—    26    —
Iz dežele bajk in basni.
5. Pravljica o  kozi.
Živela sta mož in žena, ki sta imela malo kočo, nekaj polja in pa kozo. Ker sta imela sama na polji dosti dela, sta najela in vzela v hišo mlado deklico, ki naj bi gonila kozo na pašo.
Prvi dan žene deklica kozo na kraj, kjer je videla, da se bo dobro napasla. Ves dan pazi dobro nanjc; ko pa pride večer, jo odpelje domov.
Doma vpraša žena kozo:
,,Ali si sita?"
^Ah, kako bom sita!'' reče koza. ,,Pastirica me je privezala h kolu, sama pa je legla v travo in ves dan spala."
To tako razjezi gospodinjo, da spodi deklico; drugo jutro pa sama žene kozo past na najrodovitnejši kraj v gori. Ko zvečer prižene domov, vpraša tnož kozo: ,,Ali si sita?"
Koza mu odgovori:
,,Ah, kako bom sita! Žena me je privezala h kolu, sama pa zaspala v travi!" Mož se razljuti in reče:
^Vidim, da brez rmne ni nič! Jutri ženem sam past!
Res pelje drugo jutro mož kozo na pašo na najboljši pašnik v celi okolici. Ko se zmrači, se vme s kozo domov.
^No, ali si danes sita?" vpraša žcna kozo, ko jo pride v stajo mlest.
Toda zopct se zlaže koza:
,,Ah, kako bom sita! Mož se je vlegel, mene pa privezal h koiu!"
Ko gospodar to sliši — stal je pred vrati — plane v stajo in zakriči:
..Čakaj, jaz ti pokažem. kdo je ležal!'                                                            1
To rekši jo ostriže in zapodi v goro.
Koza dolgo hodi po gori, slednjič pa pride do jame, kjer je stanovala lisica s svojimi mladiči.
Brez pomisleka gre v jamo.                                                                             1
Lisica se je ustraši, a koza ji de:
,Ne boj se! Olej, gola in bolna sem, pusti me, da se odpočijem in ogrejem; ne bo ii žal, bom pazila na tvoje mladiče!"
Lisica se da preprositi, in koza ostane v lisičnici. Minulo je dokaj časa, a koza ni hotela oditi. Dobro se ji je godilo tam notri, hrane ji je vedno prinašala lisica.
Lisica jo je podila, a zaman.                                                                            I
Žalostna odide lisica v goro in razmišlja, kako bi se rešila sitnega gosta. Spoznala je, da koze satna ne more odpoditi, zato je premišljevala, koga bi najela, da prepodi kozo. Spomni se na strica volka in medveda. Kar zagleda volka.                                                                                                       M
^Sedaj   pa   le   oprezno!" si misli   lisica. ,,Volk  ne sme spoznati moje    _ namere."
Žalostna povesi glavo in gre dalje, kakor da ni opazila volka.
—  27  —                                                              1
,,Kam, strinja?" jo ogovari volk. ,,Zakaj si danes tako otožna?"               ¦
,,Ah, Ijubi striček, ne vprašuj! Ti ne veš, kaj se godi pri meni!"             ¦
Volk je ne   razume   in jo izprašuje   dalje, a lisica  noče nič povedati.      *
Volk zato sam odide k lisičnici.
,,Kdo je tu!" zavpije v jamo.                                                                    m
Koza spozna volkov glas in odgovori z izpremenjenim glasom:              ¦
,,Nimam časa  govoriti!   Ravno gledam volčje   meso;   jako   je slastno,      ¦
ker je mastno!"                                                                                                   I
Voik se ustraši in zbeži.                                                                            ¦
L/s/ca  se   kmalu vrne,   pa vidi,   da ni voJk ničesar opravil.   Zopet se     '
vrne v gozd.
Tam sreča medveda. Hlini se mu istotako kakor volku.                           m
Medved se napoti proti jami in zavpije:                                                    I
,,Kdo je notri?"                                                                                          fl
Koza spozna medvedov glas in reče:                                                        ^|
..Nimam časa govoriti; ravno glodam medvedje bedro, jako jc slastno,
ker je masfno."
Medved se ustraši in pobegne.
Lisica je menila, da je medved pregnal kozo in se vesela vrne domov.
A)i, kako se razžalosti, ko vidi  kozo   še v jami, kjer se je nastanila, kakor
v svoji hiši.   Žalostna odide tretjič v goro;   obupna tava okrog, ne oziraje
se ne na levo ne na desno, da komaj   zazre malega raka, ki ji zastavi pot
in jo vpraša:
,,Strinja, kam tako žalostna?"
Lisica mu skraja niti ne odgovori; šele na mnoga vprašanja mu vse pove.
Raka prevzame radovednost in gre k lisičnici.
,,Kdo je notri?"
Koza pa zapazi nka, se zasmeje in reče:
,,Haha! Rak!  Ravno  trebim  rake, počakaj, da se bom   slastila še nad
tabo!"
Rak pa, ker je bil majhen, se splasi odzadaj skozi majhno luknjico v
jamo. Tam se prepriča, da koza ne trebi rakov, pač pa leži na stelji.
Splazi se h kozi, jo prične  ščipati   in jo ščiplje   tako dolgo, da koza
pogine.
Rak   se   pa   napoti,   vesel   svojega  junaštva, dalje.   Ko   se vrne  lisica
domov, ss razveseli, ko vidi svojo sovražnico mrtvo. VeseJo je živela poslej v lisičnici s svojimi m/adiči. Kar si z lažjo pridobiš, nima obstanka. Prej ali slej ti bo v škodo in
sramoto.                                                                                                     V. C. Nelej.