Koliko denarja ktajevnim skupnostim?
Bodo prevladala enotna merila za vse Ijubljanske KS? / Nekaterim zmanjkalo denarja za OD
Na februarskem zasednju zborov bežigrajske občinske skupščine sta bili osrednji točki dnevnih redov obrav-nava in sprejem osnutka do-govora o oblikovanju in raz-porejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986, ki so ga nekaj dni za tem spreje-mali delegati mestne skupš-čine, ter obravnava in spre-jem osnutka odloka o občin-skem proračunu za letošje leto. Delegati so oba doku-menta sprejeli. Mnenja so se kresala predvsem okoli osrednjega vprašanja finan-ciranja krajevnih skupnosti, zato je bila tudi razprava na tem zboru najbolj burna.
Osnutek mestnega dogo-vora in osnutek odloka o ob-činskem proračunu namreč do skupščinskega zasedanja nista bila usklajena glede meril za večjj ali manjši kos proračunske pogače, ki ga občine režejo svojim krajev-nim skupnostim. Medtem ko
je mestni osnutek dogovora še vedno predvideval merila iz prejšjih let, ki delijo sred-stva za krajevne skupnosti posameznim občinam glede na število prebivalcev, števi-lo zaposlenih, število dele-gacij KS za skupščine SIS in DPS ter glede na površino (po tem dogovoru bi Beži-grad letos namenil za KS 81.402 tisoč dinarjev), je ob-činski osnutek odloka o pro-računu na podlagi novih me-ril načrtoval še dodatna sredstva v višini 14.362 di-narjev. Nova merila za izra-čun deleža posamezne kra-jevne skupnosti v financira-nju splošne porabe naj bi za-gotovila enotno materialno podlago za delovanje vsem krajevnim skupnostim Ljub-Ijane in enako rast osebnih dohodkov in materialnih stroškov za financiranje splošnih družbenih potreb kot ostalim uporabnikom proračuna. V času zasedanja bežigrajske občinske skupš-
čine je bil predlog novih me-ril še v obravnavi na svetu za spremljaje razvoja KS pri mestni konferenci sociali-stične zveze. Če bo sprejet, bo vgrajen tudi v predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev sploš-ne porabe v občinah in me-stu za letošnje leto, sprejeti pa ga bodo morali tudi dele-gati vseh Ijubljanskih občin.
Delegati so bili enotni, da je stanje financiranja krajev-nih skupnosti v občini kritič-no (čeprav analize izvršnega sveta ne kažejo takšnih po-datkov).
To oceno so podkrepili nekateri med prisotnimi s konkretnimi primeri iz svojih okolij. Med njimi je Niko Isa-jevič, delegat krajevne skup-nosti UrSke Zatler, seznanil zbor z njihovimi težavami. Na krajevni skupnosti so, kot je dejal, poravnali vse druž-bene obveznosti, zmanjkalo pa jim je denarja za osebne dohodke tajnika in admini-stratorke, menda kar za dva meseca. Tajnik si je že poi-skal zaposlitev drugje, nove-ga   razpisa   za   opravljanje
njegovih del in nalog pa si na krajevni skupnosti :ie upajo objaviti, saj ne vedo, kako bo s financiranjern v prihodnje. Podobne težave ima, kot je dejal delegat An-ton Ma|erle, tudi sosednja krajevna skupnost 7. sep-tember in nekatere druge v občini, predvsem v ti^tih okoljih, ki so pretežno ali povsem stanovanjska brez organizacij združenega dela in tam, kjer porabijo krajev-ne skupnosti večino ali ves denar, namenjen za krajevno samoupravo, za vzdrževanje vse dražjih prostorov. Zato so bile misli iz razprave o morebitnem          ponovnem
združevanju tistih krajevnih skupnosti, ki smo jih pred le-ti razdelili, so pa organizacij-ska in gradbena celota, več kot upravičene. Še posebej v času, ko teče široka javna razprava o kritični analizi de-lovanja političnega sistema sociaiističnega samouprav-Ijanja in ko je vse naše življe-nje in delo prežeto s stabili-zacijskimi-vartevalnimi pri-zadevanji.
VIDA PETROVČIČ