Krvavi svetovalec pokornega generala
Erwln Rdsener, SS general In pollcljskl vodja /e bll prvlč v LJublJanl marca 1942 na »vljudnostnem« obi-sku prl vlsokem komisarju Ijubljanske pokrajlne Gra-zlollju In generalu Robottlju. Aprila Istega leta so Imell sestanek v Celovcu s pokrajlnskim vodjem za Koroško dr. Ralnerjem, kjer so se pogovarjali o rešitvi problema obmejnlh posestnlkov, pospešltvi trgovln-sklh odnosov med Koroško (v okvlr katere Je spadala tudl Gorenjska) In Ijubljansko pokrajlno in skupni borbl protl partlzanom. Nemca sta obljublla, da bosta ob bllžnji Italljanski ofenzlvl zaprla mejo In s tem onemogočlta prehod partlzanom Iz ozemlja Ijubljan-ske pokrajlne na Gorenjsko In Štajersko.
Italijanski in nemški voja-ški in politični funkcionaiji so imeli stike vse do kapitulacije Italije, septembra 1943. Rose-ner je imel svoj štab na Bledu. Uradniki in funkcionarji tajne službe so mu vedno govorili, kako so pri Mikliču dobro po-streženi. Predlagal je, »da se bomo enkrat dobili v Ljublja-ni in da bomo šli skupno k Mikliču. Toda vedno so se iz-govaijali, da to ni mogoče,« je izjavil Rosener na zaslišanju in nadajjeval, »vem pa pozi-tivno, da niso hoteli, da grem z njimi in to radi konspiracjje posla. Iz razgovora z njimi sem izvedel, da hodyo v Ljub-tiano h Kriigerju (vodji nem-ške obveščevalne službe v mestu, op. T. L.) in pa da se sestanejo tudi večkrat s sta-
rim generalom, ki ima brado kot Franc Jožef. Imena Rup-nik mi niso imenovali, toda pozneje sem izvedel, da je bil Rupnik v zvezi z dr. Ra-ineijem.«
Iz zaslišarya Roseneija je razvidno, da je Rupnik kot ]jubtianski župan pod Italija-ni služil dvema gospodar-jema.
Konec septembra 1943 je dobil Rosener nalog, da pre-seli svoj štab v Ljubljano. Na-stanil se je v hotelu Miklič. Od tam je vodil oepracije proti narodnoosvobodilni vojski na področju operacijske cone Ja-dransko primoije. V prostoru od Tirolske, Koroške, Furla-nye in na področju današnje Slovenye, brez Prekmuija, ki
je bilo priključeno Madžarski so mu bile podrejene vse voja-ške, SS in policijske enote. Njegovi zločini, ki jih je izva-jal predvsem na ozem]ju Slo-venije, kjer je bilo najmočnej-še narodnoosvobodilno giba-nje, so bili v smislu nacistič-nih načel o nujnosti iztreby'a-nja slovenskega življa. Po ka-pitulaciji Italije, ko je Nemčiji primanjkovalo lastnih oboro-ženih oddelkov, si je pomagal s slovenskim domobran-stvom in drugimi kvizlinški-mi formacijami.
Sledeč Hitlerjevemu pozivu »Napravite mi to deželo nem-ško« je vodil množična ubija-nja, streljanja talcev, mučenja po zaporih in izsejjevanja. Kot naredbodajalec in nadzorni organ je podpisoval razglase o usmeritvah in streJjanju tal-cev na Gorenjskem in Stajer-skem, kamor so po italijanski kapitulaciji vozili tudi Ljub-Ijančane.
Samo v Begunjah je bilo v letih 1941 do 1945 zaprtih nad 12.000 oseb. Iz območja ob Sotli in Savi je bilo izseljenih 41.000 oseb.
Takoj po vdoru nemške voj-ske je nova uprava nabila po vaseh napise »Wir sprechen nur Deutsch«. Izselili so vso inteligenco. Rosener je proti običajnejnu mednarodnemu pravu ubijal ujete borce na-rodno osvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugo-slavije ali pajih izročal Gesta-pu. Ubijati je dajal zavezni-ške, ameriške in angleške pi-lote. Slovence je silil k ovadu-štvu. Pomagal je pri organizi-ranju Hacinove policije in jo vključil v sestav Gestapa.
Zaradi vseh teh zločinov je bil predan oblastem Demo-kratične federativne ljudske republike Jugoslavije, bil za-slišan in obsojen na smrt z obešary'em v Ljubljani.
Takšnega svetovalca je imel "general Rupnik, šef pokrajin-ske uprave v Ljubljani.
Lojz Tršan