Leto IV., itev. 276 V LTublfant, petek dne 23. novembra 1923 P oJtnlna pavSal Irana, Cena 1 Oin l»h»l» ob ♦ t|u«r»|. Stane mesečno 12-60 Oin M mozemitvo 26'— m ' neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta a t. 1t/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: LJnblJuna, Prešernova al. St M. Telet. it. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul. 1 TeL it. 22. Celle, Aleksandrova e. Račun prt postu, čekov, zavodu štev. 11,842, Ljubljana, 22. novembra. Gospod Mussolini snuje velik načrt: rimski imperij naj zavlada nad Sredozemskim morjem. Treba je priznati, da ima ta načrt sedaj zase izredno ugoden čas. Cela Evropa jo raztrgana, nekdaj mogočne države so uničine, ekopomski prevrat je stri stare in vr-;el v ospredje no.ve kaste. Zapadni velekapitai se čuti ogroženega in išče povsod zaveznikov proti grozeči de-tronizaciji. Razumljivo je, da uživa zato tudi najjačji nacionalistični pokret naše dobe, italijanski fašizem, simpatije za-pada in da ima gosp. Mussolini v zunanji politiki, v kolikor niso direktno ttngirani angleški ali francoski interesi, izredno proste roke; dovolj je, če »menimo krfsko afero in pa reševanje reškega vprašanja. V tej ugodni konstelaciji je italijanski diktator zamislil svoj čas nekako zvezo vseh latinskih narodov, ki naj bi v prvi vrsti vzela pod kontrolo Sredozemsko morje. Tega načrta pa ni mogel udejstviti radi Francije, ki ni le sredozemska, ampak še bolj atlanti-ška država in mora upoštevati vse drugačno faktorje kakor Italija. Ideja latinskega bloka zato v Parizu ni našla odmeva. Mussolini seveda ni obupal. Kar se mu ni posrečilo z velikim zamahom, to skuša doseči s polaganjem posameznih kamnov za zamišljeno rimsko politično stavbo. Sistematično nasprotovanje Jugoslaviji, paktiranje z Madžari, intrigiranje v Albaniji, podpiranje bolgarske iredente — vse to spada v to poglavje. In zdaj je na vrsti Španija. Dolgo časa so 6e že pletle niti med Rimom in Madridom, danes se vez oznanja svetu z obiskom Alfon-ra Xm. v Rimu. Reči se mora, da je Italija prav epretno izrabila položaj na Pirenejskem polotoku v svojo korist. Španija je po vrhuncu svoje herojske dobe. ko je leta 1402. zadnji maureki sultan zbežal iz ponosne Granade, po ujedi-njenju Aragonije in KastiU'" kmalu za-Eela propadati. XVII., XVIII. in začetek XIX. stoletja so samo etape ugajanja španske slave. Izguba južnoameriških teritorijev, ki so z zlatom zasipali madridske grande, in končni udarec Anglije, ki je zdrobil pomorsko silo Španije — vse to je prisililo španske državnike, da so začeli iskati materijalnih dobrin v bližnjem sosedstvu; preko gibraltarske ožine so posegli po Afriki in Tanger, vrata Sredozemskega morja, je danes bistveno gospodarsko in politično vprašanje Španije. Znano je. koliko so dali Špancem io najnovejšega časa opraviti afriški uporniški rodovi, ki še danes niso docela pokorjeni, čete za četami so odhajale v Afriko, čete za četami r-- se vTačale decimirane, bremena ;& vzdrževanje te stalne kolonijalne vojne so postala neznosna. V Španiji je prišlo do nemirov in izgredov; upirale so se čete, določene za Afriko, revoltirale so cele province. V tem kaosu je vstal general Primo de Rivera, guverner barcelonski, vrgel s pomočjo oficirskih junt vlado, razgnal parlament in se postavil za diktatorja, ki vrši sedaj usodo Španije. Kralj Alfonz ga je dobro karakteriziral, ko ga je predstavil pri izkrcanju na italijanska tla rimskim gospodom: . in 7. razreda žen>ke reformne gimnazije v Ljubljani, pri kateri je nastopil s ciničnim nasmehom mesto običajnega referenta ravnatelja Jegliča gimnazijski profesor dr. Rožič, ki se je s ponosom imenoval eksekutor-ja tega rabeljskega čina. Viharna debata se jp razvila koncem sejo tudi o škandaloznih odnoša-jih med poklicnim gasilstvom in prostovoljnim gasilnim društvom v Ljubljani in se .je pri tej priliki dokazala popolna nezmožnost sedanjega br.md-direktorja Koleše. Celo komunisti so uvideli, da je to razmerje nevzdržno in so zato zahtevali, naj so radi inei-dentov o priliki zadnjega požara pri Rastoharju na Karlovški cesti sestavi preiskovalna komisija, v katero naj se pokličejo kot gasilski strokovnjaki tudi obe. svetnik T u r k kot podstaro-sta Slovensko gasilske zveze in pa predsednik Jugoslovanske gasilsko zveze gosp. Janko Barle ter tajnik g. 11 o j a n. Pod težo silnih dokazov so morali tudi klerikalci privoliti v ta j | iredlog. I Današnja seja se bo zapisala Ljubljančanom v .spomin tudi še na drug način: s celo vrsto povišanih in novih davkov. Mesto tone danes v dolgovih, Ljubljančani pa v davščinah. Zupan dr. Perič jc za 6. uro napovedano sejo otvoril šc le ob pol 7„ ker so klerikalci odredili, da sc čaka dokler nc bodo gotovi z neko svojo sejo. Takoj po otvoritvi ic župan dr. Pcrič izročil ljudsko-šolskcnui ravnatelju obč. si cl. Janku Jegliču in posestniku Ivanu Žitniku z Baria lično izdelane meščanske diplome. Obč. svet. Jeglič sc jc imenom obeli odlikovanccv zahvalil. Županova naznanila. Nato je župan prečita! naznanilo vlade o odstopu vel. župana dr. Lukana in o poverilu načelnika Kremcnška z vodstvom po$lov pokrajinske uprave. Sporočil je tudi, da Jc bil vladni svetulk Sporn razrešen dolžnosti kot gcrctit Mestne hranilnice In da jc na njegovo mesto hnenovan veletrgovcc Robert Kolman. Obč. svet. dr. Kušcl (NNS) jc odložil svoj mandat. Na njegovo mesto pride dr. Slajiner. Svojcčastii sklep obč. sveta, naj se vse prošnje za sprejem v obč. zvezo proti plačilu takse odklonijo, je župan sisttral. Intervencija v Beogradu. Nato je iiipau poročal o svojih intervencijah v Beogradu radi raznih občinskih zadev. Vsled vladinlh zagotovil se ic mogla obrtno-nadaljcvalna šola otvo-riti. Il perzonaluega odseku. Zd zgradbo poslopja Narodne galerije, oziroma najetje primernih prostorov Je dobil župan pooblastilo naj sestavi 5 člen* sko komisijo. Ljubljanski občinski svet se pridruži resoluciji, sklenjeni dne 24. oktobra v Ma riboru na sestanku avtonomnih mest Slovenije proti okrnjenju mestno občiuske avtonomije. Zupan se dalje pooblašča, da se udeleži priprav za ustanovitev zveze jugoslovcnsklh avtonomnih mest. Ljubljanski občinski svet sc dalje pridružuje protestu mariborsko občiuc proti čl. 2.1 h finančnega zakona za leto 1924, ki določa, da občine, ki pobirajo trošarino, nc morejo pobirati tudi občinskih doklad. Prizlv Rudolfa Gcjcrja proti odloku mestnega magistrata glede odstopa neke parcele v kapucinskem predmestju v cestne namene je bil izročen sadnemu odseku. Izkujižljo sc vse servitute pri ltekda-ltjl meščanski vojašnici v Trnovem. Mizarjema Jakobu Golarju in Matevža Jcžeku, ki služita žc 40 let v tovarnah sc podeli ua predlog obč. svetovalca To-kana meščaustvo. Novi davki Crno-rdeča koalicija jc tudi na današnji seji osrečila davkoplačevalce z novimi davki. Prizadeti bodo zlasti obrtniki iu trgovci, ki so žc tako preveč obremenjeni. Uvedena jc nova občinska davščina na reklamne table iu kazala, in siccr: za pol lir velike 200 Din, od pol do enega nr J00 Din, nad nr pa 400 Din letno. V poštev prihaja v tem oziru skupno 13-17 reklamnih tabel iu kazal, dohodki občine so pa prcračunjcnl na 354.SOO Din letno. Obč. svet. Turk (JDS) jc zaman opozarjal, da so obrtniki hi trgovci žo tako čez glavo obremenjeni z davki. Pre-čital jc tudi protestno spomcnlco grcinija trgovcev. Večina jc uvedbo tc davščine sprejela, nakar jc obč. svet. Turk priglasil prlziv in protest. Davščina ua ponočni obisk gostiln in kavam sc podaljša za leto 1924, obenem pa sc naroča davčnemu referentu, naj Izdela predlog glede nov ega načina pobiranja tc davščine. Obe. svet. Kavčič (JDS) je zahteval naj sc ta ne samo za gostilničarje tu kavarnarje, ampak tudi za obiskovalce javnih lokalov skrajno odiozn.i davščina odpravi. Njegov predlog pa ie bil odklonjen, vsled cesar je priglasil prizlv in protest. Davščina na igre v gostilnah in kavarnah ostane tudi za leto 1924 ista kakor do sedaj, izloči pa sc davek za balinanje. Obe. svet. Kavčič je priporočal večini, naj opusti ta davek, ker so z njim zlasti prizadeti žc tako siromašni upokojenci. Proti sprejemu je priglasil priziv. Davščina na hotelsko prenočišča sc /v iša od 20 na 30 odst. oddajne cene, .'.i odstotkov tega davka, ki jili je dobila do sedaj osrednja zveza gostilničarjev, pa porabi za obrtno nadaljevalno šolstvo. Obč. svet. Kavčič jc zaman opozarjal, da so li prispevki tudi v Mariboru, Celju i:t Ptuju namenjeni ,za nostllnič.irsko šilo, kc potrebujejo Rostiluiški in kavarniški posebno izobrazbo slede ssntra- j meKae Glettrartm, uaj se presoja dotnlMte rtj«, kletarstva itd. Priglasil je tudi proti družba Elektra za napeljavo električnega - • daljnovoda v Ljubljano odkloni, fr?, da je družba odklonila zahtevo občine, naj ji prepusti ot odst. delnic in ponudila samo 40 odst. Obč. svet. prof. dr. Vidmar (JDS.): Kot obč. svetnik in tudi kot zastopnik Klektro protestiram odločno proti načinu, da so o tako važni gospodarski zadevi poroča no samo nsknrektuo, ampak tudi nepošteno. fCujte, čujto!) Dejstvo jo, da jc družba Elektra izjavila, da je pripravljena (xlsto-piti ne samo 10, ampak vseh 100 odst. delni". Tudi nI odklonila dobavo toka mestu. temu sklepu protest. Občinska davščina na vozne listke cest nn električne železnice se podaljša za leto 1924. isto tako tudi davščina na vozila. Uvede pa se poleg tega sedaj še davek na Vrage tn gigtr, iu sicer: tta leto 150 Din. davščina na enovprežnc kočije bogatejših slojev so poviša na 300 Din, ua dvo-vprežne kočije na 600 Din, za osebno av. tomobile nad 30 HP p?, na 2500 Diu. VoseJičttl davek za leto 1921 ostane isti Kakor do sedaj; uvede pa se tudi taksa na vse plesne šole. Vodovodna naklada leto 1924 ostane ueizpremenjena, za mpak je izjavila, da je pripravljena pre občinska posojila pa ie bila določena 501 skrbeti nekaj delov mesta z električno j Šolstvo mestno občino tria araertizačna doba. Prorafunska šefa celjskega obč. sveta (Nadaljevanje rčerajšnjega poročila). Celje, St. novembra. Po temeljitem proračunskem poročilu obč. odb. dr. Božiča so so oglasili k besedi prod vsem zastopniki posameznih klubov. Klub NSS se debate ni udeležil, ker jo bil njegov načelnik podžupan Zabkar zadržan. Meritorno so so vsi govorniki strinjal! s predlogi finančnega odseka ter izjavili, da bodo glasovali za proračun. Obč. odb. K o r e u (JSDS) je reagiral ua neko opazko zastopnika SLS kluba v finančnem odseku, češ da stane ogromno vsote. Računski sklep Mestne hranilnice ra le-(0 1922 je bil vzet na znanje. Ponudba stavbne tiruibe za nakup hišice na dvorišču za novo palačo Trboveljske družbe, ie bila odklonjena in pooblaščen župan, ■la stopi s Stavbno družbo v stike, ali ie pripravljeua dati hišico v najem. Zemljišče vsesokolskega zleta. Jugoslovanski sokolski savez je stavil | j razsvetljavo. Predlog upravnega odbora je I Govornik želi, da bl so baš sta šolstvo nespameten in zato v zadnjem trenutku I uvedlo to marsikaj koristnega, kar bi izjavljam večini, da se z mestno občiuo v!predvsem povzdignilo pri otrocih zdrav tem važnem vprašanju brez poziva ue bom je in bigijeuo. N;*eelnik kluba SLS dr. več pogajal. Akn me želite, pridite pome. j O g r i z e k predlaga med drugim, Kaialec pa žo kaže 5 minut prod 12. Razkritja dr. Vidmarja so Imela porazni utis, pokazalo se je namreč istočasno, da jlavstra, naj | se vrši po dveh občinskih odbornikih ! nadzorovanje mestnega uradništva in de- pri katerem pogreša potrebno j obstoja v črno-rdeSi koaliciji še neka višja | Intenzivnost dela. član pravno persoual- ! instanca nad občinskim svetom in da uiti vsi Mani upravnega odbora elektrarne niso ibiini ponudbo zu odkup zemljišča vst-. bl)i UlNu informiraiH opravi ponndbi ■ -^brtTcl.....*-. .Is... HA ni« ...'J \ . r r sokolskega zleta po 50 Din m'J. Ves kom pleks obsega 37.812 m'-' iu bi torej stal družbe Eliktre. Večiua upravnega odbora je uauienoma prikrivala nekaterim članom I,«90 600 Diu. Od te vsoto bi odpadlo na j odboru" resnico. Obč. svet. Enpnik (NSS.) regulacijo 0994 m' ln bi občina plačala m" po 40 Din. Na predlo; finančnega od je kot član odbora najeuargičneje prote- seka je bil župan pooblaščen, da stop! z 'SS v pogajanja gledo nakupa zemljišča ' j »tiral proti takemu nelojalnemu postopa- li! določitve primerne etne. Za predlo, so glasovali tudi klerikalci. uju. Referent Calešnik se je skušal braniti tem, da je prečita! odstavek iz dopisa b! družbe Elektre, v katerem so ponuja ob-I čini samo 10 odst. delnic. Zavedel pa je s Prošnja konzorcijai dr. Ccrno-Naglas za! {?m ob£> namenoma v novo zmoto fnUanJe davščine od prirastka na vred nost! za 4 nadstropno novo palačo na Aleksandrovi časti je bila kljub priporočilu obč. svet. Pirca (SLS) odklonjena. Podpore uiestnlh ubogim. S 1. januarjem 1924 ss zvišajo staiue l:bsefne podpore za mc-itne uboge slede-.Se: V I. kategoriji ca 50 Din, v II. ns 75 iu v III. na 100 Din; ubožna podpora v L kat. na ?0, v II. ua 50 in v HI. na SO Din. Meščanska podpora m zviša s 1. decembrom 1923 na 150 Diu mesečno. Na prošnjo centralnega akademičnata nodpornega društva ca podporo, je Mlo • klen i eno, naj se r.a prihodnji seji stavi predlog, kateiim dijaškim društvom naj -e dovoli podpora. Ukiitjenjc 6. iu 7. razreda ženske reformne gimnazije. Referent šolskega odseka, ravnatelj '»glič jc najprej predlagal, naj se dnigi let ki meščanski Soli v Sliki dovoli tri- i Dr. Vidmar so je namreč takoj oglasil ! zopet k be.jodi ter je razkrinkal uepošte-ao poročanje referenta. Ugotovil je, da je referent Celešnik pri čitanju /amotfal dm-!?i odstavek ponudbe, kl naglaša. da J« družba pripravljena odstopiti občini vsah 100 odst. delnic. (Klici: Oho! Neverjetno! Silna poparjenost med večino). dzjavljani šo enkrat, da je bil poročevalec popolnoma informiran o dejanskem položaju: je torej vodoma poročal napačno!* Zavladala je mučua tišina- Klerikalci so se držali potuhnjeno, komunisti pa eo bili očividno preseue-čeni. Kočno je vstal doktor Lemež in izjavil: i Imenom svojega nega odseka dr. K a i a ti ga opozori, da bi to nasprotovalo zakonu in obč. statutu, po katerih je vsako poseganje obč. odbora v eksekutlvo izključeno in pridržano Io županu, oziroma mestnemu magistratu. Dr. Ogrizek napada, daljo gledališko upravo, da ua dovoljuje uprizarjanja. iger tudi drugim kulturnim lru-štvom. Obč. odbornik Prekoršek mu »tvarno pojasni, da. j-; stremljenja gledališke uprave, ustvariti iz gledadšča res samo hram umotnostl in spraviti do višine, kakor sta gledališči v Ljubljani in Mariboru. Te to etreraijenje bo našlo tndi v Beogradu dovolj razumevanja ra tcžc.i« gledališča. Tom izvajinjeni so z Iskrenimi besedami pridruži tudi obč. odb. Koren, ki pozdravlja načrt, gledališke uprave, uprizarjati tudi delavsko predstave. Gledo upravnega sveta za. obe. podjetja da Fe nekatera pojasnila poročevalec, nakar ee celokupni proračun in vsi predlogi finančnega referenta, »prejmejo soglasno. Je to razveseljivo dejstvo, kl dokazuje, kako složno in smot-eno se dolnjo v celjskem občinskem svetu za procvit mestne občine. Kot druga točka, je bilo na dnevnem gam. naj se razprava o ponudbi družbo letna dotacija po M00 r>in. Nato ia za-: j £iektra preloži in ponudba znova preštu-pusti! tribuno, očividno iz sramu, knr | dira.-. -e ni upaj zagovarjati sledečega pred: j Predlog poročevalca je morala nato ve-log.a. To nalogo je prevzel gimnazijskiI JUia sama odklouiU in se bodo vršila i prof. dr. Rožič (SLS),^ ki jo ua silno go- j družbo Elektra uova pogajanja. Gasilsko perilo. Obč. svet. Kralj (soe.) jo spravi! nato v oM. sojo incidente (»vodom zad-I njega požara ob Dolenjskem mostu in zahteval pojasnila, kaj je župan ukrenil 7. ozirom na rezultate uradno preiskavo o incidentih, ki so so zgodili med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. Obč. svet. lv r b n e (kom.) je predlagal, naj po v svrho ureditve neznosnih razmer med kluba izjavl am z ozirom ua razkritja dok-redu poročilo obč. odb. dr. Kala.ia, tor Vidmarja, da sem bil tudi jaz popol-> „0vih električnih napravah za mesto in uoma drugače informiran, kakor pa Je bil okolico. Za javno razsvetljavo ja po po-dejanski stan. V upravnem odboru elek-! množitvi električnega toka projekti raulh trarne očividno nekaj ni v redu, kar te j 0Ci0 ocsto tO? svetiljk, torej za več delj časa opazujemo. Odklanjamo vsakojncs(l dosedaj. Polovica svetiljk bc go-odgovornost za tako postopanje. Predla- ,,:;a ^ novj vpeliavi cc!o noč, polovica -robeseden nat;.in skušal utemeljevati ipravičenoet predloga glede ukin jen ia fl n 7. razreda ženske reformne gimnazi-V:. Izjavil je cinično: »Jutri bo sicor ■rvetovna sila — dnevno časopisje -•apadnega »Slovanskega Naroda* do izhodnega »Jutra* (obč. svet. Tavčar: Oh kako poetično!*) dvignilo siien krik češ da je g, iiupan moierni Herpstrat .loveuske kulture, klerikalci njegovi ki ■amo do 25. me. Uvede se centralno av tomattčno prižiganje in ugašanje 6vo tiljk, ki bodo po posebnih žicah popolnoma ločene od ostalega konzuma električne energije. S to noro napravo si bo mesto mnogo pristedilo. Svetiljk« bodo r.a križiščih obešene na poprečnih žicah. Dela in dobava materiala za razširjenje električnega omrežja ee oddajo -lajee-nejSemu in najprimernejšemu ponudniku tvrdki jugoslov. Sieaicns Stukart. Predlogi poročovalea so bili sprejeti soglasno, nakar jo župau dr. llrašovcc o'o -i. uri zaključi! občinsko sojo. ponovno rarptRe osem uffltetJsKtft mest na bivtem Štajerskem: Studenice, št. Pa/-vel pri Preboldu, Sv. Jakob v 81ov. goricah, Zg. Sv. Kunigota, Šoštanj, Bra-slovče, St. Jurij ob Taboru. Dovoli se siptemlziranjo taeh učnih mest ua pomožni šoli v Mariboru. Pripravljalni razred se odobri. O raznih disciplinarnih zadevah je poročal okr. glavar g. dr. Kariin. Po poročilu vlad. tajnika dr. Majcna se dovoli razširitev deške osnovno šole Celje okolica v sedemrazrednico, evang. osuovue šolo v Mali Poljani v štirirazred-uioo, osnovno Sole v Vitanju v štirirazred-tiic.o ter otvoritev r. kr. dvorazredne osnovne šole v Mali Poljani. V upokojitev so predlagajo: Jakob Že-bre, učitelj v Starem U-gu; Serafiua Golia-Hubad, učiteljica v Ljubljani; Janko te-pon, učitelj v Ljubljani; Josip Vesjak, nadučitelj v ilajdini (s pohvalo in priznanjem); Mara Opašič-Vrišer, učiteljica v KrČeviui; Pavla Režek-Zurc, učiteljica v Novem mestu; Maria šerc, učiteljica v Ljubljani; Cecilija Zvvetti, učiteljica ž. r. d. v Marenbergu; Josip Roš, učitelj v Tur-ju; Ignacij Grosslinger (s pohvalo in pri-znanjom), nadučitelj v Puščavi; Anton Gselman, nadučitelj pri Sv. Martinu pri Vurhergu; Jakob KovnčiB (s polivalo ln priznanjem), učitelj na Pragerskem; Ana Kapus-Stlch, učiteljica v Bianci; Albina Ažman-Kocijančič, učiteljica v Ljubljani; Mihaela Horvatič, učiteljica v Cvenu; Janko Cvirn, nadučitelj v Leskovcu; Buža Mulačok-Bizjak, učiteljica v Kaplji; Avgusta Scver-Arh, učiteljica v St. Jurju; Teodor Schulier, uadučitelj na Rakeku; Martin Bunovec, učitelj v Slov. Gradcu; Franc Darvaša, nadučitelj v Zenavljah; Josip Krlžnar, učitelj v Kranju; Autou G laser, šolski vodja pr! Sv. Primožu na Pohorju; dr. P. Regula Cebulja, stalni katehet v Ljubljani; Roza Salberger, učiteljica v Mostah; Emerik Moric (s pohvalo in prizna' njem), nadučitelj pri Sv. Petru pod Svetimi gorami; Tomaž Bitenc, nadučitelj v Podllpi; Ivana Zupauec (s pohvalo in prl-zuanjBm), učiteljica v Velikih Polanah; Andrnj Varga, učitelj v Petrovcih; Franc Petrič, učitelj v Ljubljani; Ema Rauna-char, učiteljica v Ljubljani; Irrna Takač, učiteljica v Kapci; Karel Fouveš, učitelj v Uodošu; Leopold Kol ar 5. učitelj v Prto-či; Miroslava Zechuer, učiteljica v Laškem; Franc \Vitzmann, učitelj v Ribnici na Pol-orju; Cecilija Kotzbeck, učiteljica v Dobravcah; Davorin Lesjok (s jehvalo in priznanjem), učitelj v Rušah; Josip Bezlaj (po'ivala In priznanje za zvesto in dolgotrajno delovanje), ravnatelj meSčan-sko šole v f-p. Šiški; Marija Kralj-ZakraJ-šek, učiteljica v Kibnem; Mihael Vaul^nik. uadučitelj v Hočah; Srečko Majcen, nadučitelj v Lehnu na Pohorju. Ugc^ovi »e, da zaprosi za upokojitev muo;o učiteljic, ki so poročene z neuči telji, prav kmalu po poroki Treba bo v tem oziru iipremenlti zakon o pokojninah. niovci, jaz kot gimnaziji-ki profesor pa ., ,. , . .... -'isekutor tega raboljskega čiua. Kljub l^'? "ra4om "> pro^tovoUntro ga: emu prevzamem vso odgovornost, ker eilnim društvom sestavi posebna komi občina ne more nositi takih materijolnih \ v,katc,° M,kot «rf . rte v za 24 gojenk in se bo ta denar po- . j08iP T,urk' ,Ja»ko rojenk tn se bo ta denar po rabil za razne gospodarske napravo v Trnovem in na Barja. Predlaga uuenom odseka, ukinjetije obeh razredov že z ve-I.Uvnostjo od t. decembra 1923. Obč. svet. Li kožar (JDS): Predlog večine je nedvomno brez primero v na: m zgodovini SrodJ šolskega leta se ho-i a ukiniti kulturni zavod in vreči go-jeiike na cesto! Očitki, da ja premalo vrojeak, nikakor fe ne zadostujejo. V za vod« so ravno najboljši talenti, ki tudi ,-ijajno uspievajo. Bivši avstrijski režim je vzdrževal za Nemce cole razrede, v katerih je bilo komaj 5 do 0 gojencev. in Janko Hojan. Prodlog jo bi! sprojet j soglasno, '/»nnimiva debata je pokazala, i da je ffidanji poklicni gasilski urad v j resnici »»zmožen. Krivda loži pred vsem I na »hranddirektorju* Kolegi. Obe. svet. Tavčar jo ostro bičal razmere in zahteval, da naj bodo poklicni gasilci, ki so za svojo službo plačani, rajo v uradu, kakor pa da hodijo opravljati stražo v " i gledališča in odjedat borni zaslužek pro-j ctovoljuim gasilcem, kl so iz samo ne-I sebičnosti in ljubezni do občanov žrtvu-i jejo v svojem poklicu. Konstatiral ja ! tudi, da se poklicni gasilski urad, no da i bi koga. vpraša!,, poslužuje gasilskeea \ko že občina ne more nositi stroškov, ...... ,. ., „ - za ta zavod, pa naj eo obrne na vlado, kl ^ Prostovo^mh gasilcev. J ii« {Obč. svet. Turk izjavi, da so prosto- ra, ona prevzame zavod. Uktnjenje nI samo Irultnrni, temveč tudi socialni škandal (Obč. svet. Tavčar: »Saj ja vendar ... , . „,;.,,.,. , i.i. ■ , . ihati pn. mora poprei sedanie š 21 klerikalnih ticrof v skupščini, bodo ' ..!''; , r., ■ . . , ... y ' ' I no razmerje, k', ga m zakrivila ia kaj dosegli ;.). i ° r Obč. svet. dr. R a v u i h a r (NNS) jo nsglaša.1, da bi morali biti veseli, da ima: mo tak zavod, ki ga z ukinjanjem gotovo ne bomo nikdar več dobili Obč. svet. jr. L e ta e ž (kotu.) ja zagovarjal uklnjo-r.jp, čoš da eo gojenkc tako eamo hčer: ■ ko buržujev. Obč. evet. dr. T o m in šok (JDS) jo r interesu ugleda z!>omico prosil večino, naj opusti ta nesrečni predlo? in i voljni gasilci vedno pripravljeni za slož-I no sodelovanja t poklicnim! gasilci, ue- škandaloz-občinska voc.ina, ki je uvedla v gasilski urad politiko. Prostovoljni gasilci so bili, so in bodo v,ylpo tam, kjer bo treba pristopiti bližnjemu tla pomoč. Zupan jc nato Izjavil, da je protokol o uradni preiskavi glede incidenta pri požaru pri Dolenjskem mostu odstopil sodišču. Podražitev lijakarjev in postrelčkov. Društvu koitiisionarjev, društvu postre- opozarjal, da učitelji, U i poučujejo na j Jčkov in zadrugi izvoščkov so jc dovo-rafonnni gimnaziji poučujejo tako tudi lilo 100 odst. povišanje tarifov. na lieejn. Obč. evot. Tavčar (NSS) je j ;>gorčeno protestiral proti ukinjenju voda med šolskim letom hi poživljal večino, Vsi protesti napredno opozicije so bili zaman. Večina je cinično odobrila predlog tor zadušila žensko reformno gimnazijo. Kako večina obravnava rafua vprašanja. Nekorektno in nepošteno poročanje. Interpelacije. Na dnevni rod so prišli samostahii pred ., . , logi m vprašanja ua župana. Obč. svet. .^.^..IIS™3 "I.™!! ..'"S?;' Li kožar (JDS) Je predlagal, uaj s« na "" ......... Ižanski cesti čimprej poglobijo Jarki Iu s.c je zavzel za to, da bi tramvaj priha-ial že k jutranjemu gorenjskemu vlaku. Imenovanja v tajni se.il. Magistratu! svetnik Evgcm Lah se po-nmline s L docctnbrom v V. Ciiit. raz. kat. A, mestni fizik dr. Rus v VI. raz. kat. A., Sledila so , o-očila upravnega odbora I višji žlvinozdravnik Ivan Pestotnlk se mestne elektrarne iu plinarne. Ivanu Bi- j Imenuje za klavnlškega ravnatelja, arau-'.ovičarju in Ani Kopic, ki sta na lastne j žer pogrebnega zavoda Ivan Bajde sc po-lroške zgradila vodovod v svoji hiši, sa i maline v II. kat. niž. tehničnega osobja i> I računa za polaganj vodovodnih cevi! V. plačilne stopnje, aranžerja Ivan Gan-5117 Din, oziroma 4266 Diu. Zu napeljavo j tar !n Ivan Aubelj v I. kat. V. plačilne mestnega vodovoda v hišo Pokojninskega j stopnje. Materi sluge Franca Merlaka »voda ob Dunajski cesti, se dovoli pri-1 se Izplača posmrtn'r.a 340 Din, oskrbnik •|ievek 20 tisoč dinaijer. tiibnika Drago Korošec se pomakne s 1. Referent obč. uvel oeletinik (soe.) jo na-1 decembrom v stalež slug VII. planine v> fredlaaal imenom uoravneca odbora i stemnil" Sejia vSiiegs Šolskega sveta LJubljana, 22. novembra. Predsednik g- dr. B o v k opozarja v uvodu današnje sejo na člen 52. zakona o državnih nameščencih, ki določa, da postavlja uradnike na položaj v glavnih skupinah v*eh kategorij kralj na prodlog pristojnega ministra, na položaje v ostalifc skupinah iu istotako v?o ostale državne nslnžbenco pristojni minister, ki sme prenesti to pravico na podrejeno organe. Z ozirom na. to določbo zakona se skUne po daljši debati na prodlog ravnatelja g. Gnusa, da se stavijo učiteljska imenovanja z dnevnega reda. Minister prosvete naj se naprosi, da prenose do uveljavljanja nove.ga šolskega zakona pravico učiteljskih imenovanj na višji ŠOIski svet. Na to sledi obširno poročilo šolskega nadzornika za srednji šole g. Poljan-ca, o katerem bomo poročali posebej. Šolski nadzornik za srednjo šole W e -s t o r poda poročilo o stanju srednjih šol za tekoče in za loto 1923.—21. V šolskem letu 10ZV-24. jo bilo 14 zavodov (12 gimnazij, 2 realki). Po što: vilu najmočnejša: I. drž. gimnazija 072 (IS tazr.), drž. realka 026 (15 tazr.) in drž. realna gimnazija v Ljubljani 619 (10 razr.), najšibkejša: Murska Sobota in Kočevje (po 5 razr.). Povpreček pri vseli zavodih po razredih 33.7. Število učen: cev: ua gimnazijah 3351 dečkov in 850 deklic, ua realkah 1040 dečkov in 53 deklic, skupaj 4391 dečkov iu 903 deklic (na 100 dečkov 35 deklic ua gimn. in 5 na realkah). Letos je padlo število učen-cov za 94. Učiteljišč je bilo 7 (2 moških, 5 ženskih, od teh 3 zasebna). Moških: I. razr. 70, IL razr. 73, UL razr. 63, IV. rasr. 75. skupaj 281. Ženskih: L razr. 151, H razr. 18J, ITI. razr. 186, IV. razr. 130, skupaj 548. Moških 85 odst., ženskih 65 odst. Prirastek 2 odst, v prilog moških. Profesor Jeraa stavi predlog, da sa višji Šolski svet v važnejših srednješolskih vprašanjih obrača, do učiteljskih zborov, ki so ua ta način v stanu, da izrazijo tudi Bvojo mnenje, Gledališče Ljubljanska drama. Petek, 23.: »Smrt majke Jugovlča., fa. Sobota, 24.: »Osma žena«, Izv. Nedelja, 25.: ob 3.: »Krojaček-iutiače!;. Izv. Ob 20.: i Danes bomo tlču. Izv. Pondeljek, 26.:' »Osma žena*. E. Ljubljanska opera. Petek, 23.: »Alda*. A. Sobota, 24.: »Ptodana nevesta*. Izv. ()i) letnica g. J. Betetta). Nedelja, 25.: »EvgenlJ Onjegin*. IJudskj predstava. Izv. Pondeljek, 26.: Zaprto. Šeutjakobskl oder v Ljubljani Nedelja, 25.: »Zakonske zmešnjave*. Mariborsko gledališče. Sobota, 24.: »Zcnitev*. E. Nedelja, 25. ob 15.: »Rodoljupcl*. Izv. Ob 20.; »Traviata*. Izv. Gostovanje Skrlvaneca iz Zagreba. * Šentjakobski gled. oder v Ljubljani V6led obolelosti enega izmed članov od; pade sobotna predstava »Zenitov*. Šport Politične tiBležHe -f Borba za strokovno c'elavske organizacije. »Delavske novice* objavljajo odprto pismo »Zvezi rudarskih dc-lavcev., .Uniji slovenskih rudarjev* In »Strokovni zvezi rudarjev-, uaj sc skliče rudarska konferenca, kjer na) se sklene enotna rudarska strokovna organizacija. Izgleda, da Je ta predlog neprijeten klerikalcem in pristašem g. Lcnieža, ki jim je zato, da strokovni pekret šc nadalje zapeljujejo v politične vodo. Hudo pa pri-jemajo »D. N.* tudi g. Cobaia t Eksekutiva IjublJajiske in mariborske organizacije JDS ie l uela pod predsedstvom dr. Žerjava vteraj pcpol dne sejo v Celju ob poluostevilui udeležbi članov. Med drugim so bili storjeni sklepi za nadaljno pospeševanje napredne koncentracije. Eksekutiva )e sklenila pozvati predsedstvo Demokratske stranke v Beogradu, da sklieo plenarno seja Čila v nega odbora stranke. Začetkom Januarj se bo vršil v LJubljani isopet tečaj politično šole. -j- Avtonomija velikih občili. Ker se pripravlja zakon o samoupravi velikih mestnih občin, so občinski svetniki JDS že pred par todni stavili ob stilizacij! tozadevnega skupnega predloga v občinskem svetu v Ljubljani predlog, naj naše velike občine, zlasti Zagreb, LJubljana, Sarajevo h) seveda Beograd skupaj proučujejo načrte, se o njih izjavijo in stavijo predloge. V tem smislu so bili storjeni tudi primerili koraki. Sedaj se jc začel razburjati »Slovenec*, ki bl rad zabrisal neuspehe SLS v Beogradu, z nespametnim vpitjem. Vsi ti načrti se bil! žc izdelani Iti celo že znani na dan, ko so gg. Brejc, Korošec in Smodcj podmsall Markov protokol in omogočili sedanjo vlado. Samoupravo velikih občin bo branila prod radikal! vsa demokratska javnost, Ne prlstoja pa SLS, da deli dru;s'm nauke. Kdo pa ie izigraval satnoupiavo Ljubljane? SLS Je najbolj avtonomne sisle pe ljubljanskega občinskega sveta izpodbijala. Enkrat. Je tekla na Blclwdse.vo cesto, da je vlada razveljavila kak sklep, drugič pa je deželni odbor uničeval sklepe ljubljanske občine. Pri upravni sodniji je sicer SLS redno pogorela, a škoda Je bila ogromna. Vse velike načrte (zgradba cest, Sol, klavnice) Je zadržala SLS, ki je pod Avstrijo potoni cesarske vlade in klerikalnega deželnega odbora ubijala samoupravo Ljubljane, Gospodje od SLS naj ostanejo torej s svojimi nauki lepo doma. Kdor ie bil proti Dunaju hlapec, ne more bit! uvaževan junak proti Beo- jSaše srakoplovstvo. Kakor smo poročali, se vrši v Ljubljani v soboto M L m. ob 20. v damskem salonu kavarn? Emona sestanek za ustanovitev Aeroklt. ba v LJubljani. Bilo bi odveč govoriU o razvoju zrakoplovstva v zadnjih letih, zlasti po Izbruhu vojne. V vseh država:, so se ustanovila društva, ki Imajo narat: dvigniti zrakoplovstvo v svojih država": na tako višino, da bo lahko konkuriralo z drugimi narodi Gotovo ie, da Je to piva dolžnost dižave, ki mora v lastam interesu porabiti vsa razpoložljiva sreč. stva za razvoj zrakoplovstva, ki je a njo tako eminentne važnosti Brezdvon, no pa le, da mora državo pri tem deli podpirati privatna iniciativa. Upamo, iii gredo sklicatelji sobotnega sestanka ns li s športnega, temveč tudi s tega vpostt-vanja vrednega stališča, vsled česar p-. novno vabimo vse one dame in gospočf, kl imaio zmisel za to panogo športa i; ljubezen do lastne države, da sc sobotnega sestaka gotovo udeleže. Smuška sekciia S. K. lUrila sklici* sestanek sekcijskih članov v petek. 23. t. m. ob 8. v prostorih kavarne Evrope, Na. men sestanka, nedeljski izlet in priprt ve za bodočo sezono. -- Načelnik. Zlmskosportna sekcija S. K. Priiutr ja v Ljubljani poz'vlje one Slane in čU niče, kakor tudi druge gospode lo gosp' dlčne, ki mislijo gojiti zimske športe, d javijo do sobote dne 24. t m. potom dv plsnlce na klubov naslov (kavama Zve; da) sledečo: Ime tn priimek, rojstno let': rojstni krai, sedanie stanovanje, pokli: ter katere zimske športe mislijo goji' lainlk. Ljubljanski Športni klub sklicuje z petek, 23. t. m. ob 8. url zvečer v kavar no ^Zvezdo* sestanek zimski.sportr, sekcije. Smuk! Potrdi se izključitev dveh učencev, enega na drž. gimnaziji v Ljubljani kra- gradu. Sicer smo pa prepričani, da se javno, drugega ua državni realni gimnaziji z uemSkim učnim jezikom iz vseh zavodov v Ljubljani. Sprejme so predlog višjega šolskega 'nadzornika s. Oabrščka, da naj ee bodo srbske občine ravnotiko branile pred zlorabo nadzorstva občin kaker ostale. Z divjimi članki v »Slovencu« nc bo stvari nič potnagano. Objave X Zamenjan dežnik. Gospod, ki jo M menj.il strni dežnik z novim; v gaidarc bi kavarno »Emona* v Ljubljani, v ni deljo zvečer, naj ga prinese nazaj garderobo. X Mestni magistrat ljubljanski ra?.y sujo oddajo težaških, zidarskih in kiju čavničarskih del za napravo čistili: -rreznico pri hiši Mestnega dohodarstvr nega urada na Dunajski cesti Načr proračun in pojasnila so na razpolaf med uradnimi urami pri mestnem sta1 bnem uradu. Zapečatene ponudbe eemt rajo oddati istotam do 12. ure dopfl' dne dno 28. novembra 1923. X Zveza slovenskih pevskih društe Odborova seja Zveze slovenskih pevski zborov so vrši danes ob osmih zveč: v Glasbani Matici, soba ti. 6.-Važno! X Češka o trtic v Ljubljani naznan;, da. koncerti™ pri sobotnem sestanku di 24. novembra 1033. v Narodnem don. g. Rossman s soprogo. Udeležit« se po noštevilno. X Slovenski javuostl! Novoustano-Ijena Akademska podružnica Jugoslc Matice v Ljubljani nujno potrebuje er ali dve =obi za svoja društvene prost' re. Obračamo so tem potom na narodi: čutečo javnost, da priskoči društvu t: pomoč. Ceni. ponudbe naj se blagovoli, nasloviti na Jugosl.. Matico v Ljubljai Pred škofijo 21. X Iz Trbovelj nam poročajo: Kultu ni prosvetni odsek krajne organizaci JDS v Trbovljah priredi v nedeljo di 25. novembra ob 3. nri popoldne v šc v Trbovljah drugo poučno predavan ^o denarstvu*. Predaval bo g, dr. I' bane iz Ljubljano. Na predavanje opozarjajo posebno trgovci in . obrtni! Vstop piost. X Keramični tečaj Urada za pospeS vanje ohrti v Ljubljani Lončarje, peča jo in druge keramične (lončarske) str ke opoza.r.ia Urad za pospeševanje obi v Ljubljani, da se vrši pod vodstvo njegovega strokovnega učitelja za ker miko g. Frančiška Berana ua držav srednji tehniški šoli v Ljubljani koračni ni toča j, ki ae ga zamere vsakdo brt plačno udeležiti Poučevalo s« bo te retično in praktične v vseh v keramii spadajoCih strokah. Tečaj bo trajal ct loto, za že izobražene obrtnike se moro poljubno prejo končati Interese' naj svojo udeložbo priglase ustno ; pismeno pri fradu za pospeševanje o1, ti, Dunajska cesta 22 v Ljubljani DomaČe vesfi * Nedeljskega oblastnega občnega tbora demokratske stranke v Mariboru, ki se bo vrSil ob pol 11. v gostilniški sobi Narodnega doma, ne udeleži tudi gosp. minister n. r. dr. Gregor Žerjav iz Ljubljane. * Nova profesorja beograjske univerze. Profesorski zbor filozofske fakultete beograjske univerze jc izvolil profesorja zagrebške univerze dr. Petra Skoka za rednega profesorja romanske filologije, dr. M. I b r o v c a pa za izrednega profesorja francoskega jezica in literature. * Spomenik kralja Petra v Dnbrov-uiku. Kakor javljajo lz Beograda, je kralj Aleksander prošli pondeljek »prejel deputacijo iz Dubrovnika, se-stoječo iz gg. Stevana Kneževiča in Melka Čingrije, kl sta člana odbora a postavljanjo spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Deputacija je povabila kralja, da se udeleži svečanega razkritja tega spomenika, ki . e 1h> vršilo prihodnjo pomlad. Oba člana de-pntaeije sta se dolgo razgovarjnla s kraljem, ki ju je povabil ns obed. * Izgon) iz Italije. Župnika Vrbko, fc; Je 33 let služboval v Istri, so Italijani te dni z orožniki odpravili preko meje. Iz Buzeta so ga gnali v Trst, kjer so osivelega duhovnika vrgli v policijske zapore. Dva dni je moral prebiti v družbi tatov in oodobnih Ijn-iii. potem pa so ga v spremstvi orožnikov spravili preko meje: Župnik Vrbka se je podal na Češko." Na podo-ben način so spravili preko meje dekana Mateja škrbca v Krkavcih, bivšega deželnega poslanca v Istri. D»-';an Skrbeč je včeraj prisjtel v Ljubljano. * Velesejem v Beograda. Kakor tnano, se je v prošlem poletju -istam-vil v Beogradu odbor, ki je pre"zel nalogo, da priredi v Beogradu vt>Wej-me po ljubljanskem vzorcu. Odbor je sklenil, da se vrši prvi velesejem v Beogradu meseca marca 1921. * Zveza Češke t Adrljo. Na medna-fodni konferenci za vozni red v N'zzi se je sklenila za poletni čas prihodnj"-ga leta najhitrejša zveza z Adrijo. Od 1. junija do SO. septembra 1024 bodo vozili posebni brzovlaki na procrl Pra-?a • Bratislava - Petržalka - Zagreb-Sušak. Ta brzovlak bo odhajal iz Prage ob 8. In dospel na Sušal; drupi dan ob 10-50. S Sušnka se vrača ob 18., *"ihod v Prago drugi dan ob 21-30. * Redukcija policijskih uradnikov. V ministrstvu notranjih zadev se že nekoliko časa vrše konferenc* načelnikov. kl izdelujejo načrt za redukcijo policijskih uradnikov v celi državi. Doslej je dovršen načrt za redukcijo v Srbiji in Bosni. Konference so še nadalinjejo. * Železnlčarski kongres v Beogradu. Dne 24. novembra se vrši v Beogradu kongres delegatov železničarskih organizacij balkanskih držav. Kongresa ;e udeleže tudi delegati češko-.io vaške republike, Rnmunije, Bolgarije. Madžarske m Avstrije in bo razpravljal o gmotnrm položaiu železničarjev. Pri tej priliki so združita v enono ;rga-nizacijo železničarski organizaciji v Ljubljani in Beogradn. V skupni organizaciji bo včlanjenih nribližno 25.000 jngo«lovanskih železničarjev. * Prek! sod v Slavoniji. V zad"jem Pasu se je razbojništvo v Slavoniji rilno razpaslo. Zdi se, da so se ustanovile tamkaj cele razbojniške družice v svrho. da plenijo in ropajo. Med jiikovei se s svojo drznostjo zlasti odlikuje razbojniška družina zloglasnega Jove Caruge. Najnovejši čin zli-k ovce v je roparski umor gozdarja Ilrkinayprja v Tompojevcih pvi Vnko-vara, ki je vzbudil splošno vznemirie-nost. Kakor poroča osiješka «Die Dran», bo v celi Slavoniji razglašen preki sod. * Tiskanje poštnih znamk. Vsaka država skrbi ia to, da sama izdeluje -voje kolke, znamko, bankovce in po-lobne javne listine. Mi imamo sicer nekako »markamicov v Beoiradu, ki pa izdeluje samo kolke, vso drugo smo lose.iaj dobivali iz Inozemstva, za drag denar seveda. Beograjski listi pa poročajo, da bodo sedaj, ko je že -te ■it-O takega lahkomiselnega gospodarstva z državnim denarjem, vendar enkrat razširili beograjsko markarnico tako, da bodo v njej lahko izdelovali no samo kolku, temveč tudi poštne ■znamke in celo — bankovce. Seveda ho preteklo do takrat Se precej časa; med tem pa bodo še vedno razno komisije hodile po 6vet« iii prejemale znamke in drugo — ob visokih dije-tah v tujih valutah. Ilustrativno storijo o tem čitamo v beograjskih Hitih baS te dni. ko se vlada pogaja za nabavo novih poštnih znamk. Najcenejša je neka ponudba iz Švice, najdražja neka drnga iz Amerike. Kljub temu je baje nevarnost, da se odloči vlada aa Ameriko, in to samo vsled tega. ker sedi v poštnem ministrstvu odlični radikalski gospod, ki bi si rad na državne stroške ogledal Ameriko in (ie mogoče še kaj zaslužil poleg. * Sneg ln prometna mlzerlja. Nade. da bo prvi snet? prav kmalu skopnel. so se grdo izjalovile. Po enodnevni pavzi je začel predvčerajšnjim vnovič miletavatl in včeraj je Imela cela Sln-veniia pravi snežni motež. ki je nasul jionekod nad pol metra sneja, a tudi v LJubljani ga je padlo 80—40 cm. Sneg le moker in težak, zato so pod njim silno trpele zlasti brzojavne in telefonske lice. V Ljubljani lahko nri- kličeš komaj vsakega drugega naročnika, medkrajevne zveze pa so tudi take, da je joj. Z Zagrebom in Beogradom sploh ni mogoče govoriti, s severom le z največjo težavo. Ljubljanski tramvaj je moral vsled snega dopoldne začasno ustaviti promet, železnico pa vozijo dosedaj še redno. V Mariboru so po ulicah orali sneg s plugom, ljubljanskim očetom pa se to ne zdi potrebno. * Likvidacija v Maribora. Tožba bivšega mariborskega okrajnega gla/-varja. drja. Lajnšiča proti malemu velikemu županu drju. Pfeifcju s« nahaja v rokah državnega pravdnika, ker je sodišče tega mnenja, da gre za uradno razžalitev v smislu § 104. brb. k. z. Situacija je sodaj ta, da je dr. Lajnšic stvarno suspendiran, dr. Pfei-fer pa v kazenski preiskavi. Kakor nam poročajo iz Maribora, sedaj oba prizadeta gospoda polagoma vendarle uvidevata, da je situacija nevzdržna. Oba nameravata prositi za upokojitev ter se posvetiti privatnim poslom. Dr. Lajnšic otvori baje gospodarsko pisarno, dr, Pfeifer ho Izdeloval čokolado (on je solastnik mariborske tovarne čokolade Sana, ki jo je ustanovil skupaj z italijanskim majorjem Cal-mo). Čim prejšnji odhod obeii gospodov v privatno življenje bi vsa javnost s simpatijo pozdravila. " Izprememba pri »Narodni tiskarni*. .Jutranje Novosti> poročajo, da so izstopili iz upravnega sveta »Narodne tiskarne» gg.: rotar Iludover-nik, dr. Kokalj, dr. Majaron, dr. VI. Ravnihar ln dr. Karel Triller. V odboru so še ostali: gospa Franja dr. Tavčarjeva, gg. dr. Ivo Tavčar, inž. Fran Tavčar in dr. Konrad Vodušek. • Zadnji občni zbor Slovenskega Rdečega Križa. Pred svojo likvidacijo in ujedinjenjem s centralnim društvom Rdečega Križa kraljevine SHS je Slovenski Rdeči Križ včeraj pod vodstvom go?p. Grasellija imel v knjižnici pokrajinske uprave svej zadnji občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Predsednik tira-eelli je v svojem govoru na kratko orisal dosedanje delovanje društva, čigar prvi odbor je bil izvoljen dne 27. novem bra 1018. Obrazložil jo razvoj dogodkov, ki 60 končno dovedli do tega, in 6e bodo vsa v državi obstoječa društva ?edi-nila v enotno organizacijo za vso k:a: ljevino. Dotedanji odbor je deloval na svojem mestu od 22. maja 1922. Tajnik g. Adolf Merlak je podal tajniški porotni ta leti 1922. in 1923. ter rtčunski zaključek. Društvo, ki je imelo 10 '.o: dražnic s 1116 rednimi, 64 stalnimi in 1 ustanovim članom, od Cesar pa jc zadnji čas delovalo le 6 podružnic, izkazuje sedaj pred likvidacijo nevezanega premoženja 12.162 Din. Razpolagati o tem premoženju more y> sedanji občni zbor. Predloženih je bilo od raznih do-brodelnih društev in institucij več prošenj za podporo. Po daljši debati, kato-ro so se udeležili predsednik Grasclli, dr. Jenko, dr. Slajmer in prof. Joran ter odposlauca iz Konjic, 66 je sklenilo dati bolnici v Konjicah, ki ima te nekaj dolga, takoj 3000 Din, ako pa bi od nevezanega premoženja Je kaj ostalo, se kasneje Se podpre z denarno podporo, da poplača ecoj dolg. Ostalo piošnje so so reSit« na ta način, da. so pomore do-tičnim društvom s podporo iz matoria,-la, ki jo društvu pred likvidacijo še na razpolaganje. — V začasni odbor za likvidacijo Slovenskega Rdečega Križa so bili izvoljeni gg.: Dr. Demeter Bieiweis, Fran Skulj, dr. Viljem Krejčl, Fran Stu: (lica, Ivan Oričar ter gospe dr, Šlajmer-jeva in Mara VVesnerjeva. * Smrtna kosa. 20. t- m. je v Beogradu umrla bčerka-edinka bivšega divizi onarja ljubljanskega generala g. Gjure Doklia, trinajstletna Desajika po 10 dai tajajoči težki bolezni. Vsa Ljubljana, ki je spoštovala generala Dobita in njegovo soprogo Mariko, ja poznala to zlato dete (gojenko < Mladiko), ki si je mahom pridobilo vsako srce. V imenu premnogih izrekamo gospodu Dokiču in gospej ob tej bridki nesreči iskreno sožalje. Desa, v miru počivaj! — Včeraj zjutraj okrog pol 9. ure jc v LJubljani nenadoma umrl menda na apopleksiji g. Alozij Gregorič, poštni ravnatelj, šef telefonskega in telegrafskega oddelenja, stanujoč na Aleksandrovi cesti št. 5. Bil je Izboren uradnik, dober šef svojim podrejenim tovarišem, zaveden narodnjak. — Predvčerajšnjim je umrla v Ljubljani gospa Nelv Schumy, rojena grofica Liclitenberg, soproga računskega svetnika g. Richarda Schutnyja. — Na Vrhniki je umrl gospod Karel Matojec, nadučitelj v pokoju. — Blag jima spomini — Kakor uam tik pred zaključkom lista poročajo, je nocoj ponoči umrl v Ljubljani po daljši mučni bolezni g Ivan Zupančič, ugledni gostilničar in posestnik na Ahacljevi cesti. Pokojni je bil eden uajbolj marljivih in podjetnih ljubljanskih meščanov, ki .ie stal vedno v naprednih vrstah. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. • Pogreb Antona Brezovnika. Iz Vojni ka uam poročajo 22. t. m.: Danes popoldne so je vršil na tukajšnjo pokopališče pogreb pokojnega gospoda Brezovnika. — Udeležba naroda je bila naravnost velikanska ter jo pričala o spoštovanju, ki g.i je užival pokojnik med vsemi sloji našega ljudstva. Mnoge hišo v trgu so izvesils žalne zastave, pevci so zapeli pri hiši »a losti in na pokopališču žnlostinke. V žalnem sprevodu jo korakala celokupna trška šolska mladina z učiteljskim zborom meščanske in ljudske šole, od blizu iu da leč so prihiteli zastopniki učitelistva (do- SoJoJ je 60 v mlajlfli letth učitelj In vedno vnet prijatelj šole) m. dr. z Dobrne, iz šmartnega, Žalca, Nove c*rkve, Petrovi, GotovelJ, Frankohovega na čelu jim okr. šol. nadzornik g. Cerne tz Celja, nadalje so se udeležili pogreba za predsedstvo Celjske posojilnice g. Diehl in ravnatelj Kralj, predsednik Zvezne tiskarno upravitelj PrekovSek, za gremij trgovcev v Celju gg. Goričar, Ravnikar iu Strupi, gasu-no društvo Vojnik, načelstvo vojulške posojilnice in mnogi duhovniki. Ob odprtem grobu sta so v krasuih besedah poslovila od zaslužnega narodnega delavca domači župnik g. Toman ter nadučitelj g. Jankov ič. * Palača železniške direkcije v Ljubljani. Nedavuo do višine glavnega venca dograjena palača {Ljubljanski dvor> bo služila v glavnem kot uradno poslopje ljubljanski železniški direkciji, predvsem državni upravi južne železnice. Pritličje ln kleti se bodo porabljale v trgovske lu obrtne namene. Stavba ima s kletjo vred 6 nadstropij. Razdalje med najnižjo točko je umrl gospod Karel M&tajec, nadučitelj GolovelJ, Frankolovega na čelu jim okr. lelj Prekoršek, za gremij trgovcev v Ce-v kleti in najvišjo točko streho nad tro-toarjem znaša 8 m, višina glavnega venca nad trotoarjem za znaša 18.9 in. Nova palača bo ena največjih in najlepših stavb v Ljubljani. * so še sprejemajo r državnih blagajnah. Finančna delegacija opozarja. da sprejemajo do vštetega dne 1. fo-bruarja 1924. vse državno blagajne 10 dinarske bankovce državne izdaje iz leta 1919. tudi za vplačila ob pogojih, k) so razvidni iz razglasa te delegacije št. A IV 3.V70 z dne 1. septembra 1928, ki je objavljen v »Uradnem listu* 5t. 84 z dne 8. septembra 1923. Do istega roka in ob sličnih pogojih pa državne blagajne v krajih, kjer nt podružnic Narodne banke, tudi posredujejo zamenjavo Imenovanih bankovcev. Zamenjajo pa se ti bankovci lahko pri Narodni banki tn vseh njenih podružnicah do vštetega dne 9. februarja 1024., pozneje pa do vštetega dne 10. junija 1924. le še pri Narodni banki v Beogradu. Izza dne U. Junija 1924. izgubijo ti bankovci vsako vrednost m se ne bodo več zamenjavali. ' Nova železniška službena pragtuatiku izide prihodnji teden v priročni knjižici pri (Tiskovni zadrugi> v Ljubljani. * Porotno sodišč« v Novem mestu. Pri okrožnem kot porotnem sodišču v Novem mestu se prične prihodnji ponedeljek zadnje letošnje porotna zasedanje. Za predsednike porote so določeni: predsednik okrožnega sodišča Jurij Polenšok t-r dežolnosodni svetniki A. Kuder, dr. Dolenc in dr. Fischinger. Doslej so razpisane naslednjo obravnave: Janez Hlupar, zloraba uradne oblasti; Josip Koinotar, tatvina; Josip Levstik in Janez Salmif, uboj; Frančiška Poljanec, detomor. * Dijaška kuhinja v Colju je prejela Iz Drainelj velik voz različnih živil, ki so jih nabrali za svoje revne in stradajoče sovrstnike na srednjih in strokovnih šolah v Celil učenci tamkajšnje osnovno šole po navodilih nadučitelja Košutnika in župnika Sigla. Človekoljubno in vzgojno delo zasluži najlepše priznanje ter naj služi vzgled drugim, ki so v prijetnem položaju, da morejo storiti kaj dobrega za našo ubogo dijaštvo, ki Je od leta do leta več na naših zavodih. * Hitra izpremcniha. Dne 17. novembra se je našlo v Rakitni na prisojnih kra.ih raznih cvetic: trobentic m teloha; sedaj pa leži povsod nad pol metra visok sneg, ki je zapadel v nedeljo, ponedeljek in torek. Zimski športniki imajo tu naravnost izboren teren zn smukanje in kar je zlasti važno, ni daleč od Ljubljane. Zveza z vlakom čez Preserje je jako ugodna. Ako bi se kdo zanimal in bi želel informacij, naj se obrne na vodjo šole, ki je tozadevno vsem športnikom na razpolago. * Varstveno aparate proti vlomom in tatvinam bo razkazala tvrdka tlnter Agencija* v Ljubljani vsem, ki se za to zanimajo, danes ob pol a zvečer v vrtnem salonu restavracijo *Prl Levu» na Gospo-svetski cesti. * Nesreča ua želoznici. Josip Veiiič, misijonarski brat iz Grobelj, Je peljal voz peska čez železnišid tir v Jaršah. V tro-uutku, ko je pognal konjo čez tračnice, je pridrdral vlak. Konji so prišli sicer it> čez tir, voz pa so je nahajal še na tračnicah. Vlak je zadel z vso silo v voz in ga popolnoma razbil. Verlič je padel pri tem z voza in dobil težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. * Dva poredneža. Janez Fister, 131etni sin posestnika iz Slančega vrha pri Krškem in Janez Jelene, 51etni posestnikov sin, sta pekla ua polju krompir. Jelene je prosil Fislcrja za kos krompirja. Mesto da bi mu ustregel, pa je zagrabil Fister gorečo trsko in ravnal z njo tako uerodno, da je zadel Jelenca v oko in mu ga močno ožgal. Deček je bil oddan v splošno bolnico. * Zagoneten umor na Belju. Na državnem velepose8tvu Belje so našli to dni zakonska ("'urin umorjena v njunem stanovanju. Morilci šo niso znani; sumi so pa, da so omenjeno zakonsko dvojico ubili ropar,il iz bližnje Madžarske, ki so s 1 i n' ~ -1 i /one) pve'-o meje * Krova nabodla otroka. Sinček posestnika Josipa Sadnikarja v Podlukovci pri Logu je te dni kravi polagal klaja Krava Jo bila menda slabo razpoložena: pritisnila Je dečka k zidu ter ga nabodla na rogove. Težko ranjenega dečka so prepeljali v bolnico. Gospodarstvo ZBOROVANJE INDUSTRIJCEV V MARIBORU. V sredo sc le vršilo v Mariboru pod predsedstvom g. drja R. Pipuša zborovanje Industrijcev, ki le trajalo dobre štiri ure. Razpravljalo sc je o vseh aktualnih gospodarskih vprašanjih. Po pozdravnem nagovoru g. drja Pipitša, kl le povdarjal važnost prodstoječih trgovinskih pogajanj z Avstrijo, je Izpregovorii tajnik Zveze Industrijcev g. Inž. Milan Suklje o poslovanju Zveze industrijcev v tekočem letu. Ustrezaloč želji Industrlica Inž. Hreni ca je potem obširno poročal o korakih, kl jih je storila Zveza Industrijcev glede sestavo nove carinske tarife ln trgovinskih pogodb. Tajnik zveze g. dr. A. Oo-lia je podal zanimivo poročilo o delovanju Zveze industrijcev na polju socialnega zavarovanja ter omenjal akcije, koje je provedla zveza za izboljšanje uprave socialnega zavarovanla. Temeljem spomenice in Izvajanj Industrilca g. Oiaser-Ja iz Maribora o nodostatkih socialnega zavarovanja je pojasnil ves kompleks sedaj aktualnih vprašanj. Inž. Milan Suklje je nato podal lepo In Izčrpno poročilo o pokojninskem zavarovanju ter o korakih novega upravnega odbora za Izboljšanje upravnih razmer. O centrali industrijskih korporacij, njenem postanku, njeni uvedbi ter o delovanju te ccntralne organizacije s sedežem v Beogradu na polju carin, davkov, že-lezniškjh vprašanj, socialticga zavarovanja, trgovinskih pogodb le poročal obširno podpredsednik Centrale g. dr. Fran Windischer. Razpravljal je podrobno tudi o vprašanju industrijskih kreditov ter priporočal našim interesentom previdnost o novih natrtih In umer/enost v obrat-nem poslovanla. Govoril je o prilikah na našem denarnem trgu ter omenjal vat-nost takolinje ustanovitve popolne borze v Llubljani za naše gospodarstvo. Izrekel se je proti uvedbi konccsij za nova Indu-strlalna podjetja ter naglašal važnost, da se odobre konvencije, sklenjene z Avstrijo. Oglasil se je k besedi industrilec g. Pogačnik lz Ruš ter predlagal resolucijo o odobritvi konvencij med našo državo In Avstrijo. O. inž. Breme je predlagal resolucijo za popolno borzo v Ljubljani in g. dr. Pipuš resolucijo proti uvedbi kon-cesijoniranja za nove industrije. (Resolucije prinesemo jutri) Vse resolucije so bile soglasno sprejete. Nato jc predsednik g. dr. Pipuš zaključil zborovanje ter Izrekel zalivalo in priznanje gg. poročevalcem. TRŽNA POROČILA, Novosadska blagovna borza 122. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 10 vagonov 312J — 317.5. Ječmen: baški, 7U — 71 kg, 15 vagonov 265. Oves: baški, Beograd, 2.5 vagoua 220 — 225. Turščica: baška, duplikat kasa, 2 vagona 205; za marc-april, 100 odst. kasa, 10.5 vagona 200 — 245; za januar-februar, 100 odst. kasa, 5 vagonov 200; v storžih, 1 vagon 145; stara, 5 vagonov 202.5 — 225; sremska, stara, t vagon 225; za marc-april, 10 vagonov 215. Moka: baza «0», duplikat kasa, 1 vagon 495; baza «0» s, l vagon 493.5 — 500: «6», 1 vagon 330; »7», 1 vagon 285. Tendenca nespremenjena. Dunajska blagovna borza (22. t. nu) Tendenca rezervirana. Za runiunsko ržjo ni zanimanja, dočim se je nekaj madžarske prodalo po 1970 Kč. Od jusoslovan-skega blaga se dobro prodaja ječmen za pivovarne po 2450 Kč. Avstrijska moka za pecivo notlra 5h00 — 5700 aK, madžarska 5100 — 5400 aK. Zagrebški tedenski sejeui (21. t. m.) Obisk In dogon slaba radi neugodnega vremena. Cene so popustile, zlasti svinjam. Za kg žive teže notlrajo: domači voli I. 13.25 — 13.75, II. 13 — 13.5, lil. 10 — U, bosanski voli I. 12 — 12.5, II. 10 — 11.5, lil. 9 — 10, mlada živina 10.75 — 12 5, krave I. 11.5 — 12.5, II. 10 — 11, bosanske 8 — 9, teleta I. 21.5 — 22, II. 20 — 21, svlnic pitane sremske 25 — 27, II. 21 — 22.5. Krma: seno 100 — 125, otava 115 — 137.5, detelja 125 — 140, slama 105. PRODAJE, DOBAVE ITD. Nabava drv. Tvrdke, ki se zanimajo za licltacilo, oblavlleno v »Uradnem listu., št. 104, glode dobave 250 do 300 m! drv komandi V. žandarmerljske brigade v Ljubljani, se opozarjajo, da so pogoji v dopoldanskih urah do 25. t. m. na vpogled pri gori imenovani komandi. Dražba lesa na panju v skupnih gor-dih agrarne zajednice Dovje- Molstrana se vrši 25. t. m. ob 13. pop. v šoli na Dovjem. Pismene ponudbe je vložiti do Istega dne ob 12. Pogoil so na razpolago pri komisarju za agrarske operacije v Liubljanl, Poljanska cesta, št. 28. Man'-janišče In pri Gospodarskem odborn n? Dovjem. Domaie borse 22. novembra: ZAGREB. Na tržiMu i ef okt i vlad« nadalje slaba tendenca. Ponudb je do volj, a kupcev ni. Do večjih zaključkov jo prišlo le v Praštedioni in Hipotekar-ni. — Na tržišču z devizami se je nadaljevala včerajšnja baisse. Blaga j« bilo mnogo in tudi Narodna banka jn intorvenirala v posamoznih devizah. Te čaji so do konca borzo oslabeli, razen Italije izplačila. Poslovanje se je giba Io največ v devizah Dunaj, Italija tn Švica. Notirale so devize: Duna j 0.12425 — 0.12525, Budimpešta 0.405 do 0.475. Bukarešta 0 — 44.5, Italija izplačilo 382.5 — 384. ček 3S1 — 382, Ko: penhagen 0 — 1530, London izplačilo 384.5 — 385.5, ček 363.5 — 38-1.5, Ne* jork ček 87.5 — 88.5, Pariz 4&5 -- 40'i Praga 257 — 258, Sofija 0 — 75, Svi ca 1535 — 1540; valute: dolar 87 do 87.5, avstrijsko krono 0 — 0.1245, češke krone 252 — 284, 2o-krouski zlatniki ( do 350, liro 377 — 379; ufekti: E: komptna 160 — 16£, Kreditna Zagrel' 151 — 152, Hipotekama 90 — 100, Ju goslavenska 147 — 119, Ljubljanska krc ditna 205 — 206, Praštediona 975—990 Plavonska 107 — 110, Ekeploatacija 201= do 215, Goranin 145 — 160, Šečerana Osijek 2365 — 2375, Narodna šumska 140 — 112, Nihag (Našička) 180—187.5, Gutmann 1510 — 1570. Slavonija 201 d<» 208, Trbovlje 810 — 830, Zagorska šum ska 210 — 260. 7 % investicijsko 00—82. BEOGRAD. Tendenca nestalna. Blaga dovolj. V početku sestanka je bila ton denca sicer nekoliko čvrstojša, a je pi> pustila, zlasti po borzi. Notirale so de: vize: Amsterdam 3310 — 3360, Dunaj 0.1245 — 0.125, Budimpešta 0.40 — 0.48, Bukarešta 48.5 — -13.75, Ženeva. 1540 do 1545, London 384.5 — 885, Italija 881 do 886, Newyork 88.3 — 88.4, Pariz -185 do 480, Praga 257.5 — 257.75; efekti: Narodna banka ponudba: !250, investicijsko 61 — 62. Dipl. Inž. mm Kari Oroszy Pipsi Oroszy roj. Klinar poročena iftgrbeck pri flortmandu Ljubljana 21. novembra 1923, pozor: ss popravljajo Parna vulkanizacija gumija 6 Goulden me je že obvestil,« začno takoj profesor. »Položite deklico sem na posteljo! Ti dami bosta, skrbeli zanjo. Skušal bom dognati diagnozo njene bolezni in upam. da bom srečnejši kakor gospod Goulden. Vi pa, dragi prijatelj,. poslužJto se kopeli in pomi- rite svoje živce, potrebni ste tega. Potem se okrepčajte in idlte v posteljo! Ne maram vas videti prej, preduo si nisto zopet popolnoma opomogli . . . Dotlej pa bom jaz sam skrbel za vašo Laurenco, obljubljam vam! lu potem vam bom govoril o njej... Govoril vam bom tudi o drugih vam znanih osebah . . . Zdaj pa ne! . . . Saj se komaj še držite na nogah! . . . Ulite! Ukazujem vam! . . . V kopel, k jedi. in v posteljo! . . . Odidite! . . Sainclair se no gaue. Njegova čudovita volja mu obvladuje mišice, živce in v se telo, ki je že do mozga izčrpano, lu skuša ugovarjati: »Lažjo boste razumeli Laurencin Slučaj, če vam povem . . »Ne, ne, gromska strela, ne!» vpije profesor. »No! Nečem vas ni poslušati ni videti, dokler se ue najeste, ua.pl-jete in uaspite. Se-li hočete zgruditi kakor kaka punčka za igračo, če ji kdo pretrga nit, ua kateri visi . . . Govorili bosto pozneje! In takrat mi boste povedali, kar veste o Laurenei .. . Hudiča! Počemu toliko govorim! . . . Ven! . . .» In lastnoročno potisno Sainclaira iz sobe, zapre za njim vrata in jih srdito zaklene. Sidonija in "Phoiffour sta med tem pripravila kopel, jedi in posteljo. Ko se Sainclair v kopalnici slači, izprašuje Choiffoura, kaj je s Corsatom. Pi-loujem, W'olfora, kaj počne ujetnik, kaj pravita gospa Blanehe iu gospod Nortmund. Choiffour mu našteva: »Corsat in Pilou in tudi Wol£ brodijo po vodi v kopalnici; gospa in gospod Nortmund sta s šoferjem odšla v hotel. Prosila sta me, naj uaroi-im gospodu, da ostaneta en teden v Parizu, potem pa se vrneta v Alzaci jo. Kar se tiče rdečelasea, naj povem, da ga Corsat in Pilou dobro čuvata; zdaj se baš umiva v kopalnici. Naj gospodu pripomnim, da jc la rdečelasec zelo pokoren človek in ga je zelo zanimivo gledati, kako skuša pri kopanju posnemati Corsata iu Piiouja . . .-> Ko jo Sainclair okopan, ga. Choiffouf masira, zdrgno z alkoholom iu ogrne i debelim platnenim plaščem, potem pa se dodobra okrepča z jedjo iu pijačo Nato gre k vratom, za' katerimi zaklenjena Laurenco, iu prisluškuje. Pet minut sloji pred vrati, a vse in tiho. Misleč, da pač Lourmel in stre'*, niči skrbno pazita na Lauro, odide opotekajo se od uevzdrznega sjianr-v in silno utrujenosti. Nič več ne vzdrži na nogah in Choiffour mu mora poma. gati v posteljo. »Ali jo bo zbudil? Se mu bo li in* srečilo iztrgati jo smrti? ... Kaj bo ž njo, kadar jo spet vidim? ... Ali bo morda med tem že umrla? . . . Oh, urne! . . . Bo-Ii živela? ...» Tako se napol spe jeeljaje spra. štije. Ko pa leže med tem v postelj, ne vzdrži več. Težak sen mu leže na ot-ij in nič več se ne gane, misli mu po! blede in se utrnejo v nič . . . Bilo je sedemnajstega maja. In pr.iv v trenutku ko je Jeau de Sainclair za-spal, v trenutku, ko jc njegova volja in njegova zavest izginila, baš v ,0110111 trenutku v neskončnost naprej hit, čega in nikoli stoječega časa ... je solmi krouometer, natančno uravnan po medsebojnih dogovorih vseh zemeljskih astronomov, krouometer, nekd.ij last ravnatelja pariškega observatorija. ki ga jc pa dal slavnemu raziskovalcu Jeanu Sainclairu v spomin, kro nometer torej, ki jo kazal čas neprestano tristopetinšestdeset dni, nc da bi ga kdo vmes navijal — ce je bilo leto prestopno, je bilo treba ie 20. februar.'.,1 ključ zavrteti ia eno četrtino vrtljaja, kar je odgovarjalo natančno štiriindvajsetim uram — skratka, ta kro-nometer, in edino ta izmed vseh krono. metrov, ki je stal na kaminu v velikem delovnem kabinetu, kjer je ležal.Jean Sainclair, ta kronometor torej je kaz;:l v trenutku, ko je Jean de Sainclair 1<> Nyctalope zaspal, 8 sekund in 12 minut čez 4 popoldne. KONEC TRETJEGA DELA tlat 8'o z drJovnlm davkom ne Irt.rat« »red do BO b.Mdl Oln 6'—, »sata nadellnti beda 60 par r«6.— Pla6a as .»Sno napr«! i lahko ludl v znamkah'. Na »praianm odoovena uprava lo, ako le vpraianlu priložena zr.amka /a oogovor tur m.nlpulacllaka pristojbina (I Din). 50 vagonov bukovega oglja l-o vilano v vagon rlufu^a kupim. Ceus franko vagou Postojna na upravo ,,Jutra" pod ,ltalia\ 15412 (eS. o lb e) Prodajalka fti vezalka se sprejmeta v • ■■etllearao Viktor najt, naal. 153-t) Pomožni tehnik SI fcl bil ves dan na razpolago. se takoj sprejme pr! gradbenem vodsvu -a zgradbo sokolskega doina. — Nu-unčno ee poizve na Taboru S t. ia med iti. iu IS. uro. 15127 (iščejo) Absolvent #r-tlaje t> hnIO-o *ole z več-let.no prakso v strojni, stav-Ht-iii kot lesni stroki, išee primernega mesta pri kakem i-bnl5nero podjetju. Ponudbe pod „Tehulk" na upravo „ Jutra". 1839.1 Tehnik trojni konstruktor, išče kako privatno konstrukcijsko delo, eventualno tadi na dom. Vonudbc pod ,,D'.:o" na upra- ; vo ,.Jutra". 15DS9 Krojaški pomočnik izvežban, žel pn-menitl mestu. Nastop takoj. Naslov pove uprava ..Jutra". 13131 Caud. M'd. Dentarlae i t-i? <11 va na Zahn&rztltehea 7-.istlt.ut der Uulvei-sitilt Uer-llii, radi razmer v Uerliuu prisiljen luonientano prekiniti študije ispe namestitev v zobnem ainbulatoriju ali laboratorijuniu. Cenjene ponudbe ua upravo „ Jutra" pod ,.Sevnica". 15113 Usnje prvovretpih t o vara, samo na debelo, nudi najceneje Maesh-lie & Comp., Cesta na jilino železnico. Nasproti špediterja Kanzingerja. 15236 SkladiSčar močan, išče službo najrajši v Ljubljani. Ponudbe pod ..SkladiSear" na upravo ..Jutra". 15144 Lepa salonska garnitura, i kar.ape, 4 fota-lji. se prav ugodno proda. Trgovina pohištva, Marija Baumgartnfr, Celje, Gosposka ulica 25. 14GG0 Samo za hrano In :.tanovanje bi opravljal iuiiiio službo ali deia pod streho. Naalov pove uprava ..Jutra' ped ..Invalid". 15145 Instrukcije ^a osnovne, meščanska 5ole. pouk v glasovirju ter nem-. fni eprejme učiteljica. Ponudbe na ..Jutro" pod ..Natančna". 153S1 1 nov voz z dlro na p*r.-slh in 1 nov ročni voziček za reka ali mokarja se proda. Pogleda sc: Hrenova ulica 19. 15310 Skladiščnik ^eeerijskc stroke. vojaSčine Prost, zmožen slovenskega, : rhoiirvatskega ln nemSkepa .1 ika v govoru in pisavi, zeli izpremeniti za katero tirugo primerno ali pa isto mesto. Naslov v upravi ... r i j -Ira", 15356 Pohištvo raznovrstno Imam vedno v zalogi po priznano niskih cenah. Matija Andlovic, mizarstvo in zaloga pohištva. dovdan ka cesta 6, LJubljana. 15426 Motorno kolo znamke ,,0pel". popolnoma novo, 1 in pol HP. zelo poceni na prodaj. Ponudbe pod ..NaJceneJc" na upravo ..Jutra". 15263 Tovorni auto .1 tone, malo r£btjen, poceni na prodaj. Ponudbe pod ..Skoro nov" na upravo ,.Jutra". 15260 Halo! Najvišje «ene plačam aa stere obleke, perilo. Čevlje in pohiStvo. Dopisnica za-dostuje; grem tu«il na dom. A. JuroCIC, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 31. 1543- Spalnico »lobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Spalnica". 15173 Krompirja iu korenja ve6 vagonov po ugodni ceni na prodaj. ~ M. Stellwag. Bršljin, Novo mesto. 15331 Godbeni avtomat primoren za'go6tilno, tvrdko ,.KJep«taf". s tremi valjarji m slovenskimi komadi, se ugodno proda. Naslov pove uprava „Jutra". 15155 Kdo b! mi posodil 30.000 Din za dobo enega leta? Plačam .15 odst. obresti ln jam&im ali z malim posestvom aH z novo vilo. Pod ..December" na upravo ..Jutra". 15248 Slike za legitimacije kakor tudt vsa druga strokovna delu prevzema in izdeluje najhitreje fotograf llugon HlbSer, LJubljana. Valvatorjev trg T, naaprori Križanske cerkve. 220 Pcsojilo iščem 50.000 do 10«. 000 Dio. Obresti no izplačujejo takoj ali pa mesečno. Eventualno ko *l»roJme tilil družabulk v zelo dobičkanosno podjotje. Ponudbo pod ..Zlata jama" na podružnico „Jutra", Maribor. 15135 Čebclnega voska lepega, rumenega. 200 k?, medu čistega kakor tudi v satovju, na prodaj. Poizve so pri Rudolf Muru 19, Kan-dija-Novo mesto. 15412 Čevljarski stroj malo rabljen, se proda. Hrenova ulica -i, Kari Cvelbar. 15428 Absolvent trg. šole (17 let), zmožen strojepisja, stenografije, nekoliko italijanščine in pisarniških poplav želi primerne službe. Ponudbo pod ,, Zanesljiva moč" na upravo ,,Jutra". 15337 Službo knjigovodje sliJno, pri večjem podjetju ozir. drugem zavodu, išče 34 let star uradnik z . večletno samostojno prakso v I računovodstvu, v slovenski in nem&k; korespondenci tor ■ kot vodja pihamo. Vešč srbohrvaščine ter dober organizator. Cenjene ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Raču-nar 200". 15134 Ekonom *ilad, neoženjen, išče službe. Zmožen tudi samostojno voditi večjo posestvo. Ponudbe ped ..Ekonom" na upravo ,,Jutra". 15150 Nepreniočfjive ,.Waterproof" dežno plašče, gumi-pelerine za damo, prevlečeno s svilo in usnjeno suknjiče priporoča Drago Scbv.-ab, Ljubljana, Dvorni trg 3. 244 Pietilni stroj št. 8 na prodaj. Naslov pove uprava ,. Jutra'. 15379 Šivalni stroj žensko novo kolo ali staro, harmoniko ..Lubas", štirlvrs;-no, triglasno, se radi odpo-tovanja tako.1 proda. Ljubljana. Zaloška cesta 13, vrata 17/1. 15425 Železna peč kočija in konjska oprava, dira na peresih in landauer, vso malo rabljeno, se proda. Mestni trg 3, v trgovini. 15123 Iznajdba za poostreuje rabljenih britvic, zelo praktična in preprosta, so proda. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Iznajdba". 15411 Ugoden nakup! Radi prevzema večje obrti se proda takoj po jako ugodni coni krasna, skoro nova, dvonad3tropua vila s 17 urejenimi sobami, vrtom, pur-kom itd. V vili vodovod in električna razsvetljava. Pripravna za vsak obrt. Lsli v zdravilišču, najlepšem kraju Slovenije. Naslov pove uprava ..Jutra". 15396 25.900 Din posodim proti vknjižbi na zemljišče pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Hipoteka". 15450 Gospodično ki se je peljala v nedeljo 18. t. m. dopoldan od Grosuplja do Dobrepolja v kočevskem vlaku, ee naproša za cenjeni naslov pod ..Pozdrav" na upravo ,,Jutra". 15391 Pozor! Mogoče so v kratkem 6a«u katere tvrdke. četudi b pe-fatom moje firmo označene pod pretvezo od Fr. Rajako-viča na rnzltdno blago prejele nnročila. Svarim proti pošiljatvam takih naročil aH kaj drugega, ker nisem za nobeno tako izvršitev ne plačnik in ne odgevoren. — I.eopold Vukič, trgovec, Maribor, Frančiškanska ul. 21. 15430 14: dni! Perilo za gospode, kravate, naramnice, rokavica, nogavico Itd. prodaja z H. Sinkovic mil LJubljana, Mestni trg tO, Prvovrstno njivo prodam v bližini Stepanjske cerkve. Vprašanja ua upravo „Jutra" pod »Njiva". 15399 Znanja r, elegantno, samostojno damo želi osamljen mlad kava-lir na deželi v ugledni poziciji. Stroga diskrecija po- 1 goj. Dopisi pod .Oentlemen' ua upravo ,.Jutra". 15342 Lovski pes za, vsako divjačino garantirano dober, se proda za 400 dinarjev. Ivan Zgoneo, Ser-njak, P. 2el. Lašče. 15433 Priporočilo Z veseljem sporočam, da je patentirani aparat Toplodar. j katerega sem naročil za mojo restavracijo nad vse pri- I Cakovanje dober, prihrani mnogo kuriva iu nesnage in greje popolnoma lokal, tako ; da sem z. nJim zelo zadovoljen in ga vsakomur naj- ■ top!eJe priporočam. — Adolf ■ flpatzek, reetavrater pri Grozdu. Narofta te: Jugometa-lijs. LJubljana, Kolodvorska 18 ali R. Nipič ia drug. Maribor. 11307 Krznarsko podjetje najmodernejše opremljeno e stroji za strojenje in barvanje veakovrstnega krma, ižiE bompinjana aH ie prodi. PotreMn kapital » 0.000 dinarjev. Zasigurani 100 zaslužek. Oferte je poslati pod „Krznaratvo" na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. &?gg Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tnžno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, soproga, gospa Marija Oberstar danes dne 21. novembra 1923. ob 9. uri dopoldne v 78. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v petek dne 23. novembra ob 9. uri dopoldne na pokopališče pri Sv. Križu na Jurjevici pri Ribnici. Pokojno priporočamo v blag spomin. Jurjovica, dne 22. novembra 1923. Josip Oberstar, soprog 6037 in žalujoči ostali. Trgovska hiša r-nouadstropna, v mestu na Dolenjskem, se proda. Hiša se nahaja na zelo prometnem kraju. Cena zelo nizka. Obrnite so na upravo ,,Jutra" pod ,, Bodočnost". 15359 Trgovski visokošclec poldrugo let* v praksi, zrno-ž?u bilance, Izvežban v nemški, francoski, : vb:-ki, slovenski korespondenci. želi priti v Slovenijo ra primerno mesto. Pismeno na upravo .,Jutra" pod ,, Januar 1924". 15045 Elektromotor 110/120 volt, 1.5 amper, pripraven za veliki ventilator ali malo stružnico, so proda. Istotam tudi velika kopalna banja in moško kolo po zelo nizki ceni. Ponudbe na upra-1 vo ..Jutra" pod , Nizka cena 100". 153G2 Š Mri valjčen stol sjatema Oanz, kombiniran, v dobrem f*anju, na prodaj. Matjan, Fužine, Hrušica. 15403 Pozor! Lepo Miklavževo darilo za polodraslo deco, sestoječe iz parnega stro<čka, 5 modelov in 2 transmisljl. Naslov v upravi „Jutra". 15454 Gumi dimenzije: 710—90, 760—90, 820—120, 880-120, 895—135, po najugodnejših cenah na prodaj. Ponudbe pod MUgod-nost" na upravo „Jutra". 15254 Odda se lokal v prometnem mestu na Dolenjskem v glavnem trgu. Ponudbe pod ,,Lokal na Dolenjskem" na upravo „Jutra". 15019 Pri lesni industriji fv-o službe s takojšnjim nastopom splošno in tehnično naobražen mludenič s temeljito strojno prakso. Ponudbo pod ,.15465 Marljiv" ua. upravo ..JuUa"» 10105 Puch-auto VIII. zadnji model, najmodernejše opremljen, 38 HP, sc ceno proda. Ponudbe pod , .Nizka cena" ua upravo ,, Jutra". 15257 Sani za eno ali dvovprego, kompletne, elegantne povsem nove. ae prodajo. Pripravne 7:: vvtsrbrik!;. aH izvoščeka. ) Ogleda se Jih vaaki čas pri kolarskeni mojstru Francu Pctkovšeku v Ljubljani, Holz- j r.uflova ui. J.r» 151811 Gumijeve škornje št. 43 prodam. Naslov pri upravi ,,Jutra". 15463 Zimsko suknjo popolnoma novo, prodam takoj. Moderni kroj z drogo-nerjem, cena 1000 dinarjev. Naslov v upravi „Jutrc". 15108 Svetel lokal z veliko izložbo, z veliko kletjo, drvarnico, so zamenja j z manjšim v mestu aH perl-; ferljl mesta. Več pove uprava ,,Jutra". 15469 Opremljeno sobo sredi mesta Išče za 1. december soliden gospod. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „1. december". 15386 Valvazor Krajčeva izdaja, popolnoma dobro ohranjena, bc proda. Naslov v upravi „Jutra". 15171 Dve opremljeni sobi po možnosti za takoj, išče soliden trgovski uradnik. Ponudbo pod »Akademik 15071* na upravo ,.Jutra". 15071 U* 1 Klavirje planine, harmonije, prodaja in izposoju Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, muzikallj ln struu, Ljubljana, Mestni trg 3, poleg magistrata. lollC OBJ JL1TA. Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmaoijo, zavarovalna dražba na življenje „F UST IJHL S" se je preselilo v nove poslovne prostore v palačo ■ ■■ 6034 Pri tej priliki ponovno najvljudneje pozivamo vse p. n. zavarovance, ki posedujejo police življenskih zavarovalnih družb: ALLIANZ, ATLAS, I. ALLGEMEINER BEAMTEN-VEREIN, GISELA-VEREIN, JANUS, UNIVERSALE, WIENER STADTISCHE VERSICHERUNGSANSTALT (vse na Dunaju), in ERSTE MILITARDIENST-VER-SICHERUNGSANSTALT v Budimpešti, da predloži v najkrajšem £asu svoje zavarovalne pravice v svrho oznake, da je iste naša družba prevzela in da se jim bodo zavarovane glavnice svoje-časno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah.