GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 9. — LETO II. LJUBLJANA, 4. FEBRUARJA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA PROBLEMI ZDRAVSTVENE, SOCIALNE IN VZGOJNE ZAŠČITE OTROK IN MLADINE V LJUBLJANI (Nadaljevanje in konec) PREDLOGI L Da se uvede posebna taksa ?a Prodajo vina, ki naj se ste-?a v poseben fond pri LO, s katerim naj se podpre proizvodni'1 brezalkoholnih pijač in s , m doseže znižanje cen tem pijačam. 2- Preko sindikalnih organlza-J' ter delovnih svetov naj se doseže ustanavljanje obratnih utejev v podjetjih, ki naj prožijo brezalkoholne pijače in d^eko ter cenena topla jedila a industrijsko mladino. “• Da se razširi mreža brez-~k°holnih mlečnih restavracij mestu. Konkretni predlog je, se kavarna Figovec spreme- l. y brezalkoholno restavra-vj° to da se v Tivoliju, ki vse jV i Postaja center za igro otrok , mladine, postavi začasni doza lik oholni paviljon, dokler ni ožna boljša rešitev z gradnjo. L Formira naj se posebna ko-'s,ia ter pregleda obstoječe “»tinske obrate ter ukine oz. onesti te Iz onih predelov esta, kjer jih je preveč ter Vjd^uja z brezalkoholnimi ob-u in restavracijami, j ’ 9% otrok je pod varstvom a]'QVe zaradi tega, ker se oče lu izogibata rednemu de- p Pa jih podjetja zaradi ne-. ' finega odnosa do dela od-. ste. v takih primerih tudi sankcije niso učinko-ot • V teh 9% so všteti tudi brp 1 zapornikov, ki ostajajo z sredstev za preživljanje, ki,” km se pojavljajo nasled-j vprašanja: Vz' ^reditev družin z vztrajnim ra^;),nim delom, ob sodelovanju što'v ustanovi Podjetij in družna/01' družbenih organizacij, št^^ao delo ovira premajhno 2 ll° sposobnega kadra, tlite ^'daja mladine v mladin-d0. “omove, internate, vzgojne 1'h a 6 ter družine. Pri vzgoj-b0st domovih jo predvsem ela-kval,y, *ern, da nimajo možnosti Po^ll cirati mladinca za nek c' Tam pa, kjer taka mož-krat *icer obstoja, pride d ošilil j a Prekinitve usposobi j a-ttia °,lr°k zaradi odpusta Iz do-SojeJ10 doseženi polnoletnosti D?c?Ca' Zaradi tega je mladice v iiivljenske perspektive, heg8 delikt po vrača, nima nobe-Jtttle^,.°dnc»sa do dela, delovni lte. v* Pa se jih branijo. *e '"stvo: V zadnjem čaou, ko tt^] ® močneje razvil študij 6ot0v ln njegovega razvoja v dl j cikolju, smo pričeli tu-V razširjanjem mreže rejnice ’f,^er zdravo družinsko oko-de m otr(>'cu *n njegovi vzgoji feoijS2°r° nadomestiti niti naj-t>o je| °rGanizlran otroški dom. 08 80 J° v glavnem poslu-reJalkov Dečji dom, ki je •®t, y v oskrbo otroke do 3 aili dovršenim 3 letom pa so r°ci odvzeti in poslani v domove. Sedaj pa imamo v oskrbi rejnikov 347 otrok. Rejniško mrežo pa bo treba še nadalje razširjati ln s tem ustvariti vsem prizadetim otrokom prijetno družinsko okolje. Zaradi izboljšanja načina dela z otroki, ki jih dajemo v rejo ali posvojitev, kakor tudi dela z rejniki bo potrebno ustanoviti neko posebno institucijo, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji. Tudi pri socialnem in vzgojnem delu nasploh pri ustanovah in podjetju vedno naletimo na problem socialnega delavca kot posebnega poklica. Prav gotovo je, da sta ta dva sektorja dela naj občutljivejša in Cesto odločujoča za en del naše bodoče organizacije, mi pa še vedno prav na teh sektorjih nimamo kvalificiranega kadra, ker nimamo niti šole za soc. delavce. Patronažni center ima 1 socialnega delavca; na vse dosedanje razpise pa je dobil take ponudbe, da jih ni mogel sprejeti, ker so se priglašali ljudje, ki v dosedanjem vzgojnem ddlu niso uspeli ali pa njihove moralne in ostale kvalitete niso v skladu s poklicem socialnega delavca. Zato je potrebno, da se priprava za ustanovitev šole za socialne delavce čimbolj pospeši. Ce pa to ne bi bilo mogoče, b! se pa moglo pričeti vsaj z nekimi krajšimi tečaji, s pravico, da se tečajnikom to šolanje z ev. naknadnimi izpiti prizna kot kvalifikacijo. Za take tečaje bi se mogel izbrati kader med našimi dobrimi družbenimi delavci, ki imajo iz svojega dosedanjega družbenega dela že precej prakse na svojem področju, a nimajo poklica. Na ta način bi najhitreje prišli do dobrih in izkušenih socialnih delavcev. III. Soclalno-zdravstvena zaščita otrok in mladine Na tem področju dela je predvsem važna terenska patronažna služba medicinskih sester. Čeprav deluje ie od leta 1925, se je učvrstila šele v letu 1919 in zajela socialno zdravstveno zaščito dojenčkov v celoti. Njena rast je razvidna lz naslednjih podatkov; V letu 1949 je bilo izvršenih 3444 obiskov na domu. V letu 1951 je bilo izvršenih 9841 obiskov na domu. V letu 1953 je bilo izvršenih 15.466 obiskov na domu in v letu 1954 je bilo izvršenih 16.180 obiskov na domu, kar kaže zopet očitno zvišanje. Vse do letos je bila dejavnost bolj zdravstveno preventivnega značaja, manj socialnega. Zato so nam Izpadli popolnoma socialni in zdravstveni problemi otrok od 3. do 7. leta. Z ustanovitvijo Patronažnega centra in dodelitvijo novih moči se Je začelo s sistematičnim delom in širjenjem delokroga. S tem, da je bilo tudi zmanjšano število družin na 1 medicinsko sestro od cca 3500 v letu 1951 na 2000 v letu 1954, se je doseglo tudi bolj poglobljeno ln kvalitetnejše delo. Vendar bi bilo potrebno doseči, da na medicinsko sestro oz. socialnega delavca odpade največ 1000 družin. Socialno zdravstvene ustanove V tesni povezavi s terensko patronažno službo delujejo soc. zdravstvene ustanove, Otroške jasli in Dečji dom za otroke do 3 let ter mladinski socialni domovi za mladino do polnoletnosti. V teh domovih se nahajajo socialno ln moralno ogroženi otroci in otroci zaposlenih staršev. Kot primer naj navedemo nekaj indikacij, po katerih so bili sprejeti otroci v dom v času od 1. jan. do 30. avgusta; otroci zaradi TBC v družini 9%, otroci zaradi zdravljenja ali poroda matere 10%, otroci zaradi vzgojne zanemarjenosti 7%, otroci brezposelnih mater in staršev brez stanovanj 36%, otroci zaradi zdravstvene indikacije 13%, otroci samskih mater 12, iz raznih drugih razlogov 13%. Tl podatki najočitnejše kažejo, kako težko prizadeva otroke nerešeno stanovanjsko vprašanje. Zato Je za vzgojo otroka in njegovo vrnitev v družino eden važnih činlteljev tudi razvoj široke iniciative na področju stanovanjske izgradnje. S tem pa bi prihranili tudi ogromna sredstva, ker nas vsak otrok v Dečjem domu stane letno 180.000 din. Dečji dom pa bi potem postal v večji meri dom za otroke rekonvalescente, s čimer bi laže opravičili visoko izdatke v korist zaščite otroka. Nerešeno stanovanjsko vprašanje povzroča česte socialne probleme kot n. pr. a) matere samohranilke morajo dajati v večini primerov otroka v rejo, vsled česar se mati in otrok odtujita. b) Mladoporočenci v večini primerov živijo vsak pri svojih starših ali v skupnih sobah, kar v mnogih primerih povzroča po par letih zakonskega življenja razvezo zakona. c) Razvezani zakonci stanujejo v skupnem stanovanju, kar ogroža otroke in v poznejših letih povzroča razne psihološke motnje in lažja ali težja skre-tanja. Otroške kolonijo Za izboljšanje zdravstvenega stanja otrok, predvsem takih, ki so preboleli težje otroške bolezni, pošiljamo vsako leto otroke v zdravstvene kolonije po predhodnih zdravniških pre- gledih. V letu 1953 Je bilo koloniziranih 1492 otrok, v letu 1954 pa 1792, (od tega 1442 šolskih in 350 predšolskih). Upravičenih prijav pa je bilo okrog 3200. V tem številu niso všteti otroci, ki so jim oskrbeli letovanja Društva prjtateljev mladine, RK in ZB, niti otroci, ki jih Je poslalo na klimatsko zdravljenje Socialno zavarovanje. Zaradi visokih režijskih stroškov, ki Jih zviša zlasti transport materiala, bo potrebno dobiti stalne domove za letne in zimske kolonije. Tak dom bi bilo možno urediti na Gorjušah, ker ima šolska poliklinika že prostore na razpolago. Njegova prednost bi bila v tem, da ga lahko koristimo preko vsega leta, ker pride v poštev tudi za zimsko sezono. Za ureditev stalnih domov za kolonije govorijo številke same: Za hrano otrok je bilo porabljenega 5,932.966 dinarjev, za režijo pa 5,940.919 dinarjev. V režijskih stroških Je največja postavka prevoz materiala ln otrok, za kar je bilo porabljenih 3,237.380 din. Umesten bi bil tudi nakup primerne stavbe v naših novih priključenih obmorskih krajih, IV. NEKATERA VZGOJNA VPRAŠANJA L Predšolski otroci a) Otroški vrtci: ko govorimo o družbeni odgovornosti za vzgojo naše mlade generacije ii romoči, ki smo jo dolžni v tem pogledu nuditi družini, se takoj srečamo s problemom predšolske vzgoje. V Ljubljani imamo 10.000 predšolskih otrok od 3 do 7 let, od katerih bi vsaj 'A 1 morali nuditi možnost vzgoje v otroških vrtcih, da jim s tem olajšamo prehod iz brezskrbne dobe ranega detinstva v šole ter da mnoge izmed njih vsaj delno zaščitimo pred težkimi socialnimi problemi, ki jih občutijo v družini vsled raznih bolezni, alkoholizma, družinskih nesoglasij, stanovanjskih prilik in slično, da ne govorimo posebej o važnosti predšolske dobe za formiranje karakternih kvalitet otroka. V Ljubljani imamo 14 vrtcev, v katerih je zajetih sedaj 675 predšolskih otrok, kar znaša komaj 7%. Ce k temu prištejemo še 430 šolskih otrok, ki so jih vrtci sprejeli, smo že za 155 otrok prekoračili kapaciteto vrtcev (950) in s tem občutno zmanjšali možnost solidnega vzgoj-.^ga dela in higiensko zdravstvene zaščite, katera pa je spričo tega, da vrtci sprejemajo utrujene otroke, ki so podvrženi raznim obolevanjem, zelo važna, stanje pa je tako, da so v večini vrtcev morali ukiniti jedilnice in spalnice in se uporabljajo kot dnevne sobe. Ta problem je namreč pereč v centru mesta, medtem ko na periferiji kapaciteta ni polno izkoriščena. V glavnem so sprejeti v vrtce le otroci zaposlenih mater (746), ki sicer žive v neurejenih družinskih razme- rah ali ker imajo le po enega roditelja (teh otrok je 390). Center mesta, ki je najgosteje naseljen, ima samo 2 vrtca (na Prešernovi cesti in na Poljanah). Vrtec Franceta Prešerna ima že 30 otrok zaposlenih mater preko kapacitete, v septembru tn oktobru pa je odklonil že 60 nujnih prošenj za sprejem. Vrtec Poljane jih ima .29 preko kapacitete ter je prisiljen odklanjati vse prošnje nezaposlenih mater. Problem v centru je pereč tudi zaradi tega, ker v te vrtce vodijo matere svojo otroke iz vseh predelov Ljubljane, kjer vrtci ne obstajajo. Nujno bi bilo v kratkem odpreti vsaj 3 do 4 vrtce. Otroški vrtci v predelih kot je Trnovo, Ga-ljevica, Moste itd. so nujni, ker bi služili kot socialno preventivna ustanova za vzgojo otroki Sedanje stanje je dovedlo do tega, da razne naše ograniza-eije, kot tudi posamezniki ustanavljajo vrtce, ki so neregistrirani in nekontrolirani (v zasilnih prostorih z nestrokovnim vodstvom ln v raznih stanovanjih), kjer sta vpliv na način vzgoje in vsaka kontrola onemogočena. Za rešitev vseh teh vprašani; ni drugega izhoda, kot da pričnemo reševati problem predšolske vzgoje z gradnjami in kjer Je možna tudi utesnitev; oz. preselitev. Predlogi družbenih organizacij, ki se bavijo « vzgojo otrok« in Sveta za prosveto so: 1. Da se v letu 1955 predvidijo proračunska sredstva z* gradnjo novega otroškega vrtca v centru mesta (z večjo kapaciteto), Svet za prosveto pa naj1 bi izdelal perspektivni plan za gradnjo v bodočih 3 do 5 letih« 2. Da se pri vseh novogradnjah šolskih objektov predvidijo ln zgrade prostori za vrtce« 3. Da se tudi pri večjih gradnjah stanovanjskih ali poslovnih objektov, pri raznih' blokih predvidijo primerni prostori za vrtce. 4. Da so izposluje preselitev: uradov Kmečkega glasu v Komenskega ulici, kjer so zelo Primerni prostori za vrtec. Te prostore že skoro leto In pol zahteva zbor volivcev TV. volilne enote. Za ta vrtec je že 96 prijav Miklošičevega terena« medtem ko bi Resljev teren imel tudi najmanj toliko interesentov. 5. Vzporedna potreba po vzgojiteljskem kadru nam narekuje, da omogočimo abiturientom gimnazij, da se jih honorarno nastavi v vrtcih, istočasno pa se jim da možnost hospitiranja na vzgojiteljski šoli v IV. letniku pri pedagoških predmetih in praktičnih nastopih. Ob koncu pa naj bi polagali diferencialno maturo. Ob večjem številu interesentov (12—15) pa bi bilo mogoče uvesti abiturientskl tečaj (trajanje 10 mesecev) za pedagoška predmete in prakso prav tako z diferencialno maturo. MLO pa naj bi tečajnike štipendiral. S tem 'bi hitreje zadostili potrebam, ki jih skozi redno šolanje, ki nam daje 30 do 40 vzgojiteljic letno za vso Slovenijo ne moremo kriti. B) Otroška igrišča. Velik doprinos k reševanju predšolske .vzgoje so tudi otroška igrišča, ki ei jm mogli od prvin pomladanskih do zadnjih jesenskih mesecev koristiti kot obliko predšolske vzgoje. Seveda je v tem slučaju potrebno postaviti določene norme kot so; strokovna vzgojna moč na igrišču, potrebne sanitarije in ograjene zelene površine. Tako vsaj do neke mere urejeno in organizirano otroško igrišče je »Cicibanov raj« (v bivšem Nunskem vrtu). Letošnje delo v tem igrišču je kljub raznim pomanjkljivostim želo veliko odobravanje volilcev, zlasti žena, ki so po ves dan lahko imele otroke na zraku, ne da bi jih obremenjevala skrb za varnost in vzgojo otrok. Ljubljana ima sicer 16 otročkih igrišč, vendar po svoji površini in razdelitvi na posamezne dela mesta ne odgovarjajo potrebam in številu otrok. Razen dveh igrišč so vsa brez sanitarnih naprav (stranišča, vodovod) in večina igrišč je ne-ograjenih, kar za predšolskega otroka predstavlja precejšnjo zdravstveno in življenjsko ogroženost. V preteklem letu so sicer mnoga društva prijateljev mladine (DPM Majde Vrhovnik, Resljev, teren Šiška itd.) pokazala veliko skrb za te probleme. Iz svojih sredstev so vzdrževala čuvaje igrišč, nabavila kjučavnice in skrbela za zaklepanje preko noči, oskrbela redno čiščenje. Vendar društva to težko zmorejo, ker nimajo rednih večjih dohodkov, predvsem pa niso v stanju investirati niti plačevati strokovnega kadra. Zveza prijateljev mladine bo skušala rešiti vprašanje pomožnega vzgojnega kadra na ta način, da bi se v okviru ljudske univerze pričelo s tečajem za varuške, ki bi bile pripravljene na prostovoljni osnovi žrtvovati nekaj ur dnevno ali vsaj tedensko nekaj ur za vzgojo otrok na igriščih. Družbene In društvene iniciative torej ne manjka, vendar pa je nujna tudi pomoč MLO. Navedemo naj le nekaj predlogov, ki jih dajejo naše družbene organizacije in o katerih razpravljajo naši volilcl: 1. Na obstoječih igriščih bi morali takoj pričeti z graditvijo sanitarnih naprav (stranišč in vodovodov) ter urediti ograje tam, kjer jih ni (ograje so lahko iz zelene žive meje in ni nujno, da so iz dragega gradbenega materiala. 2. Postopoma bi bilo vsaj za Igrišča, ki so zelo frekventira-na, postaviti strokovno moč — otroško vzgojiteljico. Društva prijateljev mladine pa bi poskrbela za pomožni kader. Vzgojiteljica naj bi bila vezana na najbližji vrtec, kjer bi delala ob slabem vremenu. V zimskem času bi lahko ta vzgojleljica prevzela zimske sprehode (dopoldansko in popoldanske) z otroki, ki jih vrtec ni mogel spreleti jeti. S tem bi ogromno koristili zdravju otrok in razbremenitvi .žene, 3. Zbor volilcev Društva prijateljev mladine Miklošičevega terena in Zveza prijateljev mladine Ljubljana predlagajo tudi naši skupščini, da se prostor na Kolodvorski ulici, ki ga sedaj koristi mestna vrtnarija, da na razpolago za otroško igrišče. Ta predlog podpiramo s tem, da je samo na Miklošičevem terenu preko 500 otrok, ki nimajo nobenega prostora za igro in prav tako tudi del Resljevega terena gravitira na ta prostor. Poleg tega je tudi ta prostor že ograjen in delno zasajen z zelenjem. Če računamo tudi to, da se v Komenskega ulici ustanovi vrtec, bi nastala zelo živa in prepotrebna zveza med vrtcem in igriščem. 4. Vso pomoč bo potrebno nuditi tudi društvom prijateljev mladine Moste, Novi Vodmat, Zelena jama, Jarše, Trnovo, ki pripravljajo novo otroško igrišče za njihov predel. Igrišče je zamišljeno kot študijsko, kjer se namerava urediti popolnoma nov tip igrišča. Kot glavni rekvizit bi služil odpadni gradbeni material, kar bi dotična društva oskrbela s pomočjo raznih podjetij, prebivalstvo pa bi se angažiralo na prostovoljni delovni akciji. MLO naj bi nudil pomoč z deli iz Mestne vrtnarije, ki naj bi prostor primerno uredila in zasadila. 5. V Ljubljani čutimo nujno potrebo po urejenem otroškem zabavišču. Lokacija je že določena (bivši velesejem) tudi osnutek projekta je že izdelan, nekatera dela so se že pričela (kotalkališče) in na razpolago so še nekateri rekviziti (avtomobilčki, tricikli). Predvideno je, da se gradi strelišče za zračne puške, avtomobilska in kolesarska steza s potrebnimi prometnimi znaki, tobogan, razna zvl-rala in slično. ICer zabavišče ne bo nudilo razvedrila samo Ljubljanskim otrokom, pač pa tudi vsem onim, ki ob raznih številnih izletih obiskujejo Ljubljano, so v fond za dograditev pripravljeni prispevati tudi Zveze športov Slovenije. Strelska zveza Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije in šo nekatere druge organizacije. Potrebno bi bilo, da vsaj del tega zabavišča dogradimo in otvori-mo konec pomladi leta 1955, ko praznujemo 10-letnico osvoboditve Ljubljane, in upamo, da bo skupščina ta predlog osvojila. Izvedbo tega pa morata prevzeti Svet za prosveto in Svet za komunalo -s pomočjo vseh zainteresiranih društev in organizacij ali pa naj bi jo še nadalje vodil odbor pri Zvezi prijateljev mladine, ki je sestavljen iz predstavnikov telesne vzgoje, Ljudske tehnike, strelcev, potrebnih strokovnjakov itd., v katerega pa je vključiti še predstavnike MLO. Kolikor skupščina osvoji drugi predlog, bi bilo potrebno dodeliti temu odboru oz. odobriti Zvezi prijateljev mladine v proračunskem predlogu za to predvidena finančna sredstva. II. SOLSKA MLADINA Problemi s področja obveznega šolanja so bili pred skupščino že Cesto obravnavani (t. j. prenatrpanost naših šol, in s tem zvezana zdravstvena problematika, vprašanje gradenj In slično). Zato o tem ne razpravljamo posebej na tem mestu Pri vzgoji mladine se opešajo čestokrat škodljivi vplivi filma. slaMh kntiig. ra^en orei-odičnih časopisov s slikami In raznimi za mladino neprimernimi romani v dnevnem tisku. 1. Vzgojni domovi, internati in študentska naselja. Teh ustanov je v Ljubljani 28 s 4.639 gojenci, od tega jih je v srednješolskih domovih in internatih strokovnih šol 3.394, v študentskem naselju pa 1245 študentov. Gojencev iz Ljubljane je v srednješolskih in stro-kovnošolskih internatih 7.5%, v študentskih domovih pa ni gojencev iz Ljubljane. Stanje vseh naših domov je prilično slabo, nekatere zgradbe so nujno potrebne adaptacij, večje število internatov pa se nahaja v higiensko skrajno zanemarjenih in propadajočih barakah, kar zahteva v bližnji bodočnosti gradnjo novih stavb v te namene. Tudi inventar je pomajkljiv in izrabljen ter bi internati samo za kritje potreb kuhinjskega in jedilnega inventarja ter posteljne opreme potrebovali cca 15 milijonov. Rešitev teh problemov stoji vsekakor pred našim ljudskim odborom. Vendar se uprave naših internatov bore tudi s težkimi problemi, ki jim jih povzročajo ostali okraji, katerih mladina je bila sprejeta v internate. Tako n. pr. za mesec september in oktober dolgujejo razni okraji za oskrbnine v vajenskih in dijaških domovih 3,168.000 din, dolg v študentskih domovih pa znaša 568.000 din. Ta problem nakazujemo zato, ker bi tako naše družbene organizacije kot tudi MLO želel zaščititi mladino. Nemogoče je, da bi vsa ta sredstva prihajala od MLO Ljubljane, ker jih nima, niti ni dolžan prevzeti dolžnosti ostalih ljudskih odborov, ki še do sedaj niso pričeli reševati vprašanja štipendij ali pa že tudi rešenih štipendij redno ne izplačujejo. Tako stanje je močno vplivalo na poslabšanje v prehrani in ostale preskrbe, ki je že tako pomanjkljiva in bi bilo nujno, da se hrana za en obrok pomnoži; kajti prizadeti so tudi redno plačujoči oskrbovanci in je ogroženo zdravstveno stanje internatske mladine v celoti. Predlagamo MLO, da se v interesu zaščite mladine, ki bi ob nespremenjenem stanju morala biti odpuščena iz domov ter bi zato morala prenehati s študijem ali ukom, taki primeri obravnavajo v dnevnem tisku in s tem navaja prizadete okrajne ljudske odbore, da se prično resneje ukvarjati s takimi problemi na svojem področju. 3. Nekaj problemov Industrijske In vajenske mladine a) Eden najbolj perečih problemov v uk že vključene vajenske in Industrijske mladine so njihove šole In Internati. Tako se nahajata dom in šola gradbene stroke z zasedbo 400 vajencev v barakah, ki se pogrezajo, podirajo in nagibajo. Dom železniške industrijske šole s 150 učenci, gozdarska srednja šola in njen internat s 174 dijaki, dom vajenske šole čevljarske stroke z 90 vajenci, dom zobotehnične srednje šole s 46 dijaki so prav tako nastanjeni v skrajno slabih lesenih provi-zorijih, brez kanalizacije, mladina pa Je izpostavljena prepihu, mrazu, mišim in podganam. Stanje navedenih objektov Je tako, da s higiensko zdravstvenega vidika govori za takojšnjo ukinitev Internatov. Potrebno je posebej podčrtati dejstvo, da so prav šole in Internati za našo delavsko mladino v najkri- tičnejšem stanju, dasi bi morala biti vsa družba, zlasti pa uasa podjetja, industrijska in oortna, življensko zainteresirana na zdravem in krepkem delovnem naraščaju. Po podatkih inž. tieremeka iz Sarajeva je LK BiH dala začetne investicije za novo vajensko šolo in internat gradbene stroke 3UU milijonov din, za naprej pa bodo graduena podjetja vse republike plačevala pol do 1% prispevka od bruto dohodka. Veliko teh vprašanj bo možno rešiti v okviru sredstev, ki se zbirajo iz plačevanja kadrovskega prispevka podjetij, ki je uveden s 1. januarjem 1955. b) Kljub zakonodaji, ki ščiti delovnega človeka, zlasti delovno miadino, je še danes v Ljubljani dovolj primerov izkoriščanja vajencev (zaposlitev preko dovoljenega delovnega časa, prikrajševanje pri zaslužku, zaposlovanje z deli, ki ne spadajo k stroki). c) Posebno vprašanje tako pri vajenski kot pri srednješolski mladini predstavljajo »vozači«. Samo med vajenci Imamo 387 vozačev ali 18.67« vseh vajencev, med srednješolsko mladino pa je 1242 vozačev. Tu so računani le oni otroci, ki se morajo posluževati vsaka ali avtobusa (ne kolesarji) in so prisiljeni na ulicah po nekaj ur čakati na odhod vlaka. Ves ta čas je popolnoma neizkoriščen za učenje niti jim ni omogočena kakršnakoli kulturna zabava. Razumljivo je, da se tej mladini nudi najugodnejša prilika, da se nauči pohajkovati ter pri tem zabrede v pijančevanje, kvartanje in slično, poleg tega pa je zlasti v jesenskih in zimskih mesecih močno ogroženo zdravje te mladine, To vprašanje bi morali rešiti v okviru šol vzporedno z vprašanjem pomoči učencem, katerih starši so ves dan zaposleni, preko šolskih in dnevnih sob. To pri dosedanji prenapolnjenosti šol seveda ni mogoče. Zato podpiramo pred MLO prošnjo in predlog Počitniške zveze, da se ji dodeli stavba Akademskega kolegija v Kolodvorski ulici. Počitniška zveza namreč s polno pravico zahteva vrnitev stavbe, ki je bila v stari Jugoslaviji še njena last, t. j. stavbe v Drenikovi ul. 22, kjer imamo sedaj del vrtca v Sp. Šiški. V tej stavbi se nahaja 75 šolskih otrok, ki imajo doma neurejene razmere in je zato ukinitev tega vrtca nemogoča. V zameno za to stavbo predlaga počitniška zveza, da se ji dodeli stavba bivšega Akademskega kolegija, ki leži na takem mestu, da bi v celoti ustrezala potrebam počitniške zveze. V tej stavbi bi se takoj organiziralo življenje »vozačev«, istočasno pa bi rešiti tudi problem otroških in mladinskih izletov v Ljubljano ter preprečili, da se celi razredi osnovnošolskih otrok, ki prihajajo v Ljubljano, potikajo po ulicah pozno v noč, ko čakajo na odhod vlakov. Smatramo, da bi se dala stavba postopoma predati, da pa bi se zelo hitro lahko izpraznili spodnji prostori (ki so nam najpotrebnejši, ker se v njih nahaja podoficirska menza), v kateri se, mimogrede rečeno, hrani veliko število oficirjev in civilistov, kur naj sc prenese vse v okvir Doma ar-mlje. Zveza prijateljev mladine in Počitniška zveza sta pripravljeni takoj urediti prostore za vozače in mladinske izletnike ter organizirati življenje M zabavo za njih. Primerne pr°' slore bi bilo treba oskrbeti tudi v Polju in Šentvidu, ker j6 z območja prvega čez 150, drugega pa čez 70 vozačev. d) Ob koncu vsakega šolskega leta se v vedno večji meh pojavlja problem vključevanji mladine v poklice. V Ljubije111 je približna razdelitev mladinei ki konča obvezno šolanje, sledeča: ena tretjina jih presto?1 v višje gimnazije, ena tretjin3 odide na srednje strokovne šol® in v uk, ena tretjina pa se »P°' razgubi«. Za nas sta problem®' tični zadnji dve tretjini, pri ks* terih se začne borba za mest11’ Dejstvo je, da kljub že i°z' viti propagandi, ki se vrši P° zvezi prijateljev mladine j9 društvu strokovnih učiteljev profesorjev, preko roditeljslb sestankov, nismo še uspeli koU' kretneje reševati tega vpra^f nja, ker od naših gospodarsk ^ organov ne moremo dobiti n Icdar vsaj približnega št®vl mest za učence v industriji > obrti. Pri nas niti nimamo računano starostno povprečje raznih vejah gospodarstva ‘ zato ne poznamo kritičnih to* j S tem je v nevarnosti nadaljuj razvoj nekaterih Industrija* in obrtniških vej, mladini ne odpremo možnosti, da bi • usposobila. Predvsem pa je teko vprašanje ženske mlad111,’ ki je niti v stroke, ki bi UJ ustrezale (urarska, preclzP mehanična, slaščičarska), noC0. jo sprejemati, nimamo pa P sobnih šol, ki bi dajale kva* fikacljo za razne gospodinj®14 poklice. Za rešitev teh problemov ’ bilo nujno potrebno, da sc * hitreje izdela statistična a*1* « za povprečne starosti v n industriji, dalje, da komisij® , ugotavljanje vajenskih d* ki jo sestavljena pri gospod9 sitem svetu, prične z aktivu ^ in sistematičnim delom. Del° komisije je popolnoma 7-ast^. ker čakajo na statistične un6l liže. Za trenutno stanje P® , bilo koristno, če teče oboje i3 časno. Za žensko mladino je P°*r®g) no, da vztrajamo na tem, se jo zaposli na vseh rucS\ kjer njene fizične zmoglj!v to dovoljujejo, a delovni P0^ )i niso škodljivi zdravstvene9 tanju. Brez dvoma pa bi raz*1, „ k®t» Študentskem domu 1» lojzerja na Poljanski ('cl’ iateregn se bodo štuc .jj«’ ircseliii v Študentsko na‘ olsko mladino stanje ________* C? va, da se ustavimo tudi pri tem Problemu. Fizične deformitete (okvare hrbtenice, ploske noge, zvrnjeni gležnji itd.) ima po podatkih iolske poliklinike 36.4*/« učencev. Lani je bilo le 28.6'/». Najmanj jih je v osnovnih šolah — 311/.. v gimnazijah 33.7”/», v strokovnih šolah 40.10°/«. Porast Števila deformitet od lanskega leta je razviden iz naslednje tabele: Fizične deformitete ®°le v šolskih letih 1952-53 1953-54 Pomožna šola Osnovne šole Gimnazije Strokovne Vajenci ob vstopu v uk Vajenci ob zaključku uka 41 •/• 37.3*/« 20.8*/« 31 •/• 30.3V. 33.7*/« 47.9V« 40.9*/. 18.8’/« 44,1*/. 45 •/. 61.7V. Vzroki so delno v neprimerni Prehrani, katere posledice so rahitična obolenja, v površno izdelani obutvi, predvsem pa v Pomanjkljivostih telesne vzgoje in v veliki obremenjenosti otrok z učenjem v prenatrpanih Šolskih razredih in v slabi šolski opremi. V Ljubljani imamo 64 šol, toda le 40 šolskih poslopij, telo-vadnic pa je samo 18. Tudi te obstoječe telovadnice so močno zrekventirane, da je zračenje onemogočeno v večini osnovnih °1, a tudi v ostalih imajo polovico telesnovzgojnih ur v razredu, kar je zdravju otrok °lj škodljivo kot koristno. Tu-1 športni dnevi sc ne morejo redu razvijati, ker nimamo radostno število Igrišč. O vprašanju telesne vzgoje v celoti " mamo namena govoriti, ker bi ■o zahtevalo poseben referat. a bi vsaj ublažili problem, ki Nravnost kriči po ublažitvi, bi Uo v prihodnjem letu potreb-?• ko se nam ob 10-letnici °ta precej povečana aktiv-brva1 na telesnovzgojnem od roč ju, pomagati dograditi z ibdsko iniciativo že precej dograjen stadion Svobode na Vi-* kjer bo možno udejstvova-v telesni vzgoji od pred-x, s te mladine do odraslega Jn?lva. Dalje je potrebno Vart'i * in °Premltl letno telo-^ išče pri novi telovadnici v ‘°stah ln v Zeleni jami. kjer „v danl vsi pogoji. Isti pogoji stajajo tudi v Trnovem, kjer Prav tako lokacija že predlo' ena. Za ureditev teh Igrišč 4ty Potrebna le še denarna sred- Zveza prijateljev mladine skupno s pedagogi osnovnih, srednjih in visokih šol ter zdravniki specialisti in psihiologi Izvršila vse predpriprave funkcionalnega značaja. Vzgojna posvetovalnica je bila postavljena na tako osnovo, da bi vršila ne samo nalogo v smislu kurative, pri vzgojnih, moralnih, psiholoških problemih posameznih otrok in mladoletnikov, temveč tudi v smislu preventive s tem, da se prične ob najožjem sodelovanju s porodnišnico in posvetovalnico za nosečnice tudi študij otroka pred in takoj po njegovem rojstvu. Ko je bila stvar zrela za ustanovitev in ker se je smatralo, da naj bi to postala ena od vzgojnih Inštitucij MLO, je bil predlog (prediskutiran na Svetu za prosveto) na XIV. seji Mestnega zbora in XI. seji Zbora proizvajalcev 7. 4. 1954 tudi sprejet. Kljub temu, da je od tedaj preteklo že 9 meseecv, pa posvetovalnica dejansko ni ustanovljena, oziroma ne deluje, ker zanjo niso bili preskrbljeni prostori. Z ozirom na to, da bi morala vzgojna posvetovalnica imeti stalen stik s šolami ln predvsem s Šolsko polikliniko, smatramo, da bi bili zanjo najprimernejši prostori v stavbi Šolske poliklinike, kjer naj se izpraznijo prostori, ki so zasedeni kot stanovanjski prostori. Potrebo po dejanski ustanovitvi vzgojne posvetovalnice In dodelitvi potrebnih prostorov utemeljujemo s tem, da doslej nimamo institucije, M bi se ba-vila z navedenimi problemi, ki pa obstajajo v precejšnji meri. Svet za prosveto se bavi s tem, kako nuditi možnost rehabilitacije predšolskim defektnim, moralno ogroženim in težko vzgojljivim otrokom, prav tako pa postaja se večji problem otrok, ki se jih v prvem razredu šele spozna kot začasno telesno in duševno manj zmogljive otroke. Tudi problem moralno ogroženih problematičnih pubertetnikov, ki jih često kasneje delno moramo obravnavati kot delikvente, naši skupščini ni poznan. Vse to »o argumenti, ki govore o nujnosti, da čimprej rešimo problem prostorov posvetovalnice ln preidemo od formalne k dejanski ustanovitvi. Ob koncu naj spregovorimo nekaj besed o izrednih namenskih sredstvih, zbranih v fond za zaščito otroka pri MLO po zvezni uredbi o ustanovitvi tega fonda. centcr mesta po bi morali kin .l| šPorl-na igrišča pod Ce-*[| gradom. Poleg možno- ^ kl bi jih s tem dali vsake-Ud Posamezniku za športno ,0 ‘Istvovanje, bt ta Igrišča, kl šol V, ncP°srednl bližini novih »,,• »hk° zelo koristila šolski vdir*l za obvezno telovadbo, toh per*Pektlvi pa bomo mo-h0v »Uslltl na to, da pri vseh 6rv.0f’raJenih šolah postavimo v tn Plan tudi telovadnico, ozi- •ttUi*. ltnr 17 zdravstvenega Pt0st 8e bo*Je’ zunanje krite l°re za telesno vzgojo. IV ’ VZGOJNA POSVETOVALNICA vnašanje vzgojne posveto-lce> kl naj bi zajela vso