vršimo priprave za iz-Pbo pouka; I— da neposredno vršimo pouk; I— da preverjamo dosežene repate v procesu, izobraževanja. |Za izvajanje tako' obširnih, gruženih nalog ima naš center livar j ene pogoje, ker smo se predelili za .'izobraževanje kad-|v z® kovinarsko stroko iri me-iurško' stroko industrijske smeri ii-kakršno nam nudi taka orga-facij-ska oblika ter dosežene »snje. IOGA ŠOLSKIH DELAVNIC J PROCESU STROKOVNEGA “tOBRAŽEVANJA V CENTRU ■polske delavnice služijo v prvi *|9ti za doseganje določenih prak-'fttih znanj in navad-. Poleg, tega °p delavnica koristi mnogo..več se dozdeva pri pouku stolpnih predmetov; Pouk za posarne strokovne predmete lahko 'ftssemo iz učilnice v délavni-4 Znano je, da je efekt pouka večji, kadar, učenec vidi. funkcioniranje orodja in strojev, ..kakor ob suhoparnem opisovanju. Dela vntoa je tildi proizvodni obrat. V njej učenec, pride v stik -s pripomočki za delo, -.sodeluje neposredno v proizvodnji in doseže proizvodne izkušnje. V delavnicah se vsklaja praktična in .teoretična enotnost izobraževalne vsebine. Učenec se v delavnici ob proizvodnem delu, -družbenem, upravljanju in v vzdušju, ki v n je j vlada, . vsestransko razvija in vzgaja. Zaradi take vloge delavnic v šolskem centru, jo skušamo v procesu izobraževanja maksimalno .koristiti. ORGANIZACIJA IN SISTEM IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA V CENTRU Vsebinsko je najvažnejše določilo v 13. točki osnutka navodila o minimalnih zahtevah in drugih pogojih, ki jih morajo-izpolnjevati poklicne šole in pravi, da se mora praktično in teoretično vzgajanje in izobraževanje izvajati po določenem učnem načrtu pod strokovnim vodstvom poklicne šole, ne glede na to kje. se. izobraževalni proces vriši. Dejstvo, da bo pripadala organizacija teoretičnega pouka, zlasti praktičnega pouka izključno poklicni šoli, je na eni strani zelo ostro zarezalo v sedanji sistem praktičnega vzgajanja, na drugi pa je povzročilo odkrivanje inovih rešitev: — Vsa praktična vzgoja, ne glede na to kje se, vrši, bo zapela pod kontrolo poklicne šole, s”'čimer -bo preprečeno izkoriščanje učencev kot cenene delovne sile. : Kolikor hitreje bomo na tem področju izboljšali stanje, toliko hitreje se bo omajeval vajenski sistem. — To je ■ tudi-pot za odpravo družbenih razlik med položajem vajenca -in učenca posamezne šole. affli Predlagani sistem je že na samem začetku silno zaostril vprašanje v podjetjih, ki nima j o pogojev za izobraževanje poklicev širokih profilov. — Sedanji' si-stem s periodičnim poukom bo doživel precejšno spremembo. — Učni načrti zgrajeni na profilih za- posamezne poklice, že terjajo preusmeritev .indunstrije, dà vključuje svoje učence v poklicne šole, ki ustrezajo zahtevam industrijske proizvodnje;, ne pa^v šolah, ki ustrezajio zahtevam obratne proizvodnje. Prav v tem pogledu smo v našem centru vskladili -interese družbe in gospodarskih ■ organizacij celjskega bazena in že v tekočem šolskem letu dosegli določen napredek. REALIZACIJA Železarna Štore in Tovarna kovanega orodja sta povečale vpis učencev. Nadalje so vključile v naš proces -in sistem izobraževanja ■ mladine Cinkarna Celje, Tovarna emaljHrane. posode, Tovarna tehtnic in z izrednim razumevanjem in potrebami Ko-stroj Slovenske Konjice ter novo ustanovljeni obrat Metalne Maribor v Krmelju na Dolenjskem. i pogojih Kolektiv, kakor tudi organi centra skladno z .n-ovimi osnutki predpisov zagovarjajo, nekatera podjetja, pa z .razumevanjem osvajajo naš. sistem -izobraževanja mladine Sledečih variant: — celotno 'izobraževanje oziroma izobraževalni proces- naj se odvija v Šolskem centru z uveljavljanjem zaključenosti šolanja; -— da v poklicni šoli v okviru centra rešujemo ' problematiko vzgajanja in izobraževanja samo določene kategorije strokovnih kadrov glede na potrebe gospodarskih organizacij; — kot posebno važna komponenta integracije na področju izobraževanja, ki je -že izbila pri nas, se odraža v programu kvalitetnih izdelkov -ipjislug za podjetja, katerih učenci se šolajo v našem centru. FINANSIRANJE Za -izvedbo, pouka na ravni sodobnega vzgajanja in izobraževanja, ki . bo ustrezal, zahtevam industrijske proizvodnje,, bo proces v reorganizaciji mreže in sistema zaostril in terjal jasnejše odgovore na vprašanja, kdo naj nastopa v takem sistemu kot ustanovitelj oziroma kot i soustanovitelj in kd-o naj poleg -občinskega sklada za šolstvo prevzame -so-• odgovornost za finančna 'bremena. Pri republiških organih za -strokovno šolstvo -j-e bilo osvojeno, da cen-t-re oziroma šole našega tipa finansirajo v letu 1963 predvsem zainteresirane gospodarske organizacije, če pa obstoja interes izobraževanja za širše teritorialne potrebe, finansirajo občine ali okraji. V p-ogledu višine -dajanja sredstev, je bila podana sugestija, naj ustanovitelji, gospodarske -organizacije in ljudski odbori naj- dejo ravnotežje med danimi sredstvi 'za osnovne dejavnosti (teoretični pouk v celoti in stroški izvajanja osnovnega programa v I. letniku) in ustvarjenimi sredstvi iz lastne -dej avnos'ti. Dos-pdanje izkušnje po nakazanih problemih sicer niso zadostne, da. bi lahko zavzeli zanesljiva stališča in 'garancijo, da bo naš center, ki vzgaja .in iizpbražuje mladin-o sam zmogel vse naloge. DRUŽBENO UPRAVLJANJE Zagotovil-o .za vzpostavitev . čim tesnejšega sodelovanja -med centrom -in gospodarskimi organizacijami smo v strukturi Sveta centra uspešno izbrali in izvolili zainteresirane zastopnike. Le.. ti so kot zastopniki družbenih interesov in zahtev gospodarskih organizacij soodgovorni za vskla-jevanje dela centra š potrebami družbe .in gospodarstva ter bodo vplivali na razvoj novih odnosov ha področju -izobraževanja v našem centru. Anton Klinar Funkcija podjetja: proizvodnja, prodaja in finance. Funkcija v podjetju: upravljanje, vodenje ih izvrševanje nalog.' . Principi poslovanja: racionalnost, proizvodnost, ekonomičnost -in rentabilnost. Organi upravljanja: delovhl kolektiv, delavski svet, upravni -odbor in -obratni delavski -svet. Organi vodenja: glavni direktor, direktorji sektorjev, šefi oddelkov, mojstri in preddelavci. Organi izvrševanja: delavci in uslužbenci. Funkcija vodenja: da bi dosegli enotnost v izvrševanju posameznih del na delovnih mestih, -j e potrebna-koordinacij a dela, -ki jo dosežemo -s funkcijo vodenja. Organiziranje dela in kontroliranje izvrševanja nalog so prav tako bitni sestavni del te funkcije.. Radi pravilnega prenašanja m izvrševanja nalog je paziti na pristojnost stopnje vodenja, odnosno odločanja. Naloge vodenja: —planiranje .in predvidevanje; — izvrševanje sklepov organov upravljanja; — -organiziranje in koordiniranje izvrševanja nalog; — kontroliranje izvrševanja nalog; — vzgoja kadrov. Sposobnosti vodenja: — sposobnost analiziranja, sestavljanja in vsklajevanja nalog, kot osnova za .postavitev cilja; — sposobnosti razporejanja poslov radi organizacije in obenem pravičnost pri razdelitvi poslov; — sposobnost popolnega zajemanja nalog, razlaganja in obveščanja; sposobnost pravilnega ocenjevanja in presoje; ■ÉgSsposobnost vzgoje osebja. Reševanje nalog zahteva: — razmišljanje; — izdajanje nalogov; —vskl-a-ditev i-n — kontroliranje izvršitve nalogov. Pri določanju -o tem, kateri predlog bomo osvojili in izdali za izvršitev, je treba: ■—9 odvreči vse, kar j-e odveč, neprimerno ali v danem trenutku neizvedljivo; zbrati vse,, kar j? slično in povezati v celoto; — spremeniti, kar ni mogoče osvojiti in napraviti pravilen redosled poslov; poenostaviti nalog, kar največ mogoče. Pri odrejanju, bilo kakšne naloge -ali posla, jé paziti na naslednje: — kaj- je treba narediti; ■ zakaj je potrebno prav to; — kdaj mora biti naloga izvršena; -— kje naj' se izvrši; — kako naj bo izvršena; — kdo je zadolžen za -izvršitev. Vsak sklep, formuliran, v zapisniku, mora vsebovati: — kaj j e, sklenjeno in zakaj; ■ — kdo je zadolžen za izvršitev; — -do kdaj nuora biti -Sklep izvršen. Da pridobimo ljudi za svoje mišljenje, odnosno izvršitev naloge, ki sm-o jim jo-namenili: feiféS se izogibajmo prepira; -— spoštujmo mišljenje drugih; —• če -nimamo prav, priznajmo; — poskušajmo najprej s prijaznostjo; , spodbujajmo druge, da izrazijo svoje -mišljenje; — poskušajmo gledati problem tudi s stališča -drugih; .'1-4* pokažimo razumevanje za želje in ideje dragih in ne podcenjujmo jih; ---predpostavljajmo vedno, da ima sogovornik poštene namene; . ^ prikazujmo svoje zamisli ja-sn-o, živo in razumljivo. če želimo spremeniti ljudi, ne da bi jih užalili: at.iés: začnimo z pohvalo in priznanjem tudi za manjše uspehe; -z!1- predno kritiziramo -drage, govorimo o lastnih napakah; — glejmo, dà sklepajo drugi tudi sami; S t,%, dajmo dragim priliko, da ohranijo sv-oj ugled; — hrabrimo sodelavce, da povečajo’ začetne uspehe; : — ne dirigirajmo, -arftpak delegirajmo, t. j. prepustimo tudi dragim, da so lahko v svojem delokrogu samostojni; — ne kritizirajmo drugih pred pričami, -ampak na samem; — ne preskakujmo kompetenc drugih in ne rešujmo vprašanj mimo njih; ijBSBk vse to ne pomaga, rešimo stvar -odločno, vendar nepristransko. mm Z ROČNIMI GASILNIMI APARATI Aparat na vodo V prejšnji številki »Š tarskega železarja« smo se seznanjali z najbolj enostavno napravo za gašenje začetnih požarov »-BREN-TAOO«. Iz nje dobimo gasilne sredstvo, vodo ali zračno peno, s pomočjo batne črpalke. Vsi ostali ročni gasilni aparati pa delujejo na osnovi pritiska, ki je v aparatu stalno ali pa se napravi s kemično reakcijo. Izdelava ročnih gasilnih aparatov je taka, da izključuje vsako možnost nevarnosti, ki bi utegnila poškodovati ob priliki delovanja osebo, ki aparat uporablja. To je važno predvsem •zaradi tega, ker so ti aparati na- ustnik menjeni vsakomur. Danes je na vrsti ročni gasilni . aparat na vodo z oznako »VHT-14«. Z njim lahko gasimo vse ra-. zen lahko vnetl jivih tekočin, električnih naprav pod tokom in pa vse materije, ki z dotikom vode' razpadajo ali pa ustvarijo gorljive pline ali strupene pare. Aparat je izdelan iz pločevine v obliki valjev. Na gornjem delu ima odprtino, za polnjenje. Ta odprtina se zapira z metalnim ■ pokrovom, v katerem je nameščena udarna igla. V aparatu je pocinkana mrežica, v katero se namešča steklena ampula, napolnjena z jekleno ali solno kislino. Na zu-nanii strani aparata zgoraj je iz- Ga obrnemo narobe, udarimo z udarno iglo ob trd predmet slednje: 'aparat snamemo z n sta, kjer je nameščen, ga prii mo ž obema rokama za roi obrnemo narobe in udarimo udarno iglo ob trd predmet (t pri čemer zadostuje že lastna-t aparata. Pri udarcu smo potiš | udarno iglo na znotraj in zlot stekleno ampulo. S tam je pri v aparatu do mešanja sode in sline in seveda tudi do potrei! ga pritiska. Ko smo to. stoj usmerimo curek na požairišče) obrnjenem položaju toliko čs da je požar pogašen oziroma aj rat izpraznjen. Po končanem šeju moramo obvestiti gasi Ji da izpraznjene aparate ponos ' napolnijo. 'i|El( Us Krumpak Štefajt ploČev.posoda ppkrov_z udtorno pa namestimo ampulo z eno od zgoraj navedenih' kislih. Soda bi-kanbona in kislina ustvarita pritisk od 4 do 6 atm, M potiska vodo skozi izstopno šobo. Aparat nameščamo v pokončnem položaju prosto na zid ali v omarico, glede na prostor v katerem se nahaja. V primeru požara storimo na- pi to ivi. |to te el jsr steklena ampula mrežasta Aparat primemo z obema rokama za ročke in ga snamemo Sestavni deli ročnega gasilnega aparata na vodo. stopn-a šoba ali ustnik, Iki ima nalogo, da oblikuje in usmerja curek. Izpod izstopne šobe se nahaja varnostni ventil, ki stopi v dej- ; stvo, kadar je izstopna šoba zamašena, ali če naraste pritisk v aparatu preko 6 atm. Ob strani sta dve ročki in navodila za uporabo aparata. Napolnimo ga s ca.. .10 ‘litrov vode, v kateri raztopimo 700 gr sode bikaribosne, v mrežasto posodo Aparat držimo narobe in usmerimo curek na goreč predmet TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK —:TEHNlCNI PODLISTEK' Plavžni plin iz našega elektro-ilavža že sedaj predstavlja precejšen delež v plinski toplotni; alergiji, ki je potrebna za proizvodnjo v železarni. Letno potre-Dujemo v železarni cca 105,4 mi-i j arde kcal. iz plina. Plavžni plin pokriva cca 39 % potreb po planiki toplotni energiji, ostalo pa pokrivamo z generatorskim pli-iom. Ze v 'bližnji bodočnosti s povečano zmogliivostjo obstoječega elektroplavža, še bolj pa v perspektivi, se bo udeležba TH plina povečala. Tako predvidevano, da bo v letošnjem- letu delež rH plina v potrebni toplotni energiji znašal cca 45 %. Splošno o tehničnih plinih El Vzporedno s povečano proizvodnjo TH plina se povečuje poraba in raste število potrošnih mest. Tako prihaja vse večje -število zaposlenega osebja v stik s TH plin 's cca 70% CO. Sledita ljudje seznanijo s TH plinom bolj podrobno. Seznaniti se morajo s fizikalnimi, kemičnimi in toplot-no-tehnlčnimi lastnostmi ter morajo poznati zaščitne mere, ki so potrebne pri delu s tem plinom. ! Najprej je potrebno, da govorimo splošno o tehničnih plinih, kako jih pridobivamo, kakšne so njihove lastnosti in slabosti. I Vrste tehničnih plinov in način pridobivanja Glede na način pridobivanja poznamo sledeče tehnične pline: ; — Plini, ki nastajajo pri suhi destilaciji oziroma razplinjevanju trdnih goriv. : Sem spadajo: koksarniški plin, plinarniški plin in švelni plin.. Koksarniški plin nastaja pri vi-eokotemperatumem koksanju čr- nega premoga. Švelni plin nastaja pri srednj-etemperatuirnem koksanju premoga (trdnih goriv). Plinarniški (mestni plin) se pro-' izvaja za potrebe mest v plinarnah. , .—.Plini, ki nastajajo pri vpli-njevanju trdnih, gori v (premogov). Sem prištevamo v železarnah najbolj razširjeni mešani generatorski plin, ki se proizvaja v generatorjih z vplinjevanj-am premogov -s .pomočjo zraka in vodne pare. Nadalje spada v to skupino še zračni -generatorski plin, Mon-d-ov plin in visokopečni (plavžni) plin. Zračni -generatorski plin se dobiva z vplinj-evanj-em premoga s suhim zrakom brez dodatka vodne pare. Mundov plin nastaja po 'istem principu kot -generatorski plin, samo, da vsebuje zrak za vpiinjenje mnogo več pare, kot pri proizvodnji mešanega generatorskega plina. Visokopečni plin je v bistvu zračni generatorski plin ter nastaja.kot stranski produkt pri proizvodnji' surovega-železa iz visokih peči. Nadalje spada v to skupino še TH plin, M se -razvija kot stranski produkt TH peči za proizvodnjo surovega železa (Štore, Ildjaš). — Plini, ki jih pridobivamo iz zemeljske Skorje na naftonosnih poljih. Predstavnik te vrste plinov je zemeljski plin. Glede na kalorično moč pa razdelimo tehnične pline na: — visokokalorične — srednjekalorične in — nizkokalorične V prvo skupino spadajo: zemeljski, . .koksarniški in švelni plin, v -drugo -skupino TH plin, v tretjo pa generatorski in plavžni plin. Ce pa razvrstimo pline igl-ede na njihovo strupenost in nevarnost za človeški organizem, up» števajoč vsebnost CO, potem nosi prvo mesto daleč pred ostalimi TH plin s cca 70 % CO. Sledita generatorski in plavžni plin, nato pa švelni in koksarniški plin. Lastnosti in ostale osnovne značilnosti tehničnih plinov: Tehnični plini so plinske zmesi različnih gorljivih in negorljivih plinskih komponent. . Lastnosti določenega plina so odvisne od volumske udeležbe posameznih komponent v -plinski zmesi. Pri določenem tehničnem plinu .moramo v -cilju tehnično-varnega, ekonomičnega in toplotno-tehnič-nega- izkoriščanja poznati njegove osnovne fizikalne, kemične in toplo tno-tehnične lastnosti kot so: — barva, vonj -in okus plina, — specifična teža ozinomi gostota plina, — kemična sestava plina, —- kalorična moč plina, — specifična toplota plin-à in produktov zgorevanja, — meja vžiga, — temperatura vžiga, — hitrost zgorevanja. - Generatorski, koksarniški in plavžni plin -imaj-o značilno -ru-menobelo barvo (katran in vla- ga ter- prašni, delci), značilen vonj in okus po katranu ,in višjih ogljikovodikih. Izjema je TH plin,-ki je praktično brezbarven, brez vonja in okusa. Specifična teža -nekega plina oz. njegova -gostota je pomemben podatek pri oceni plina, tako glede varnosti pri delu z njim, kakor tudi glede toplotn-otehničnih karakteristik. Specifična teža koksarniškega plina se giblje med 0,4 0,5 kg/Nm3. Zemelj- ski plin ima specifično težo cca. 0,8 kg/Nm3. Plavžni plin ima specifično težo -od 1,26 — 1,29 kg/Nm3, generatorski plin od 1,01 — .1,14 ■kg/Nm3, TH plin pa od 1,28 — 1,34 kg/Nm3. Tehnični plini so po sestavi glede na način pridobivanja zelo različni. Plinske komponente,- ki sestavljajo tehnične pline, so sledeče: CO, Ha, CH4, CmHn, CO2, Na, O2, H2Om HaS. Poleg tega vsebujejo plini še katran in prah. Najvažnejše gorljive komponente so CO, Hs, CH! -in Cm Hn, ki določajo kalorično -moč piiiha, hitrost izgorevanja, temperaturo vžiga itd. Zemeljski plin ,je v glavnem metan, oziroma zmes metana in višjih ogljikovodikov. Koksarniški plin ima vodik in metan kot glavni komponenti, (cca 55 % CO, cca 25 % CH4).Pri plavžnem in generatorskem'plinu sta glavni komponenti ogljikov monoksid in-dušik (CO: plavžni plin cca 28 % generatorski plin cca 30 %; N2: plavžni plin 50 — 60 %, gena terski plin cca 50%). Pri gene tarskem plinu je tretja košn( nenta vodik, (12 — 16 %). Pri ! plinu pa je glavna kompona ogljikov monoksid (65 — 7U Kalorična moč plinov je ž de na zgoraj, omenjene goril komponente različna. Plini z. vi kim % metana in ogljikovodik imajo višjo kaloričnost kot pl z visokim % CO. Tako ima kij samiški plin kalorično vred? 3.800 — 4.300 kcal/N-m3, gene torski plin pa le 1.300 — 1.1 kcal/Nm3. Ravno .tako določajo posar» ne plinske komponente -glede svojo udeležbo v plinski zn) specifično toploto plinov in p ■duktov zgorevanja ter s tem ni žino občutne toplote. Zelo karakteristični podatkij oceno plina so tudi njegova sp nja in zgornja vžigna meja, ti peratura vžiga in hitrost zg« vanj-a. Spodnje, oz. zgornje vž ne meje za koksarniški, TH, neratorski in plavžni plin v zan z zrakom pri 20° C in 1 atm so deče: p. i £ tuo H > :> O > ctf 8. w s Koksar. 50 8 33 4,69 TIJ 4 73 1 11,10 Generai. 15 29 3 7,16 Plavžni 3 28 - 10,40 NEZGODE V DECEMBRU Elektroplavž: Mastnak Konrad, je pri čišče-ji zamrznjene plinske cevi požgal sodelavcu, ki je tolkel po Sii. Pri tem je cev Mastnaku ffenila iz rok, mu padla na noter mu jo poškodovala. || d no I Pri delu so ise v decembru 1962 ^{škodovali naslednji: or[ ym n 'bi [ joq I P a Jeklarna: 1 -- H| ,.v, Ismajlovič Rajko. Pri izvlačeći ingotov iz kokil ni prayocas-Eailumaknil roke, tak'O da so ga tešče udarile na palec desne rotelle Jakob. Pri razbijanju več-I; kosov sferosilicija s kladivom, majhen droibec odskočil in mu - škodoval oko. Imenovani' sel zaščitnih očal. fcater Franc. Pri zakladariju k je prišlo do manjše eksplo-[e. Pri tem je vrglo iz peči, kos ; Jezne cevi (1 meter) imenovane-i na nogo. Poškodbo ima na ifaalu desne noge. DELAJ VAR Valjarna: Cavž Slavko, se je pri vezanju vezi ploščatega železa zbodel z žico na dlani Ijeve roke. Gologramc Martin. Pri ročnem vtikanju ingota v drugo ogrodje grobe proge ga je udaril dvigalni kavelj pod, brado. Gajšek Alojz. Na palec desne roke mu je pri pobiranju odrezkov ploščatega železa padel večji kos. Oset Ivan. Pri izteku iz ogrodja se je ingot ukrivil, zadel ob dvižni kavelj in ga isnel tako, da je obešenje s kavljem padlo na tla in imenovanemu po nogah. Poškodovano ima stopalo leve noge. Livarna valjev: Cilovšek Franc. Pri lizpraznèva-nju cisterne ga je pri rokovanju z gumijasto cevjo aa paro nenadni curek pare opekel po obrazu. Livarna sive litine: Lenart Franc. Je vstavljal zagozde v fcalupne okvirje ža kakile. Ko je tolkel po zagozdi, je od kalupriega okvirja odletel drobec 1 rje v levo oko. Teršek Edvard. Pri prenosu tekočega železa .v ročni -ponvici se je odtrgalo dno ponvice .tako, da se je železo razlilo po tleh ,in ga opeklo po obeh stopalih. Mehanična delavnica: Šket Srečko. Na spolzki ; deski mu je spodrsnilo pri prehodu mimo delavnice na aglomeraciji. Padel je ter si poškodoval sklep desne ’hiógè)^ Ekspedit: Pri razkladanju , paličastega železa z voza mu je, na-nogo padla palica ter ga udarila na piščal in" nart; Na poti v službo se je poškodoval Horvat Jože iz valjarne, ki mu je spodrsnilo na poledeneli poti. Poškodoval si je levo koleno. Na poti iz Službe pa so se poškodovali Rupret Anton iz valjarne, ki je na zaledeneli cesti padel s kolesom 'ter si zlomil levo roko v zapestju. Kratek pregled nezgod pri delu nam kaže, da gre v šestih prime- rih za poškodbe nog, v treh primerih poškodbe rok 'in v dveh primerih poškodbe glave ter dveh poškodb očesa. Na poledeneli cesti je padel tudi Urleb Franc iz-samotne ter si nalomil desno nogo v 'členku. Na poledenelih stopnicah je padla Lončarič Fanika,- ko je šla iz službe domov ter se udarila na desno nogo. Pregled stanja nezgod po obratihza leto 1962. Pri delu Na poti Skupaj 1962 ; 1961 Indeks Elektroplavž 9 4 13 130 Jeklarna 19 1 20 80 Valjarna 40 4 44 77 Livarna valjev ' 2 i. — • 2 200 Livarna sive litine 33 1 34 131 Modélna mizama 3 — 3 150 Samotama 1 2 3 43 Obdelovainica valjev' 3 — 3 60 Mehanična delavnica 8 — 8 89 Energetski obrat 1 ■ 1 100 Elektro obrat — 0 Promet 13 3 16 89 Ekspedit 5 ■ gl —s 46 Gradbeni čddelek 2 2 4 400 Laboratorij 1 ' - S . 1 1 100 Ostali 5 3 8 133 SKUPAJ: 145 20 165 90,6 Iz navedenega pregleda je razvidno, da je število nezgod največ padlo v elektroobratu, samotami,. sledi ekspedit, nato obde-lovalmica valjev, valjarna i/td. . Posebej je treba omeniti elektro-obrat, ki je v letu 1962 ostal brez nezgode kljub veliki potencijalni možnosti za nezgode. V letu 1961 so bile v tem obratu štiri nezgode pri delu, zato tudi indeks 0. Končni procent, ki izraža število nezgod na povprečno število zaposlenih znaša za leto 1962 za' nezgode pri delu 7,4 % in skupno za nezgode pri delu in na poti 8,4%. V letu 1961 pa J e znašal za nezgode pri delu 8,4 % in skupno 9,2%. NEZGODE PO MESECIH V LEtD .1962 pri delu in na poti ll II III »Poglej, Pepe, .leto 1962 je za nami brez vsake nezgode, kljub velikim nevarnostim, ki preže na nas vsepovsod. Ali misliš, da bomo-dobili za to kakšno nagrado?« »Ja — Nemara nam bodo le povečali elektrodelavnico in uredili sanitarije.« EHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI. PODLISTEK Mil TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK jS||'TEHNlCNI PODLISTEK Posvetovanje o avtomatizaciji v črni metalurgiji Združenje jugoslovanskih železarn je v decembru 1962 organiziralo v Skopju posvetovanje -o avtomatizaciji v ermi metalurgiji, prvo te vrste v naši državi.. Posvetovanja. so .se udeležili predstavniki vseh naših železarn ter podj etij in institutov, ki se uk- * 1 Tudi temperatura vžiga in hitrost zgorevanja tehničnih plinov sta ,’odvisna od plinskih komponent, ki sestavljajo plin. Vzigne temperature za tehnične pline se gibljejo med 400 -in 600° C, pri. 1 ehm v zmeni z zrakom. Hitroeit zgorevanja tehničnih plinov pa zavisi od temperature zgorevanja, temperature vžiga, specifične toplote in toplotne prevodnosti plin- . skih komponent. Slabe in dobre lastnosti tehničnih plinov Največja slabost tehničnih plinov je njihova strupenost (CO) in njihova eksplozivnost v zmesi. z znakom ozirarpa s kisikom. V kolikor se uporablja suröv plin za kurjenje v pečeh, povzročajo katran, prah in vlaga nastajanje usedlin in zamašitve instalacije,, vodnih zapor in merilno-regula-cijiskih naprav. Od tehni'čnih goriv ima plin to prednost, da omogoča zgorevanje . z najmanjšim pribitkom zraka, omogočena je lahka in. enostavna regulacija atmosfere v pečeh, ni pepelovega ostanka, transport je enostaven, kar vse vpliva na njegovo vsestransko uporabo. (Nadaljevanje sledi) varjàjo s to dejavnostjo. Namen posvetovanja je bila analiza dosedanjega stanja v uporabi merilne, regulacijske in kontrolne tehnike tar stopnje mehanizacije, in avtomatizacije v naši železarski . industriji. Posvetovanje je bilo organizacijsko dobro pripravljeno. Vseh 35 prispelih referatov je bilo razporejenih ha šest skupin: 1. priprava rude im visoke peči, 2. jeklarna, 3. valjarne, 4. energetski in ostali pomožni obrati, 5. uporaba računskih strojev, radioizo-, topo v , in kontrola ter 6. splošno stanje in problematika avtomatizacije. Referati so bili vsebinsko zanimivi, vendar se je prava vrednost pokazala šele v vsakokratni raz- pravi po referatu. Zato vsebujejo zaključki,.s posvetovanja predvsem vprašanja razprav, ne v toliki' meri referatov. Zaključki se stekajo . k trem važnejšim prcblamojn: 1. potrebna je tesnejša povezava' med instituti, raznimi .strokovnimi skupinami ,in podjetji,' ki se ukvarjajo s problematiko avtomatizacije lin tudi med podjetji, ki jih zanima uvajanje te vrste dejavnosti. 2. Treba je tesneje povezati podjetja, ki proizvajajo naprave za avtomatizacijo, da tli se proizvodni program vskladil in jih zainteresirati za ’ proizvodnjo os- . novhih elementov merilne, regulacijske in kontrolne tehnike. 3. Trebarjie,, posvetiti 1 vso pozornost vzgoji 'specializiranih kadrov teh strokovnih stopenj. ; Ing. Ivan Ravnikar VARNOST VEDNO IN POVSOD Od štirih nezgod je trem vzrok napaka človeka. Zaradi tega moramo: — pri dajanju nalog misliti ne samo na njihovo pravilno izvedbo, ampak tudi na popolno varnost izvedbe; — opaziti ter takoj popraviti vsak nevaren postopek; — opozoriti vsakega novega delavca na nevarnosti njegovega novega delovnega mesta. Ker je delavec lahko novinec na določenem delovnem mestu, četudi že ima 20 let službe; — vzpodbujati in zabeležiti vse predloge; boriti se za njihovo uvedbo; —. misliti na vpliv mraza, vročine, utrujenosti in skrbi na vsakega svojih podrejenih. VZNEMIRJENOST, KI NASTANE OB NEZGODI SE HITRO POLEŽE: TODA SLABE NAVADE SE KMALU PONOVIJO ... VEČKRAT SE JE TREBA SPOMNITI NA NEZGODE, KI SO SE ZGODILE. Svoboda v finalu starega leta OBISK DEDKA MRAZA V ŠTORAH ! »Svoboda« Štore stoji pred velikimi spremembami, ki bodo pozitivno vplivale na njen nadaljnji razvoj. Največji problem je imela »Svoboda« z vzdrževanjem kulturnega doma, ki je vztrajno in občutno zmanjševal naša finančna sredstva. Ze samo čiščenje, poraba elektrike in gretje dvorane in doma je terjalo vsa leta velike 'izdatke, ki pa jih »Svoboda« ni mogla z lastnimi dohodki kriti. Na večja popravila doma sploh ni bilo misliti, kar j è precej škodovalo stavbi. »Svoboda« zaradi tega ni mogla sproščati svojih finančnih sredstev za aktivno delovanje sekcij, temveč se je zgubljala v .stalnih finančnih krizah, ki so ovirale dobro •in vedno bolj izpopolnjeno delovanje sekcij; Zaradi tega sta še delavski svet in UO železarne Štore odločila, da bosta prevzela kulturni dom ■ v popolno oskrbo. Tako bodo sredstva za delovanje sekcij popolnoma sproščena, kar se bo brez dvoma pozitivno odrazilo tudi na kvaliteti prireditev. Šele takrat bodo ustvarjeni pogoji za bolj številčna gostovanja, člani sekcij bodo lahko s še večjim zanimanjem izpopolnjevali svoje znanje — končno jim bo cilj, priti v stik z občinstvom, res večkrat dosegljiv kot doslej. Z druge strani pa bo tudi vzdrževanje sicer lepega kulturnega doma cenejše, saj popravila ne bodo več tako odvisna od ozko razpoložljivih sredstev, temveč bodo popravila lahko izvršena takoj, ko bo nastala škoda ali Okvara. Kljub vsemu pa to ne bodo majhna sredstva! Vendar železarna Štore s tem ne bo dosti bolj prikrajšana kakor doslej, saj že ves čas z velikim razumevanjem za potrebe delovnega človeka podpira vse dejavnosti, ki so delavcem v razvedrilo. To dejstvo je še en dokaz več za skrb, posvečeno delovnemu človeku. V kratkem obdobju nekaj mesecev je bilo v okviru DPD »Svobode« dovolj dogodkov, o katerih je vredno pisati, čeprav bo prevzem kulturnega doma brej dvoma eden najpomembnejših' kulturnih dogodkov v letošnjem letu in bo zapustil daljnosežne, pozitivne posledice v delovanju »Svobode«. Zelo pomemben dogodek je bil občni zbor novembra meseca. Na njem so prvič v tem delovnem letu nastopili tamburaši, Berghau-sov trio in recitatorki Marija štor ter Sava Subotič. To je bil kratek uvodni program, ki je v celoti dobro uspel. Sledil je občni ■zbor, na katerem smo obravnavali vsa pereča vprašanja, ki j,ih je kljub prizadevnosti članov dovolj. Prva točka • dnevnega reda' so bila poročila predsednika DPD »Svobode« ing. Zorana Tratnika, tajnika Petra Jevšnika, blagajnika tovariša finančnega direktorja Miroslava Beleta. V vseh poročilih-se bili-govorniki istega 'miš- ljenja, da je nujna pritegnitev podmladka. Ing. Tratnik je opisal glavne naloge in cilje »Svobode«: nuditi našemu delovnemu človeku čim več, he le za aktiven oddih, temveč tudi možnosti za njegov vsestranski duševni razvoj. Diskusija je bila živahna in tudi problematika je bila dovolj tehtna, da je lahko vsakdo uvidel, koliko truda, dozorelega preudarka, spretnosti ter energije zahteva vodstvo posameznih sekcij. Tovariš Potočnik, predsednik godbene sekcije, je zelo dobro opisal težave, s katerimi se mora boriti' za obstoj sekcije,; ker ni dovolj lastnega podmladka, ozi- roma ga ne znamo pritegniti. Zato si sposojamo godbenike drugod. S tem v zvezi nastajajo težave, ker idruga podjetja ne dajejo rada ljudi v delovnem času. O pritegnitvi mladih je govoril tudi tovariš- glavni direktor Tugomer Voga. Dejal je, da nam moga za razširitev sekcij služiti že obstoječi kader, ki bo lahko le z vedno večjo kvaliteto pritegnil v svoje vrste tudi naraščaj. Sekcije pa marajo tudi kat samostojne enote biti zavzete za čim boljše poslovanje, skušati marajo z lastnimi sposobnostmi in dejavnostmi zagotoviti sredstva za obstoj. Gotovo pa bo železarna podpirala delovanje sekcij, saj je to nujno potrebna skrb, posvečena delovnemu človeku, ki potrebuje svoj aktivni oddih. Kmalu nato pa smo lahko zabeležili prijetno ugotovitev, dà se naš zabavni an- nero občnem zboru’ je naš mladi ansambel zaigral dovolj plesnih melodij, ob katerih smo: se v prijetnem vzdušju zavrteli. Naslednji dogodek za kulturno življenje v Štorah, je bila proslava Devetindvajsetega novembra. Na njej ..'so nastopali recitatorji osemletke Štor z. zborovsko recitacijo »Grobovi žive« in »Mrtva deklica iz Hirošime«. Med recitatorji ismo s toplim aplavzom sprejeli Marijo Štor in Miša Dečmana, ki sta recitirala Mateja Bora »Jesensko« "in Seliškarjevo »Martinovo peč«. Med posameznimi recitacijami so igrali naši tamburaši, pod. vodstvom tovariša Piliha. Program so vestno naštudirali. Sledil je kratek govor o pomenu 29. ' novembra in o vplivih tistega dne na ves naš nadaljnji razvoj po vojni. Po govoru sta se menjala ansambla tamburašev in zabavne godbe. Takrat so prvič domačini lahko slišali svoj lastni zabavni orkester v javnosti, ki je s svojim izborom in igro res. presenetil. V predzadnji točki programa je nastopila dramska, sekcija z Marinčevo enodejanko »Idealna tajnica«. Izvedba je bila kljub kratkemu študijskemu ča- su, ki ga je imela skupina na razpolago, zelo dobra. Za konec nam je zabavni ansambel zaigral še dve pribito zabavni: »Sem vedno vesel« in »Kadar bom vandral«. Naslednjo proslavo za dan JNA je sicer organiziral ZROP, vendar so naprosili za sodelovanje naše recitatorje, godbo na pihala,, kino sekcijo, posebej pa še otroški pevski zbor osemletke. Potem pa sta si sledili dve veliki in težki novoletni nalogi. Dramska sekcija je po naročilu stanovanjske skupnosti pripravila prijetno novoletno prireditev dedka Mraza za štorske najmlajše, istočasno se je pripravljala na program silvestrovanja. Kljub skrbnim, mučnim in dolgotrajnim pripravam za silvestrovanje in ne pretiranim cenam, je bilo presenetljivo dejstvo, da je bilo razmeroma malo obiska na silvestrovanju. Večinoma so ljudje ostali doma, v ožjem družinskem krogu. Če omenimo še našo godbo na pihala,, ki je za novo leto zaigrala v obratih železarne nekaj koračnic, polk in valčkov, bo najbrže tudi prav. ' In kakšni So izgledi, za leto 1963? Dramska sekcija pripravlja Howardovo komedijo »Pokojni Christopher Bean«, ostali člani dramske sekcije nas nameravajo presenetiti s prisrčno proslavo obletnice Prešernove smrti. Tamburaši pripravljajo razširitev programa z. novimi skladbami, godba na pihala je pravkar debila strokovno usposobljenega dirigenta, ki nadomešča obolelega tovariša Bergahausa, kar se bo tudi ugodno odrazilo v kasnejših uspehih. Komaj krščeni ansambel zabavne glasbe »Eros« je ob silvestrovanju požel obilo priznanja. Za zaključek lahko rečemo, da uspehi ne bodo ostali prikriti, če bo vnema svobodašev še vnaprej takšna kot doslej. Potem se bodo lahko Uresničile napovedi tovariša glavnega direktorja, da nam 'dotok novincev omogočijo le stari svobodaši S svojo aktivnostjo in željo po vedno večji kvaliteti. Žgeč Henrik . Otroci industrijskih Štor in okolice so nestrpno pričakovali Dedka Mraza, toda ne zaman. Svoj prihod je napovedal najprej v Kulturnem domu in jih presenetil s svojo radodarnostjo. Imel je pisano spremstvo, da so otroci zmedeni strmeli ' v težko pričakovani obisk, strahoma se izmikali medvedu . in ostalemu spremstvu in radovedni prisluhnili besedam Dedka Mraza. Ta jih je grajal in hvalil, kakor je pač 'kdo zaslužil, se poigral z otroki, nato pa s spremstvom zopet odšel. Radostnih lic so zapuščali dvorano obdarjeni otroci in starši. Niso se mogli otresti lepih vtisov s tega prijetnega in razburljivega obiska. Dvorana kulturnega doma je bila res primerno okrašena, zlasti še oder, Dedek Mraz in spremljevalci pa so biffi gostobesedni, pritegnili so nase vso pozornost in res razveselili pa tudi pOstrašili, nekaj najporednejših. Naslednji dan pa je Dedek Mraz obiskal cicibane in mlajše pionirje v novi telovadnici TVD Partizana na Lipi. Tamkaj so ga pričakovali tudi otroci iz vrtca. ■Tokrat pa niso bili presenečeni, samo otroci; za presenečenje so Čas ne pozna izjem. To se je pokazalo tudi to pot. Tako smo se v kratkem' razdobju ločili od kolektiva elektrodelavnice kar trije. V prvem polletju leta tovariš Fendre Stanko, ob koncu leta pa še Fridl Jakob in jaz. Kolektiv elektroobrata nama je pripravil slovo, ob katerem je lahko vsakdo izmed naju dobil občutek resničnega tovarištva, V soboto, 12. decembra, še je po končanem delu v elektrodelavnici zbral ves kolektiv. V imenu sindikalnega odbora •podružnice je spregovoril nekaj poslovnih besed tovariš Stojilovič, za njim pa ob-ratovodja, tovariš Srečko Kranjc, ki nama je dal za dolgoletno delo in vzgojo mlajših kadrov polno priznanje. Kolektiv nama je izročil dragoceni darili, ki naju bosta sleherni trenutek spominjali časa, preživetega med delovnimi tovarišh V tistih trenutkih sva ponovno občutila, kako močne vezi nas vežejo. Beseda nama je zastala v grlu. Da se ne bi razšli težkih src, smo se istega dne proti večeru vsi zbrali v gostilni Hrastnik na Vrhah ter se tam pra/o od srca razvedrili. Večer je minil v duhu tovarištva, ki nas je vseskozi družilo v prijetnih in težkih trenutkih našega skupnega dela. . Dan pozneje je uprava-podjetja priredila v sejni sobi poslovilni sestanek vseh, ki so v zadnjem četrtletju odšli v pokoj. Poslovilno besedo je povzel- tovariš inženir Starc, ki nam je v imenu direkcije tovarne dal priznanje za zaslužno in uspešno delo v kolektivu železarne ter nam prisrčno nazdravil. Spregovoril je tudi direktor kadrovskega oddelka, tovariš Rajko Markovič. Za tem se je razvil družaben razgovor ob prigrizku in dobri kapljici. Tovariš Žohar je v imenu sindikalne podružnice razdelil denarne nagrade vsem slavljencem. V prostem razgovoru je bila izražena tudi želja, naj bi »Zelezarja« dobivali poskrbeli tüdi sami. Pripravili prikazali so v svojem nastopu p zelo ljubkih nastopov, plesalil in recitirali, da je Dedek. Mr kar ostrmel. Tako so ga prité nili, da ee je z njimi pogovairl in.^pogovaarjal, ni se j;im mo| načuditi, btróai pa njemu j Prav od srca so mu marsikaj jj tožili; 'obdaroval jih je in jj obljubil, da bo med te prisni otroke še prav rad prišel. Z« vesel bo, je dejal, če se bodo 'tu ob letu tako pripravili za n j egi obisk. Pohvalil je tudi vzgol osebje, ki je pokazalo, da se J dosti pesveti malčkom in ji priredi marsikatero veselo uril Stanovanjska 'skupnost v Šf rah, DPD Svoboda Štore, TV Partizan :— Kovinar Štore so zj dano si nalogo’ res lepo izve! tako tudi uprava In vzgojno osej je vrtca, ki vlaga toliko truda! vzgojo najmlajših. Starši so hv ležni vsem, ki so pripomogli tem uspelim prireditvam, zid še kolektivu železarne, ki je 'pi speval finančna sredstva za obŠ ritev otrok. Vzgojiteljem v vrt in pri Partizanu gre vse prizr nje za njihov trud. Po odhodu najmlajših je obe ril Dedek Mraz še gojence ŠIKĆ v bodoče tudi upokojenci, dà tako obdržali še nadalje med bojne stike. Slovo je bilo toplo in prisrč Na tem mestu bi se rad še i krat poslovili od obrdtovodij, \ lovodij ih delavcev, ki sem z i mi sodeloval Vsa ta leta. Srečno! Luževič Stefa Ozvočenji Salič Tomo nam piše o ozvd nju železarne. Pravi, da se o j razpravlja še, nekaj let,' a ki temu vse do današnjega črne št prišlo do realizacije te zelo zi mive ideje. Prepričan je, da podjetje z ozvočenjem mnogo \ dobilo, saj bi bili delavci in usi bend tekoče informirani o dog kih v železarni in o različnih tualnih problemih. Med vodstt in delavci bi bila všpostavlj veliko močnejša vez, ki bi goi pripomogla k reševanju marši terega problema, Pravi .tudi, imajo ta način modernega ol Ščanja že v mnogih naših tot nah in podjetjih. Zeli, da bi odgovorni organi preko na! lista odgovorili, če je ozvoči železarne splo h možno in če j kolikem času. daftlsu\te v svoje glasilo samb el dobro razvija. Po konca- Dramska sekcija naše »Svobode« je bila tudi proti koncu leta aktivna. Njeni- mladi' člani so : naštudirali Marinčevo enodejanko »Idealna tajnica«. S tem delom so prvič nastopili na proslavi Dneva republike. Na sliki prizor iz te igre. Končno imamo tudi v Štorah zabavni ansambel. Zbrali so se sami mladi fantje, ki so si kljub težavam že osvojili našo publiko. Želimo si, da bi nam dostikrat urezali kakšno veselo. Poslovili smo se iz elektroobra“ Športna dejavnost v preteklem letu fc '^i ' ' •'* | :-V-.i •:. ,.'f 6 sistematičnim in organiziranim delom na področju telesne vzgoje oz. tortne rékréacije'v nosem kolektivu sirio 'pričeli že pred dvemi leti. ma bi zainteresirali člane kolektiva smo se v prvi fazi odločili za tek-, maini šport. Pri tem smo izbirali športne, panoge, ki šo bile dostopne lernemu članu kolektiva in k temu določali tudi primerne prepoz'cije gmovnnja samega. Pokazalo se je, da je bil ta način najbolj ugoden fsmpi bili za začetek prijetno presenečeni nad velikim odzivom članov Bega kolektiva. V letu 1961 je v tekmovanju* ki. se je 'odvijalo v pro-|em času čez vse leto sodelovalo o5ki. M so nastopali na MSI »n so zastopali kolektiv naše žele-|ne. Poleg vadbe smo imeli še veliko dela z organizacijo metalurških iger. rud ni Ijjii zaman in ;smo j. uspehi; naš h tekmovalcev, k-i » šo nastopili v •ieh razpisanih panogah lahko zadovoljni posebno pa še z organizacijo Metalurških iger za kar je dala še posebno priznanje komisija pri UJŽ. I Med tem časom smo pripravili program za športna tekmovanja med lani kolektiva. V program smo zajeli dve novi panogi in s’cer atletiko I kegljanje ter na ta način povečali število na 553 nastopajočih, i Pri organizaciji te oblike športnega izživljarija smo .ugcfoviTi* rièka-ire pomanjkljivosti, katere se trudimo čim prej odstraniti z željo, da [tekmovanje samo nudilo res pravi š^'>T,i*i; ;n razvedrilo. Opa- H je bi-ld, da je v sindikalnih podružnic» hi kjer vodilne Osebe razumejo po* Ijen športne rekreacije za delovnega človeka, bil tud' odziv na vso dejav-Sst veliko večji kakor v ostalih, ki ne smatrajo, da je to potrebno in listno delovnemu človeku. Vzporedno z izvajaniem..športnih, tekmovanj bramo v bodo&e skrbeti tudi ža primeren ■'sodniški-kaderV ker je dòsé- ! inja praksa pokazala, da ravno nekvaliteno sojenje povzroča hudo kri. Ì Kot Začetniki v ; tej dejavnosti smo z rezultati, kismojih dosegli Iko zadovoljni in nam morajo biti vzpodbuda za nadaljnje delo. Ko ■■■M i* •? % P M ■ s p IIP ni Odveč bi bilo poudarjati, da imajo za razvoj rekreacije, počitniški ilovi posebno važno vlogo. Ko govorimo ò našem domu na Svetini smo lenja, da^ naj poleg uslug za preživljanje letnega dopusta zaposlenih in jih svojcev postane tudi dom oddiha za čas tedenskega ali dnevnega jtitka. Tu mislimo na koriščenje uslug kar največjega števila članov •d’kata in njihovih svojcev tako članov našega kolektiva kakor tudi falih državljanov. Da bi pa usposobili dom, da postane tak rekreacijski Iter je potrebno pravice koriščenja uslug v domu razširiti na vse. člane [dikata in njih svojce, kval'teto uslug pa dvigniti na primerno višino, «eg gostinskih storitev pa bi. morali v večji meri skrbeti za uredi-7 raznih športnih naprav, igrišč in zabavišč, ki bi služila razvedrilu oddihu koristnika. Ureditev teh nalog pa terja spremembe v predpisih, urejajo poslovanje in krog koristnikov v našem počitniškem domu. [Pravni položaj počitniških domov je v zadnjem Času osnovno vpraša-I, z»v nekatere, ki se tudi v javnosti zavzemajo, da naj bi postali Mniški doriiovi samostojne gospodarske organizacije. Zagovorniki tega 'vnega položaja počitniških domov utemeljujejo svoja stališča s tem, «e treba turistične kapacitete pri nas hitreje razvijati. Sprejetje tega 1 ■ fi f preč zagovarjamo šport za vsakogar,.'seveda v primerni in zmerni cb-#i s tem nikakor ne nastopamo niti proti aktivnim, prireditvam, niti j roti treniranju za vrhunske rezultate, temveč se zavzemamo za skrb za : »veka, za ljudsko zdravje. O vrednosti špp-rta namreč ne odločajo po-l|imezniki; pa'čeprav‘rekorderju temveč mnozicè, ki.šo zaradi, ukvarjanja • .-telesnimi ^vajami', bdi j utrjene, odpornejše proti boleznim-m sposobnejše 41 delo. Pri tem se sklicujemo na ustavo, v kateri je jasno povedano, da .odpira država fizično vzgojo ljudstva, posebno mladine zaradi zdravja i tčje delovne sposobnosti In ohranitve moči.. To so. naloge h katerim se bramo neprestano vračati ih proti katerim v naši športni praksi he smé 'Mi prestopkov. | Jasno, .da je ob takem pojmovanju nalog odmerjena športni rekreaciji Ena^rvloga. Po našem pojmovanju pomeni rekreacija aktivni proces itkà in ó-bnòve sil.'In če je teinu tako 'pritem je prav, da danes špre-orlano par besed o problemih oz. pomanjkljivostih katerih odklanjanje I J. odpravljanje bi po-menilp nadaljnji korak na področju športne -rekre-tije v našem kolektivu. LZanimiv napredek lahko ugotovimo giede. športne rekrèacije na jflobm dopustu. Po malem minevajo, časi, ko* ljudje n-is-o imeli smisla ^dopust ali pa so ga preživeli v brezdelju oh boljši hrani in pijači, landanes že hodijo ljudje posebno mladi na dopust z žogo, reketi za Jjjanico, priborom za ribolov, s podvodno puško itd. Razvoj v tej smeri ‘‘paramo le pozdraviti. Nikakor ne zadostuje samo dobra oskrba v počitniš-rin domu na "višji stopnji kulturnosti si želi sodoben človek tudi primernega razvedrila v prostem času. Na morju je treba omogočiti čolnarjenje, kopanje, sončenje plavanje in prhe. Povsod pride pray miza »j namizni terns, igrišče za odbojko, prostor ža balinanje ipd. Tudi I |s sodi v priljubljene oblike razvedrila in rekreacije. Dobro organ,;zi-fl I vsestransko preskrbljen počitniški dom ima tudi igrišče za otroke, A iganizirano .varstvo otrok, kar je velikega pomena za razbremenitev /Srsev, posebno zaposlenih mater. Če zgoraj .navedene primerjamo s ^irjem v našem počitniškem domu na Rabu ugotovimo, da nas v perspek-$ čaka še mnogo dela tako komis'jo za rekreacijo in oddih, kakor tudi ifj lio sindikalno podružnico in celoten kolektiv, da v okviru možnosti [{varimo takšne pogoje letnega oddiha, da bodo resnično sproščali, velili in obnavljali sile članom našega kolektiva. j Ko ugotavljamo, da prodira ideja športne rekreacije v stil našega čitnIškega življenja moramo dedati, da to velja zlasti za poletje. Za Unski čas pa smo veliko premalo storili. Zdravniki namreč trdijo, da |rimski dopust dvojni dopust, seveda s pogojem, da ga preživimo na ijčnlh^ smučarskih terenih. Ker je med člani našega kolektiva vse^Več roiteljev z?mskh športov posebno smučanja in sankanja, 'moramo y trspektivi misliti na to, da bi v našem počitniškem domu na Svetini kvarili pogoje in sicer v tem smislu, da bi imeli nekaj, sani »in smuči za tosojanje prav tako pa bi prišla prav kakšna vlečnica, čeprav skromna, benjena srednje izurjenim in starejšim smučarjem. pa-pomeni za počitniške domove prehod v komercialne gostinske obrate, kar binimelo za posledico, da bi ustanovitelji izgubili pravico do vodenja in j koriščenja počitniških domov in bi tak status deloval destimulativno na delovne kolektiv^, pa drugi strani pa ,je vprašanje če. bi tak sko-mejrclaUziran obrat zasledoval Cilje, ki jih v Interesü družbe Mri posameznika sedaj zasleduje komisija za rekreacijo in sindikalna podružnica naše železarne. Problemi, ki smo jih nakazali niso nerešljivi in bi se s sistematičnim delom in jasnim stališčem izvršnega odbora naše sindikalne podružnice lahko postopoma realizirali te naloge, ki so po našem mnenju primernega značaja za nadaljnji razvoj, rekreacije v našem podjetju. ;Da je področje letnega oddiha važno naj je vsem jasno, vendar nam idò Sèdaj ni uspelo najti statističnih pokazateljev, v‘ kakšni, smeri se odraža sodelovanje članov kolektiva na področju rekreacije oz. ko-' liko: je vplivala na dv’** dqla, odpornost proti' boleznim in obrat- nim nezgedam ter fizičnim in psihičnim počutjem delovnega človeka. Naša k omisi; j a je nirienja, uu m bila ena primernih nalog referata za rekreacijo v prihodnjem letu’iskanje teh ■ pokazateljev. Uvede naj evidenco vseh članov kolektiva z , osebnimi kartoni o 1 sodelovanju na rekreacijskem področju; ■Z evidenco nad posamezniki o njihovem sodelovanju na področju rekreacje želimo doseči to, da ugotovimo kakšne rezultatè bodo pokazali tisti, ki se z rekreacijo ukvarjajo pa tudi tisti, ki so na tem področju pasivni;,-' f\' • i. :: ; . .. .. • ■. # ; B i ■ . £ - . Naša komisija se prav tako ukvarja z možnostjo izvedbe, aktivnega odmora med delovnim časom. Ker gre tu za športne objekte nam to v sedanjih pogojih ni možno izvesti vendar pa predlagamo^, da vzporedno z rekonstrukcijo. železarne rešujemo tudi tó vprašanje predvsem ž gradnjo manjših- športnih objektov pri obratih kar je pravzaprav prvi pogoj, da pristopimo k realizaciji te zämiSli. Posebno skrb moramo posvetiti mladim' delavcem, predvsem tistim, ki ne živijo pri starših in imajo dejansko- veliko prostega časa. Predlagamo, da bi bilo umestno že pri sprejemu v službo pri'novincu ugotoviti športne interese in nagnjenja ter povezati novinca z družbo-, ki se ukvarja z ižietništvoin, nogometom, odbojko itd. Dejansko ne gre samo za to, da še mlad človek vključi v družbo, da se ne počuti samega temveč, da je deležen vseh tistih vzgojnih vrednosti, ki mu jih lahko družba nudi preko športnega izživljanja. . . Zgoraj navedeno naj nam posluzi- kot akcijski program za prihodnjo sezbno od vseh nas pa zahteva* da. področju športne rekreacije v prihodnjem letu .posvetimo še večjo skrb. • »Joj, gospa, kaj ste že kupili? Ali vas ni šef videl sedaj med delovnim časom?« »Kje pa! Šefu uidem, vratar me pa tako nič ne vpraša.« Redna letna konferenca nogometne sekcije Partizan-Kovinar Štore Letna skupščina se je vršila v. klubskih prostorih nogometne sekcije na Lipi. Prisotnih . jé b’ilo 21 članov* 'igralcev in odbornikov; Aktivno dejp; v še kr. ciji- je med leto.m zapustilo 16 igralcev in 9, članov odbora. ! . . - <, , KŠtVka, Framed : Kavka, Marjan,’ .Golob Jože, Šailič in Furlani so • opuiStili nogomet. . ' '■ : Kldnej,- Plank, Ga-luf, Fridl, Samec in Kramer ne s'o delu jejo aktivno. Kr àgi in Cerček odšla v JA. ; Zupanc, izključen iž sekcije./; Podgorelce, ,vzel izpisnico in je pri OLIMP...— Cbije. J èlle, vzel- izpisnico; Odbor: . __ , Ldricarie,' ing. Urbančič iri Remčelj, zaradi11 preobremèrijenosti.. Prelec,, sporazumno, z odborom. Ožek, zaradi šolanja. Sivkà Jože, žai-add privatnih zadev. Perper Oto, y.esél'ak in Selič'Edt‘, riè-, pojasnjeno. Pregled oddgr avari ja prijateljskih, po-kalìi’jh in prvenstveriiK tekem: * Prijateljsko ' v Štorah: Z' NK BRANIK — MOribor 5:1 'za Branik; z JA — Celje '4:0 za Kovinar; z NK-. OLIMP ' 2:2; z NK Maribor 4:2 _za Marib-or; z NK Hrastnik 4:2 ža Hrastnik; z NK Kiadiivàr '2:2; z NK Celje 3:2 za Celje. Skupaj doma odigranih sedèm tek epi im rezultat: 5 tekem izgubili.-in 2 tekmi odigrali neodločeno; Pi-ejelii smo, 23 golov, dali pa 11. Prijateljske na tujem: _ Y Celju z NK Celje 4:0 za .Celje; ,v Hrastniku 3:0 za Hrastnik;, v Mariboru 5:0 za NK Maribor; v Mariboru 5:0 za NK Kovinar; v Mariboru 9:2 ža NK Branik; v Celju 3:2 za NK Olimp — pokalna; v Celju 7:4 za Kovinar; v Trbovljah 1:1 (NK Rudar B). Skup-aj odigranih na tujem' osem- pri^ jateljskih tekem in rezultat tega: 6 porazov* 1 žinaga,- 1 neodločena tekma. Prejeli.sipo''34 i-n; diailS 14 golov. , • , Iz pregleda odigravanja ^prijateljskirh tekem je razvidno, da naše^_moštyp ni uspešno nastopalo. Opravičilo j®...v mnenju odbora, da se odigravajo prijateljska srečanja predvsem .z močnejšimi klubi zaradi pridobivanja čim večjih izkušenj in rurime. Poleg tega so nekateri igralci jemaji srečanja dokaj neresno. Pregled prvenstvenih tekem v spomladanskem delu tèkmovanja CNP ^ Nazarje — Kovinar 1:5 Žalec — -Kovinar 1:3 Kovinar — Olimp 0:2 Kom jice — Kovimar 1:1 /Kovinar — Šriiartiio - 1:2 Kovinar — Velenje 0:4 Zreče — Kovinar 0:3 Rog. Slatina — Kovinar 0:5 Kovinar -^.Vransko 1-1:2 Kovinar — Rogatec 2:4 Šoštanj • ■— Kovinar 2:5 V spomladanskem delu prvenstva smo odigrali 11 tekem, od tega smo .dosegli 6 zmag, 1 n-eodiločeno im 4 zgube.- Po končanem spomladanskem delu sino zasedli v jakostni lestvici CNP 3 mesto za Rudarjem iz Velenja, O-limpom jz Celja. V jesenskem delu prvenstvenega tekr movanja v CNP je prišlo' do delitve tekmovanja tako, da sta se form-irali dve skupini: vzhodna, in zahodna. Naše moštvo je bilo dodeljeno v zahodn’ del v grupi z moštvi: Zreč, Rog. Slatine, Olimpa, (je nastopalo z A moštvom in B izven konkurence), Konjic, Vojnika, Rogatca im-naknadno še Brežic. Skupaj torej, detet klubov. Prvotno je prevladovalo mišljenje, da b* se formirala takozvana medpod-zvezna liga Maribor — Celje. Vendar do tega tekmovanja ni prišlo, ker je Mariborska podzveza zahtevala, dia hi v omenjenem tekmovanju sodelovala tudi Murskosoboška podzveza. Za omenjeni- predlog pa ni glasovala CNP. S tem je prišlo do razdora in do omenjenega tekmovanja ni prišlo* CNP sé je:na. to odločila po dolgem proučevanju tekmovalnega .sistema* ida bi se . sedanja enotna liga razcepila na dve skupini, vzhodno i^-zahadno; CNP se-j-e ža to delitev odločila predvsem zaradi tega, da'bi se tekmovanje' e:cm bolj počenilo. Tekmovanje v zahodni skupini — jesenski del — pa je p-otekal-0 takole:: Kovinar — Olimp 1:9 'Konjice —;Koviria-r 1:5 Vojnik .Kovinar , ‘ 1:3 Kovinar —v Roght-èc 1:1 Koy-inar -r- Zreče 1:1 ' Rog. Slatina —'Kovinar 0:4 Brežice—■' Kovinar , 0:2 Olimp B — Kovinar 1:3 7 izven konkurence, . Po zàkijùSeném jesenskerti delu tekmovanja 'vžlio-dine läge1 diz.-' šktipirie smo zaisédli častno, drugo mesto,, vendar imamo . 3 točke, manj kòt prvoplasirani Olimp. V tem delu tekmovatija4 smo, èdik no rili,' (kakor tudi Oiiarip)' odigrali tekmo z Brežicami* ki so vstopile po odobritvi NZS. in CNP v. tekmovanje šele ob koncu jesenskega tekmovanja. . Pregled 7 4 2 1 17:13 10 točk V -letu 1962 smo dobi-U povabilo in razpis -pionirskega tekmovanja v Celju, ki se jè pričelo in sé odvijalo ria principu tekmovanja' vsak z vsakim d-ne 4. 7; 1962. Vendar se tekmovanju nismo odzvali, čeprav smo ,pionirsko ekipo prijavili,, za-to ker nismo imeli rii ost va, priprav-ljeriega. V tem pionirskem tekmovanju je ria-stopfdo. devet moštev iri sicer: Kiadivar s tremi, *NK Celje s tremi in Olimp z d verni in seveda mi, če bi nastopili. z en;m moštvem. Žal se tega tekmovanja nismo, mogli udeležit’, saj bi močno dvi-gniili zanimanje za nogomet' predvsem pri mladini. Bil je imenovan tudi odbor, za vzgojo, pionirskega kadra 'pri nogomètrii sekciji, véndàr ni podvze-l nobenih korakov za organizacijo Pion idrskega 'članstva, i. Upamo, . da bo nóvò izvoljeni odbo