ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 21. septembra 2000
Leto X, št. 19
GASILSKO PRISEGANJE SAKALAUVSKE MLADINE str. 2
KAPEJLA str. 6
Romi in remí v Strassbourgu
Romanje (v) Strah-bourg
Madžarsko je lahko strah, kako se bodo odločili v Strassbourgu glede madžarskih Romov iz Zámolya, ki že nekaj tednov nestrpno čakajo v francoskem mestu, da jim dovolijo priselitev v Francijo. Če jim bodo priznali politični azil, bi to pomenilo, da je madžarska država diskriminatorska do svoje romske manjšine. Istočasno bo lahko Francijo preplavil val romskih azilantov z Madžarskega nepredvidljivih razsežnosti. Najbrž je tudi Francoze strah, saj so odločitev odložili že kar štirikrat.
V vicu imata nek Rom in njegov sosed Madžar popolnoma enaki hiši. Oba prodajata svoj dom. Cigan proda svojega za petdeset odstotkov dražje kot sosed. Madžar se razburja in pravi svojemu romskemu sosedu, da nikakor ne razume stvari, saj sta bajti vendarle stoodstotno enaki! Kako je potem mogoče, da je Rom iztržil zanjo toliko več kot on? „Že že, da sta hišici enaki”, tolaži temnopolti možak soseda Madžara, „je pa tudi bistvena razlika med nama: jaz nimam Cigana za soseda kot ti!”...
Na Madžarskem živi najmanj pol milijona Romov. Njihova rodnost je veliko večja kot nataliteta Madžarov. Problemi, zlasti socialni, se kar kopičijo. Vlade prihajajo in odhajajo, težav pa se ne loti
nihče zares. Pristojni največkrat ne dajo dovolj poudarka niti videzu, čeprav je lahko tudi videz pomemben. Ni vseeno, ali so Romi v madžarski družbi prisotni ali pa so „nevidni”, kot jih imenujejo nekateri sociologi. Največkrat so namreč vidni v medijih - zlasti v kakih dokumentarnih ali policijskih oddajah - kot negativni primeri, kot nekakšni izmečki družbe. O njih praktično ni nikakršnega pozitivnega „feedbacka”. Na številnih madžarskih televizijskih kanalih npr. ni prav nobenega napovedovalca, igralca, komentatorja ali povezovalca oddaj romskega porekla. Kar primerjajmo ta majčken segment življenja z BBC, CNN in drugimi zaho-
dnimi televizijskimi hišami. Na ameriški glasben sceni »diktirajo” modo kar glasbeniki iz Latinske Amerike. Drugod po svetu nastajajo čudovite filmske stvaritve o sožitju različnih kultur. Potemtakem na zahodu ni rasizma? Seveda je. Na žalost je. Vendar si tam celo države, še bolj pa poslovni svet in civilna združenja in društva na vso moč prizadevajo, da bi manjšinske kulture postale čim bolj vidne, čim bolj znane, in preko številnih pozitivnih primerov tudi vedno bolj priljubljene.
Pravijo, da je na Madžarskem 150 segregiranih, ločenih romskih šol. Poročilo Evropske unije o Madžarski to tudi
očita naši državi. Kakor tudi prakso, da romske šolarje zaradi njihove socialne hendikepiranosti, zaostalosti kar samoumevno uvrščajo med umsko prizadete šolarje.
Romom iz Zámolya, ki zdaj v Strassbourgu čakajo na politični azil, se je dejansko zgodila krivica. Lokalna samouprava je s silo porušila njihove zasilne domove z namenom, da bi se jih znebila na ta način.
Nihče na Madžarskem ne trdi, da niso Romi deloma tudi sami krivi za svoj klavrn socialni položaj. Znano je tudi, da tu pa tam s svojim asocialnim vedenjem tudi sami podpihujejo rasizem.
Rasna nestrpnost obstaja tu-
di v Franciji, zlasti odkar imajo vse več temnopoltih in drugih tujih ljudi v državi. Svetovno nogometno prvenstvo - na katerem je Francija zmagala tudi s pomočjo številnih temnopoltih nogometašev -pa je vendarle prispevalo k normalnemu sožitju veliko več kot 30 let trajajoča kampanja o strpnosti.
Že kar groteskno je bilo videti televizijske posnetke, kako so omenjeni madžarski Romi prisiljeni (m)učiti se francosko na obveznih tečajih. Starejšemu moškemu nikakor ni uspelo ponoviti besede „bien” (dobro), stalno je ponavljal madžarski izraz „nem” (ne), in se po vsakokratnem polomu prijel za glavo.
Lahko, da se ni naučil pošteno niti madžarsko, ker je hodil v šolo - kot številni Romi na Madžarskem - samo dve ali tri leta? Ali pa je bil zavoljo socialne zaostalosti usmerjen kar med prizadete šolarčke? Zdaj pa naj se uči, kaj je ,,passé composé, im-
parfait, plus-que-parfait”... Merci. Merde.
Ti dve besedi so si Romi z Madžarskega v Strassbourgu že prav gotovo zapomnili. Merci (hvala) zato, ker se kar naprej morajo zahvaljevati za izsiljeno gostoljubje, in merde (sranje), ker so v takem agregatnem stanju.
Francek Mukič
2
VOLITVE V SLOVENIJI SE BLIŽAJO
Drnovšek bo kandidiral Po kongresu Liberalne demokracije Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu so se na volilni konvenciji predstavili vsi kandidati in kandidatke stranke za letošnje parlamentarne volitve. Na kandidatni listi LDS je precej eminentnih imen, poleg predsednika stranke Janeza Drnovška skoraj vsi dosedanji poslanci stranke in večina nekdanjih ministrov.
Predsednik LDS Drnovšek je prepričan, da je to najboljša ekipa v Sloveniji, ki ima precej izkušenj, pa tudi dober program in ki ve, kaj je treba storiti v prihodnosti. Poudaril je, da je LDS v zadnjem desetletju trikrat
vodila slovensko vlado in soustvarjala slovensko državo, vendar manjka še pika na i. "Po temeljitem premisleku smo ugotovili, da se tudi tokrat ne moremo izogniti odgovornosti, zato smo se odločili, da gremo naprej, da gre Slovenija naprej!" LDS je po njegovih besedah namreč še vedno edina stranka, ki lahko Sloveniji zagotovi prehod v prihodnost. Sicer pa so kandidatkam in kandidatom LDS svojo podporo na volilni konvenciji izrazili Slavoj Žižek, igralka Milena Zupančič in alpinist Tomaž Humar. Po Žižkovih besedah -udeležence je pozdravil neposredno iz New Yorka -bo vloga LDS na letošnjih
volitvah ključna v Sloveniji. "Nemogoče mora biti na oktobrskih volitvah mogoče, LDS pa mora dobiti najmanj 40 odstotkov glasov volivcev". Zupančičeva in Humar sta poudarila, da svojo podporo strankinim kandidatom izražata zato, ker jima ni vseeno, "kakšna prihodnost čaka nas in naše otroke". Slovenija namreč postaja podobna psihiatrični bolnišnici, kjer so zdravniki zmedeni enako kot pacienti, je dejala Milena Zupančič.
Čas je za Slovenijo
Pod geslom Čas je za Slovenijo je v murskosoboškem kinu Park zasedal 6.
kongres Socialdemokratske stranke Slovenije, na katerem so se delegati soglasno odločili, da se bo stranka vendarle udeležila letošnjih državnozborskih volitev po popravljenem proporcionalnem volilnem sistemu. Obenem je kongres soglasno sprejel volilni program stranke in se z resolucijo o političnih zavezništvih zavzel za oblikovanje predvolilne koalicije, ki naj bi dolgoročno gradila na osamosvojitvenih in demokratičnih vrednotah Slovenske pomladi. Volilni program so delegati dopolnili tudi z resolucijama o skladnem regionalnem razvoju Slovenije ter o gospodarskem in so-
cialnem razvoju Prekmurja in Prlekije. Pospešen materialni in duhovni razvoj Slovenije, enakost pred zakonom in spoštovanje pravnega reda ter solidarnost so temeljna izhodišča volilnega programa SDS. Kot poudarjajo v stranki, naj bi razvoj, podprt z vlaganji v človeka oz. v njegovo znanje, omogočil, da bodo Slovenci kot posamezniki v Evropi enakopravni in enakovredni, enakost pred zakonom in spoštovanje pravnega reda pa naj bi omogočila, da bosta tako pravica kot splošno dobro pod enakimi pogoji dostopna vsem in da bo pravica dosegljiva v realnem času.
Gasilsko priseganje sakalauvske mladine
Slovenska manjšinska samouprava v Sakalauvci si je 3. septembra lejpo gesensko nedelo odabrala za vaški den. Varaški goslarge so se s trobenti, z bobeni že zazranka rano gorpostavili na začetki vesi pa skauz vesi vküper bobnjarivali svetit veško lüstvo. Poštija je pa vse rdeča bila, gda so se gasilski avtonge eni za drügim gnali. Organizatorji so si za prireditev dobro mesto najšli pred gasilskom daumom, vej so pa ranč gasilce svetili. Z enkraj so se v uniformi v red postavili gasilci iz Varaša, iz Andovec, z Gorenjoga Senika, iz Grada, s Hodoša pa domanji, steri so stali kak svejče. Med njimi so bile dekline, s Hodoša pa domanje, stere so se že od sprtolejti mau včile gasilsko delo s pojbi vred. Slovenska manjšinska samouprava si je tak brodila, ka si je ta mladina zaslüzila naj v svetešnjo formi bau gorvzeta v gasilsko drüštvo.
Predsednik slovenske manjšinske samouprave Laci Nemeš je etak pozdravo navzoče: »Vaški den je za vsakšo
ves eden najvekši svetek. Tak je tau pri nas v Sakalauvca tö, dej nas več narodnosti žive vtjüper, steri se
lepau porazmejmo, poštü-
vamo med sebov. Vsakša narodnost ma svoje vrejdnosti, za stere sama mora meti najvekšo brigo. Vsi mamo
svojo materno rejč, bogato kulturo, šege, stere moramo čuvati, ohraniti. Vaški den ranč v tejm ma svojo mauč, ka se cejla ves leko vtjüper dobi, lidge se leko srečajo z znanci iz Slovenije pa iz drudji porabski vasnic. Vaški den v Sakalauvci svetimo
na spomin blagoslovitve
vaškoga prapora pa grba. Zatok smo si odabrali te den, ka slovesno goravzemamo mlade dekle pa pojbe v gasilsko drüštvo.«
Na tau tü nej pozabo, ka bi se zahvalo za cejloletno delo folkloristom, futbalistom, pen-
zionistom pa za finančno pomauč Javnomi skladi v Budimpešti, Državnoj Slovenskoj samoupravi na Go-
renjom Seniki. S tejm je rejč prejkvzejo poveljnik domanji gasilcov Imre Makoš, steromi se je 8 deklin pa 5 mladi pojbov prisegalo na redno, pošteno gasilsko delo. Pri tejm so se ške zastave nagnile.
Mislim, ka bi gasilci v redaj že raj bili der v senci kak na vročini, depa red je red, kulturni program so tü mogli vözdržati. Laci Korpič je s svojimi goslarami pa ženskami zavlejko par domanji naut, Potejm pa varaška pihalna godba. Domanji plesalci so se pa skur pau vöre vrtili na asfalti,
eške dobra, ka so se njim poplati nej dojzgrabili.
Za programom, steroga je v bejdvej geziki vodila učiteljica Irma Filip, so organizatorji vse goste, gasilce, kulturne skupine pogostili v kulturnom daumi.
Popodneva je gasilcom že nej trbelo pri méri stati, liki se flajsno obračati pri špilaj. Na red so prišle bzekance pa voda. Redno so se mogli gibati, naj vse brš pa vse več vode požanejo z bzekancov v cejv, s sterov so cilali vodau v bečko pa na gorpovejšene prazne glaže. Gasilski avto so z vaužami tü vlačili. Eške so se sakalauvske dekle tü vcuj nalekle, stere so na konci špile svojga poveljnika v vodau švignile, naj prej on tü gor bau posvečeni. Po tejn so mladi futbalisti naganjali labdo. Gda so se že vsi vönašpilali mi pa vönagledali, nam je dobra spadno tisti fajnski bograč, steroga je sküjo Joži Pap.
Tau tü vöovadim, ka je nesreča nej samo Makoša zaodla, liki name tü. Cejli den sam tau gledala, koga leko kaj spitavam za Radio Monošter. Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, mi je o tejm gučo, ka naši gasilci kakšno nevolo majo,
gda z gasilskim avtonom dejo prejk meje. Poveljnik gasilcov iz Grada pa ranč o tejm, ka so do tejgamau eške nikše nevole nej meli. Lače Makoša so se pa ške redno cedile, gda mi je gučo o dela gasilcov. Eške Tibina Časara z Andovec sam leko nanje vzela, steri se trno težko da za takšni gunč, ranč tak mlada poveljnica pa poveljnik s Hodoša. Žau mi je za te dobre pogovore, ka se je samo sama leko čüla. Zakoj? Zatok, ka sam te nebeske lüknje diktafona vküpzmejšala. Nej vseeno, če žnjauro mikrofona v črno ali rdečo, na krajine ali na srejdi potisnem nut v diktafon. Te vrageči diktafon mi je pa kazo, ka on redno gorgemle. Samo, gda sam ga na drügi den nazaj stejla poslüšati, mi glasa nej dau vö s sebe, mislila sam, ka me boži bič vdari. No, depa nikdar so prej nej tej čedni mašini krivi pa nauri, liki steri delamo z njimi. Gvüšno istina, ka je meni na začetki tü nika vönapiso, samo ka, če sam ga nej razmejla. Kak pravijo, čeden človek se vči s kvara drügi lidi, nauri pa s svojoga.
Etak sam prišla ge tü med zadnje na zadnjom vaškom dnevi v Porabji.
Klara Fodor
Porabje, 21. Septembra 2000
3
Veški dnevi z drüge strani gledano
Veški den zorganizirati je vsigdar težko. Že pri pravom cajti se je potrejbno kreda dejvati, naj vse kak namazano dé. Dapa kak vejmo, največ dela vsigdar na slejdnji den ostane. Te pa že človek samo lejče pa skače. Pa etak te dosti vse, ka še trbej naprajti, ostane na tisti den, gda je prireditev. Tak je tau bilau, mislim, v vsej trej vasnicaj, v Andovcih na Verici in v Števanovcih tü.
Mi, Andovčani, največ dela vsigdar z odrom (színpad) mamo, pa z Zavcin ramom. (Zato se tak zove, ka je gnauksvejta zadruga zavce držala v njem.) Zdaj pa v tej prostoraj držimo vaške dneve. Dva kedna pred vaškim dnevom smo že začnili zidino majtivati, bejliti pa farbati. Pa tau je trajalo cejlak do slejdnjoga dneva. Te smo se začnili kreda dejvati rejsan na prireditev. Zato je ostalo vse na slejdnjč minute. Prireditev se je 8. julija, soboto ob eni začnila. Zazranka v sedmoj smo že lejtali gora pa dola, zato ka smo še nej meli kotle, zastave, miza za gospauda še tü nej bila nalečena. Najvekša navola pa te gratala, gda sta tjüjara prajla, ka tisti velki električni špajet nej dober, gde smo mesau steli pečti. »Ka mo zdaj,« - pravi prestrašeno tjüjar Feri Mühl. »Mesau notra v koteu dejamo pa stjüjamo,« -- pravi Djürvin. »Pucaj se odtec, ka te s tau tjaukov (kuhalnica) gnauk v glavau
vdarim,«-- pravi čamarasto stari. »Naj stjöjamo v kotli,«
-	ponavla v sebi še stari pa v navaula si sede na stolec. »Za tristau lidi doma všpajeti ne moram mesau spečti,« - pravi drügi tjüjar Feri Trifus. »Ka mo zdaj delali,«
-	se škrabamo po glavej. Te je meni na pamet prišlo, ka mi mamo krüšno peč, v tistoj leko spečemo mesau. »Rejsan,« pravijo drügi tö. »Bödraški tö majo peč, pulonja pa tam leko spečemo.« Na, te sta že tjüjara malo volau dobila. Včasin sta kričala, drva prineste, ka v kotle krumče sküjemo. »Dja, nejmamo še drva, ka so moja še v gauštji,« - pravi Karbin Djoži. »Te prekleti Kovačin mi je še nej domau pripelo.« »Mi smo pa daleč odtec,« - pravi Kovačin. »Idite k meni pa od tistec leko pripelate,« pravim. Gda je že vse tam bilau, te tjüjar vodau proso. »Hu, njegvoga... na tau smo pa nej brodili.«»Dobri vtiči ste vi, kak leko brezi vode tjüja,«-pravi stari Mühl. »Dapa tau več meni nika nej špajsno, zato ka prvo leto, gda smo es prišli tjüjat, te se še dja mogo drva kalati tü. Tak ka je zdaj tak vse vredi.« V kotla se je voda že začnila segrejvati, gda vidimo, ka Djürvin Zoli z dugimi nogami prejk seča skača pa proti nas beži. »Ka je toma, ga pes naganja?« - pita Fiškališ. »Carinik pa graničar domau odideta, če fčele ne spravimo vö iz tistoga lese-
noga rama, gde so oni znautra. Pa meja cejli den zaprejta bau,« - kriči vözasoplano Djürvin. »Tü naj meni ozark klüko gonijo,« pravi Karbin Djozi. »Stau djezero forintov prosijo na den pa še mi jé mo jim tü mi gonili. Edno kusto fígo njim.« »Nej mi jé,« pravi Zoli, »liki fčele.« »Idi pa nika delaj s tistimi fčelami,« --pravim Djürvinoma Karčini »Ka naj delam brezi čemera? Naj se jim molim, naj baudejo tak dobre pa ram tanjajo.« »Malo je razdraži pa bejži, tak do za teuv letele« - pravi Kuvačin. »Vejte ka? Pište me v rit,« - je pravo Djürvin pa je odišo. Še Zdaj ne vejm, ka so s fčelami delali, dapa meja zato odprejta bila.
Prišla je edna vöra, gda se je meša začnila. Z duhovniki je zgučano bilau, ka najprvin gasilci gorastanejo na plac, zvaun se potegne pa do oni potistim šli gora na oder mešüvat. Gnauk samo nekak kriči, ka naj tijo baudemo v krčmej, ka se je že meša začnila. »Njegvoga...! Zato sam se telko včijo, kak se trbej na lejvo pa na pravo obračati! Zdaj smo pa dolaostali,« -- pravi Kuvačin. »Idite samo pomalek vö pa stanite na plac. Sramota bi bila, če bi nej vöstanili,« -njim pravim. Gasilci iz Slovenije so tü brž pivo gutnili, ka njim je vse za srajco steklo. Lače so si gor potegnili, baršan (kravato) so si malo not postavili pa so oni tü šli za drugimi. Gda so gasilci že vsi vöodišli, te Vidim, ka Djürvin Karči, sto je fčele üšo dražit, ranč te stapa notra na dveri. Naus ma pa tak visi, ka skor na njega staupi. »Ka za nevolé maš? Samo so ti nej kokauši krü vzele?« »Nej, nej so mi ga vzele.« »Ka je pa te?« »Ranč kak lani, zdaj so me tü nej počakali gasilci. Že vsakši tam vanej stoji, samo dja
sam tü austo. Name več nika ne briga, dem dumau pa si dolaležem.« »Nikam ne ojdi, meša se je prvin začnila, kak ka bi se gasilci postavili. Naši so se tü zdaj vöšetali.« Na te se je malo pomiro.
Za mešov je včasin obed bijo. Če je meja odprejta pa program mamo, te vsigdar nesemo obed vö na mejo cariniki pa sodaki tü. Zdaj je tak velka stejska bila, ka Djišarin Djoži je obed v sklejcej vöposlo, dapa talejra, vilica pa naužica nej. Carinik je valas poslo, naj njim pošlemo talejre pa vilice, zato ka tak ne morajo djesti. »Vej njim dja dam valas,«- kriči znauv Karbin Djoži. »Staudjezero taodnesejo pa gnauk so njim fčele na pauti, zdaj jim pa že vilice tö trbej?«  Ne vejm, ka so cariniki z obedom delali, zato ka smo mi nej meli časa vilice gora pelali na mejo, dapa večer, gda
smo gor po zastavo šli, je sklejca prazna bila. Zvün tauga se je zatok vaški den, tak mislim, dobro posrečo. Bujli smo edno svinjau, vküp smo potrli dva autona, z ednim smo zavozili edno srnau, pa se je strla (zlomila) edna rauka tü. Gde se telko vse zgodi, tisti veški den že ne mora biti lagvi.
S tejm bi zdaj tak mogo njati pisanje, dapa ne morem si pomagati, moram tapovedati, kak smo zopojdli na Verici na veškom dnevi. Tak smo zopojdli kak tisti ciganj, steri je na gustüvanji bijo pa je skur nej djo. Mi smo tü tak zopojdli. Cejli program dolaodišo, že se je vsakši nadjo, dapa nam gasilcom, Andovčanom, je niške nej pravo, naj si dolasedemo. Proti večera smo si lampe zbrisali, nej ka bi masne ostale pa smo šli domau.
K. Holec
Papiri pripovejdajo
Pokapanje brezi popa
Na Gorenjom Siniki je 30. novembra 1906-oga leta mrla žena sobola. Sobau je üšo k plebanoši zglasit, pa se zgučat za pokapanje. Gospaud plebanoš pa so ma tak pravli, ka ma ženo ne smejo na cintori pokopali, ne smejo ji zvoniti, ne do go pokopali pa kantori tö ne dopistijo. Zaka? Zato, ka sta se prej nej oženila v cerkvi tö, samo pri notaroši, pa žena pred smrtjov se nej spovödla. Veški prejdnji so pa tau nej njali. Ženi sobaula so lepau zvonili, pa so go pokopali brezi plebanoša in cejla ves je prišla na pokapanje.
V	novinaj Szent-Gotthárd leko štemo tadale, ka se je sobau 1896-oga leta oženo pri notaroši. Žena se nej mogla spovödati, ka je niške nej brodo, ka mergé. Štiri mlajše je tü njala. Najmlajša deca je 8 mejsecov stara bila. Novinar tak brodi, ka Jezošov sluga more svoje delo opravlati, lüstvo more trauštati, nej pa osauditi žive in mrtve, ka tau je drügoga delo.”
Za en keden je v novine nekak pismo poslo, pa je plebanoši part pargimo. Gospaud dühovnik so prej tak delali, kak v katekizmuši piše. Katekizmuš se pa dobi v štampariji Wellisch Béle, za 56 filejrov. Če je tau reklama za plebanoša, za štampanrijo ali za katekizmus - za tau se odlaučite vi, šteri tau štete.
V	katekizmuši smo šteli samo o tome, kak se more betežnik k slednjomi mazanji pripraviti: „Prle, kak dühovnik pride, je posebno stol pokriti s čistim bejlim prtom, na njega pa med dvej svejči razpetjé položiti, na tanjeri malo soli, krüha i pamuka ali prediva, v ednoj kupici blagoslovleno, v drügoj pa prosto vodo nalečti. ”
Marija Kozar
Porabje, 21. Septembra 2000
4
PREDSEDNIK KUČAN NA VRHU TISOČLETJA V NEW YORKU Predsednik Milan Kučan se je udeležil vrha tisočletja ZN v New Yorku, ob robu katerega je imel vrsto dvostranskih srečanj. V govoru pred plenarnim delom vrha je Kučan izrazil podporo pozivu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana glede humanitarnih intervencij in napovedal, da bo Slovenija povečala svoj finančni prispevek za mirovne operacije ZN. Kučan se je udeležil tudi okrogle mize o izzivih 21. stoletja, kjer je poudaril pomen znanja v sedanjih procesih globalizacije. Ob robu vrha se je srečal še z nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem in portugalskim premierom Antoniom Guterresom ter se udeležil srečanja frankofonskih držav. Srečal se je tudi z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom, še prej pa z madžarskim kolegom Ferencem Madlom, s katerim sta potrdila dosedanje dobre odnose med državama in se zavzela za njihovo nadaljevanje. Klestil je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala pridruževanja Slovenije EU z bilateralnimi vprašanji. Strinjala sta se, da vprašanje Avnojskih sklepov, ki se je odprlo iz notranjepolitičnih potreb v Avstriji in Sloveniji, ne bi smelo postaviti pod vprašaj celote dobrih in razvijajočih se odnosov med državama. Vrha se je na povabilo Slovenije udeležila tudi delegacija Črne gore pod vodstvom predsednika Mila Djukanoviča.
INTERPELACIJA PROTI ZUNANJEMU MINISTRU
Skupina enajstih poslancev iz vrst SNS, ZLSD in DeSUS je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti zunanjega ministra Lojzeta Peterleta zaradi domnevnega protidržavnega ravnanja, ko se je z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner konec avgusta v Alpbachu dogovoril, da bodo odlok predsedstva Avnoja iz leta 1944 in z njim povezana denacionalizacijska vprašanja obravnavali strokovnjaki na dvostranski ravni. Kot so zapisali v obrazložitvi, to dejanje vsebuje vse elemente kaznivega dejanja napada na neodvisnost države.
2x2 = 3?
Nej, nej. Tau eške tisti znajo, steri so se tistoga reda pisati, šteti pa računati na pala tablaj z griflinom včili, pa so nigdar nej v rokaj meli nikši mašin za računati, sploj so nej znali, kak se da delati z računalnikom. Gnes, da je takši moderni svejt, ka človek več ranč ne zna, kelkofele mašinov leko nüca, če ške kaj vözračunati, gnes se buma vsebole naprej da, ka je prej 2x2 = 5 ali pa 2x2 = 3.
Zakoj že pa filozofejram? Te dni že z čepa tü tau vötače, ka je prej edna filma, edna potovalna agencija (utazási iroda) dosta stau potnikov odpelala v Grčijo, v Španjolsko, na otok Krf, Kreto pa eške es pa ta. Odpelala je, depa nazaj je več nej mogla pripelati. Pa tau vse za toga volo, ka so njin prej penazge sfalili nanikoj so prišli. Pautniki so pa paut, ka so njim vözračunali, že naprej vöplačali. Za toga volo je
velka rabuka nastanila. Ka de z lüdami, steri so tam ostali? Trbelo bi je domau pripelati. Od potovalne agencije je en cajt niške nej Sto pred kamero, pred mikrofon staniti, ka bi raztomačo, kak se je tau leko zgodilo. Te so v radiona pa v televiziji, v novinaj tü začnili filozofejrati, so etak gučali: »Pri nas se kaj takšega prej zatok leko zgodi, ka stokoli - kakšikoli norc - leko odpre potovalno agencijo. Nikše kontrole nega, delajo, ka ščejo.« Nej tak povejmo eden pavar, steri vino ma, pa odava, pa po nauvon zakoni, če povejmo, človek not staupi k njema, pa spige ali odnese 1 liter ali 2 dl vina, te že mora te pavar na tri tala tau not spisati pa evidenco voditi.
Tüj pa? Tüj se ne šte. Od dosta milijonov forintov je guč, depa Zakoj bi pa tau trbelo kontrolejrati? Vejpa lüdje telko pejnaz majo, ka takše poti samo tak z male
žepke vöpotegnejo. Gestejo takši tü, depa gestejo med tejmi takši tü, steri so edno cejlo leto ali dvej leta šparali za tau paut. Zdaj pa leko ka tak zopodijo, ka pri cajti ne pridejo domau. Depa gestejo takši tü, stere so domau »zagnali« prva, liki bi njim doj	priteklo	letovanje
(nyaralás).
Med	tejmi	razlagami
(magyarázat), ka so pauleg toga tomačile novine, TV, radio, sam čüla nika takšoga, ka mi je sploj nej v glavau šlau. Tak so prajli, ka se je prej tau zatok leko Zgodilo, ka je med tejmi agencijami vleti velka konkurenca. Zatok so pa nistarne sploj fal zračunale povejmo 14 dni na otoki Krf ali gdekoli. Tak malo so prosile, ka je prej tau eške za fligar nej zadosta bilau. Pa tau vse zatok, naj one dobijo potnike. Važno je tau bilau, naj majo potnike, ka pa z njimi baude - meli do za prenočišče, le-
ko do domau ali nej - s tejm so se več nej brigali. Pa Zdaj, gda je rabuka nastanila, Zdaj so not zglasili, ka so oni prej na nikoj Prišli. Pa Zdaj te »svak«, država, če neške, ka bi se Vogrski državljani po svejti tepli, prej na posaudbo da milijonke tej agenciji, naj dajo domau pripelati lüdi. S koj pa leko da »svak«? Z našoga. Z mojga, s tvojga. Ka na posaudbo? Sveta trojica! Kak pa leko takšomi na posaudbo damo, steromi - pa če ga na glavau postavimo - eden filerčak ne spadne vö iz žepke.
Tüj telko, tam pá telko ali več! Tau de vse falilo z državnoga proračuna. Sploj pa te, če povejmo državni proračun (állami költségvetés) tü takši dobri matematičarge delajo, sterim je 2 x 2 = 3. Vüpajmo, ka nej!
I. Barber
Pismo iz Sobote
Moška voda
Bili so takši časi, gda so bili moški takši mali bogovi na zemli in so bile ženske malo menje vrejdne, kak so tou gnes. Ne pravim, ka je tou bilou tak vredi ali pa ka je nej bilou vrejdi. Dobro, če gledamo gnes ta nazaj, gda je bila ženska vrejdna malo več kak pa edna malo boukša krava, je tou gvüšno nej bilou vredi. Vej smo pa gnes moderni lidge! Dapa, če si kak moški brodim, ka smo bili inda svejta takši mali bogouvi, te samo leko povejm, kak je tou bilou lipou. Bilou je trno lipou! Bar si tak brodim, ka je bilou. Bilou je tak, kak smo moški škeli, aj bou. Domou si leko prišo, gda si škeu in je niške nika nej smeu pitati. Če je moški pravo:
- Tiu ma bojte, je gvüšno tak bilou.
Če je moški škeu v kuči meti red, ga je napravo ranč takšoga, kak je sam škeu. Če je biu lačen, je gesti tak včasi moglo biti na stoli. Če je žena svojoga moškoga nej poslüšala, je tak zrugato, ka se je zemla trousila. Če je... Ja, ja, tak je inda bilou. Tak malo po mali pa se je vse vküper začalo obračati. Tak leto za letom so ženske začale vse bole broditi s svojo glavou in gnesden smo moški pa ženske gnaki, kak se za lidi prišika. Ali, moški bi ške naprej radi bili tak bole više od žensk. In tak so si enga ijpa moški vözbrodili edno pijačo. Takšo pijačo, ka bi njim dala vekšo mouč, bole batrvino držanje prouti ženskam in vse tisto, ka bi moški palik biu indašnji moški. Toj pijači so dali ime moška voda.
In tak so moški začali piti moško Vodo. Najprlej tak malo. Vsikši den edno malo posanco. Čakali so, ka de se Zdaj z njimi zgoudilo. Edni so že vüpali, ka gratajo nikše fele supermeni. Dapa, nika se je nej zgodilo. Zato so začali piti iz
velki posanc. Eden den, dva dneva, tri tedne, osem mejsecov in že pa se je nej Zgodilo tisto čüdo, ka bi se čas zavrto ta nazaj. Te so že začali piti iz glažov. Na, tü se je pa že začalo čütiti, ka ta moška voda li ma v sebi nekšo mouč. Bole so pili, bole so bili batrivno bole glasni in bole so si vüpali zgučavati o tom, kak so moški glavni na tom svejti. Edina nevola pri tom je bila, ka je prišo tisti čas, gda so puni moške vode mogli iz krčme ta prouti doumi. Tista pout domou se je vlekla kak stou vragouv in nekši čüdni straj se njim je vlejko nut v čunte. In gda so odprli domanje dveri, so gor Prišli, ka je straj nej biu Zaman. Žene so se tak korile z njimi, ka so se kak kakši mali vrabli brezi edne rejči potejgnoli v postelo. Zrankoma so bili ške bole mali vrabli in ženske ške vekše ženske. Kak bi pa nej bile, vej je pa moška voda nej bila nika drugoga, kak pocukrana palinka.
Kakšo leto je trpelo tou vse vküper z moško Vodo in možakari so tadale pili vino, pivo in domanjo palinko. Ranč tak so se tam v krčmej čutili za moške, kak te, gda so pili moško vodou. Tam v krčmej. Doma pa je bilou vse po starom z ali pa brezi moške vode.
Ge pa zdaj moram enjati, ka me zove moja tašča Regina, trno čedna ženska, ka njoj moram posoudo zaprati, künjo spucati, spejglati svetašnji gvant, sküjati večerjo in gore obesiti fijanke. Po tistom mo mogo nama z ženov na nouvo oblejčti postelo, vöstepsti tepihe in spucati cipele. Po tistom mogouče dobim malo cukrane palinke in mo se po tistom, gda zaspim, počüto kak moški.
Miki
Porabje, 21. septembra 2000
5
„Od kukarce do zlejvanke"
Drüštvo žena Odranci je 10. Septembra organiziralo kulturno pa etnološko (néprajzi) prireditev z naslovom ,,Od kukarce do zlejvanke”, Cilj toga programa je bijo - kak mi je Majda Hajdinjak, predsednica drüštva, prajla - pokazati stari način pridelovanja koruze. »Že mi
ne vejmo, kak se je tau delalo, naša deca pa ške menja zna. Zatau škemo malo buditi indašnji način dela, ka nede šlau vse pomali v pozabo.«
Že naslov prireditve vöovadi, ka smo delo s kukarcov leko vidli od trganja vlati do spečeni pokarajov. Program se je začno s tejm, ka smo se vsi v red postavili pa žlakoma šli na njivo. Najnaprej so šli odranski moški pa žene, člani drüštva penzionistov pa članke drüštva žena. Nisterni so meli košare na plečaj, nisterni pa žakle zvezane predvse, Vmejs so pa veselo popejvali. Na njivi njim je redno šlau delo. Gde so kukarco dojstrgali, so go s košari
na traktor zasipali, kukarčino bilge dojzosekali pa na tjüpe zvezali. Med tejm ji je en možakar z velkoga vrča napajo. Traktor je vozila ženska v nošo zravnjena. Mašin je nut-
vužgala, ka de kukarco domau pelala. Gda je z njive na paut stejla voziti, se ji je dojstavo. Eške sreča, vej se je pa lüstvo sploj nej genilo doj s pauti, kak
gda bi vedlo, ka se nika mujs mora zgoditi s traktorom. Dja, če se je pa traktori tü zandrla jabočnica, z dejdekinoga vrča. Gda ga je napaujo, ga je že samo s tikvinimi bilgi trbelo ma-
lo potegniti pa se je tak nutvužgo, ka se je do daumi več ranč nej stavo.
Tau kukarco so že na njivi vöolüpali. Meli so pa doma že en
velki küp vlati, etak so si kaulek njega vsedli pa flajsno lüpali. Pod lugašom so pa po indašnjom lüščili kukarco z lüščarom, s ,,konjom” pa z mašinom, steroga so z rokauv gonili. Tri ženske so pa lupinje mantrale, naj se njim tak vujgne, kak one škejo. Mele so spletene cejkare, male košarice, tacline za vraučo posaudo, šlapline, predpražnike (lábtörlő). Mlajše je tü včila plesti ena gospa. Moški so pa ške z mašinom kukarčno bilge rezali za sečko. Sto je Sto, si je kukarčno melo tü leko küpo. Na razstavi smo si leko poglednili sledkar pa kauštali tü, kakšni fajnski pokaraji, pogače se dajo spečti s te mele.
Organizatorji so si na tau tü mislili, naj zvöjn domanji lidij drügi tü leko vösprobajo delo z indašnjoga svejta. Šestkrat po tri žensk je tekmovalo (versenyzett) med seov. Najprvin so mogle kukarco lüpati, vküp-zvezati pa na draug povesiti, steri je tak visiko biu, ka so nisterne samo lüčale leko, nej pa klale vlati. Po tistom so pa lüščile na ,,konji”, tau je stolec s trejmi nogačami, naprej ma cveke zabite, gde vlati trbej lüščiti. Nisterne ženske so si malo prgiške tü tazbrüsile. Najoslejdnjim so pa brezi vsega lüščile friško kukarco, tau njim je šlau najbole težko.
Števanovski ženam je tau delo že tü špajsno, na takšnom »konji” so pa ranč eške nigdar nej lüščile. Depa nika so se nej trucale, liki so na tejm bile, naj vse prvin pa baugše obredijo. Ferenčin Ani, Mariš pa Ana so valo vrejdne zatau, vej so pa ške vmes popejvati tü mogle. Na tekmovanji so najbaugše bile ženske z Gornje Radgone, na steraj se je vidlo, ka so vcuj včene k tomi.
Po tejm so ške gorstaupili mlašeči plesalci, moški zbor Odranci pa dva humorista. Gda je pa na red prišo ansambel Metali iz Črenšovec, je tak dobro igro, ka so ške naše ženske tü plesale. Istina, ka najbole tista, stero je cejli den nika badalo pa bolelo, ka se je v kedni vözmantrala, vönategnila, depa muzika go je zavračila.
Števanovske pevke so že več lejt povezane z drüštvom žena iz Odranec. Vsakšo leto gnauk-dvakart majo kakšno srečanje. Vesele so, ka so ji na te den tü pozvali.	K. Fodor
Miniportret
Sto je takše nej vido, si ne more misliti...
... kakše doživetje so nistarne kulturne prireditve. Etak je etognauk v Beltincaj pred nastopom pripovedavo svojim padašom Jože Sukič, mladi gorenjesenički folklorist. Guč je bio od letošnjoga šentvidskoga pevskega tabora, gde je Jože oprvin bio kak član pevskoga zbora. Tau ma je pa zatok napamet prišlo ranč tam, ka je na odri bila edna foklorna skupina pa je edno takšo slovensko pesem popejvala, stero smo letos skupni zbori popejvali v Šentvidi.
• Joži, če sam stejla ali nej, sam mogla čüti, kak si čüdovito pripovedavo od tvojoga doživetja v Šentvidi. Ne znam, kelko si star, samo tau
znam od tebe  ka si že dugo lejt pri seničkoj folklori, zdaj
si pa v pevski zbor tü not
staupo.
»Nej je skrivnost, 24 lejt sam star, pri foklori pa že od 1991. leta delam. Pred tistim sam pa že dvej leta v šolski folklori pleso. Letos, na začetki leta sam pa not staupo v Senički zbor tü. Rad mam slovenske plese pa pesmi. Leko, ka de se tak čülo, ka velke reči nücam, depa tak čütim, ka je za takšo lepoto vrejdno živeti. Človek trdo dela med kednom pa te pridejo vaje, nastopi pa lejpa doživetja. Najraj bi vsakšoga s sebov vlejko, naj vidi, naj se veseli, naj grata s tejm bogati, bogatejši.”
•	Od koga si erbo tau volau? Emo si v držini peldo za tau? »Mam dva starejša brata, Obadva plešeta pa sta spejvala v zbori tü Obadva. Meni se je tau vidlo, ne vejm, ka bi napravo, če bi ma nej püstili. Moja mati so tü sploj radi kaj takšemi, etak pa mam tak v držini kak med padašami tü peldo.”
•	letos si v senički zbor tü not staupo. Sto te je zvau v zbor? Joži Gyeček me je zvau v zbor.
Tak sam si mislo, če on kak oženjeni, dva deteta oča, pa njegva žena zandolejta tak zbor kak folkloro, bi Sramota bila, ka ge nej. Kakoli, ka nam je včasin velka stejska, ka se programi križijo pa nagnauk ne moreš na dvoje biti, itak je dobra delati v dvej skupinaj.”
• Tvoje najlepše doživetje?
»S folklorov sam v Kopra doživo najlepše minute, dneve. Te sam vido najoprvin morje pa takšo lepo mesto, kak je Koper. Letos sam pa se preseneto (meglepődtem) v Šentvidi. Že dugo Odim plesat, depa nika sam se Zdaj navčo oprvin od slovenski lüdaj. Če človek doživé šentviško prireditev, vidi več gezero lüdi cejli den ,,delat”. Leko je vročina leko je dež, tau se na obrazaj ne vidi. Tau je nika zvünrednoga. Pa se ne šte, če so stari ali mladi. Navdüšeni so vsi, tam se pozabi telovna pa düševna bolezen, tam se samo popejva. Samo tau leko povejm, ka je vsakši nauri, steri ma dobra grlo, pete za ples, ka vönja takše prilike, se ne pridrüži tejm skupinam. Po mojem, vsi, steri tau doživejo, so bogatejši od drugi.” I.B.
Brezdomci na Madžarskem
Po najnovejših statističnih podatkih je na Madžarskem kakih 50 tisoč brezdomcev, ležišč v prehodnih domovih pa le 8 tisoč. Med njimi je največ moških od 35 do 40 let starosti. Zadnje čase se je pa znatno dvignilo tudi število mladoletnikov ter žensk.
Vse več malih krajev V zadnjih štiridesetih letih se je podvojilo število t. i. malih krajev na Madžarskem. Za male kraje se štejejo tista naselja, vkaterih živi manj kot petsto ljudi. Na Madžarskem je kakih 3200 krajev, v več kot 1000 krajih živi le nekaj sto ali še manj ljudi.
Phare podpora za I.
2000
Minister brez listnice za Phare zadeve Imre Boros in veleposlanik EU Michael Lake sta 12. septembra podpisala denarno pogodbo o Phare podpori Evropske unije. Le-ta bo nacionalni Phare program Madžarske v 1. 2000 podprla z 65 milijoni evrov. Iz tega denarja naj bi se podpirali projekti nerazvitih območij, izboljšal socialni položaj romske majnšine na Madžarskem oz. pospešila socializacija Romov. Nekaj milijonov evrov je namenjenih tudi posodobitvi mejnih prehodov.
Obnove v Skanznu Muzej na prostem v Szombathelyu so odprli 1.1973. V tem muzeju je na ogled tipična ljudska arhitektura pokrajin v Železni županiji. Pripravlja se tudi slovenska hiša z Gornjega Senika. Muzeologi in etnologi pa imajo ogromne težave z obnovo starih kmečkih hiš in drugih poslopij. Večino le-teh so postavili na koncu 60. in v začetku 70. let. Hiše so večinoma krite s slamo, zato strehe prepuščajo. Obnovitev takih streh je zelo draga in tudi strokovnjake je težko dobiti.
Porabje, 21. Septembra 2000
6
K A P E J L A
Prvin šega bila, ka je lüstvo na Spomin ali zavolo hvale križe postavlalo pri pauti. Gnesden tau več nejga. Zdaj že tisti križi pa kapejle tö nanikuj pridejo, stere stojijo. Sploj malo je, stere popravlajo. Med tejmi je na Verici Röfcina kapejla, stero Röfcin Jenő ponavlajo. Od tauga pa od zgodovine kapejle so nam pripovejdali.
•	Ka delate tü pri kapejli? »Dja Zdaj tau kapejlo popravlam. Tau nakanenje eške mam. Telko še ladam pa srečo mam, ka sem se tak naraudo, ka k tašoma vse se razmejm. Ta kapejla že trno lagvo vögleda pa sam si mislo, ka tau še zato naredim pa popravim. Zato, ka moja mati je tau dala postaviti na Spomin. Sestra je devetnajset lejt stara bila, gda je mrla, tau je bilau 41. leta. Z Gorenjoga Senika z ednim velkim tovornjakom so se pripelali, gda je bilau posvečüvanje. Tistoga reda je tau še velko delo bilau.
Tau bi še rad tapravo, ka gda je moja sestra tak batežna bila, te so go v Pešt pelali v špitala pa tam je mrla tö. Tau je bilau 17. avgustuša. Moja mati pa oča sta v štjednji s capami mlatila. V stanej je edan tjednjak bijo, gde je edna stara vöra bila znautra. Gnauk je samo začnila biti pa vö s tjednjaka spadnila. Je ranč nej bila gorapotegnjana. Sledkar so prajli, ka je moja sestra ranč v tistoj minuti, gda je vöra vdarila, mrla v Pešti v špitalaj. Te je mati v strašno völko žalost spadnila. Tak vejm tau, kak če bi Zdaj bilau.«
•	Vi vördjate v tejm? »Vördjam. Zato, ka moja mati tö dosta vse tašo gučala.«
•	Ka mate tü še popravlati? »Cejli majter se vse dola zdumbo. Zvüna pa znautra tü. Črpnje se prejksklau. Nauva okna, dvera pa dvej stolice še napravim. Aj se cejlak ponauvi. Zato, ka te mo malo lažej. Če mati tistoga časa, gda je tak srmačko šlau, leko tau kapejlo postavila, te se tau tak šika, ka go moram ponauviti.«
•	Kelko vas je bilau vse vküper bratov pa sester? »Nas je osem bilau vsevküper. Najstarejša sestra je Zdaj mrla
eden mejsec nazaj. Dja sam najmenkši pa sam že samo sam. Drügi so tak eden za drügim tapomrli, gda so eštje mali bili.«
• Kelko stari so bili?
»Dvej leta, edno pa pau, bila taša, stera samo par mejsecov živela. Ka so bola starejši pomrli, tisti so štiritresti pa dvajsti lejt stari bili.«
•	Gda je kapejla že stala, potistim je še stoj mrau z družine?
»Potistim so mrli oča pa dva starejša brata.«
•	Ka vi mislite od tauga, ka telko je mrlo od vas? Baug vas kaštiga ali ka je tau? »Tau je zato strašno taprajti. Kak je tau mati mogla vöprstati, od tauga sam si že dja tü dosta brodo. Te je bilau tisto velko doladavanje pa samo dja sam bijo z njauv, najmenši pojbič. Strašno moglo biti. Te smo kulacke gratali pa tau še nej dojšlo. Oča dosta duga njau na mater. Zato ka prositi mogo pejnaze na pokapanje. Edan za drügim so samo pokapali. Tak mislim, trigezero pengőnov duga je bilau.«
•	Ka pravite na tau, tau
nej kaštiga?
»Na tau bi dosta vse leko pravo. Moj oča so krčmau vönaprajli, samo ka so začnili piti pa so v dug spadnili. Krčmau so samo sedam lejt meli. Oni so dosta nej trpeli, zato ka so mrli. Mati so mogli te veltje križe vöprstati. Pa so oni Boga boječi bili. Leko, ka Baug zato tak pomago, ka njim dobro volau
dau. Ona telko trpala pa itak zato koražna bila. Osemdesetpet lejt stara bila, gda mrla. Dosta je odla perdja čejsat, dosta vse je čüla pa vidla tö. Dosta vse se je z njauv Zgodilo, ka je tašuga reda tapripuvejdala. Še Zdaj gučijo, ka je Röfcina Nanica pripovejdala.«
• Pripovejdali bi nam nika Njenoga”?
»Z edni knjig je ona tau vöštejla, ka prvin, kak pitam den pride, se 15 čüd skonča. Še v nebesa angeli ne vejo, ka gda baude. Kračaša lejta baudejo, drejvdje de dola zvrejeka senilo, taše stvari (živali) pridejo, ka vse dola pozobajo. Tak svejt pride na konec, ka mladina nika neda vörvala. Če de z zratja Baudjin tjejp dolagledo, eške te nedo vörvali. Tisti den, da se
svejt zaniča, gda baude pitam den, v tistoj vöri baude edna strašna čüda. Tisti (h)rast, ka so ga za Jezuša križ svekli, en den zraste pa vözacvete. Tam bau en oltar pa bau prva meša tistim, steri živi ostanejo. Tau bau prvo znamenje, da se skonča svejt«
• Vi v tau vördjate?
»Vördjam, zato ka moja mati je dosta vse gučala, ka je ona vidla pa ka so starci vidli. Zato ka te še dosta znamenja bilau. Gnauk sta z očom vret v Meriki bila. V ednom velkom rami so spati. Nika dosta štaukov je emo. Že te so moja mati sploj Boga boječi biti. Pa prvin, kak bi zaspati, vsigdar so tisto molitev moliti, stero če stoj moli, te se ma nej trbej bojati, nej ognja, nej vode nej pükše. Drügi so čemerni biti, naj ne moli, ka ne morejo spati. Gnauk se je pa ta zidina, gde so spati, vnoči vužgala. Moja mati so se preoditi, zato ka je nika nej njalo) spati. Ovak bi tisto lüstvo vse zgorelo. Potistim so nej vedli, kak naj se zavalijo materi.
Tak vögleda, ka Baug tö tiste kaštiga najbola, steri največ trpijo. Moja mati so dostakrat tau prajti, vejn nika nejga na svejti, ka telko moram trpeti. Gda tau rejč vöprajla, potistim je že včasin vcujdjala, dapa zato vördjam. Zato, ka je Jezuš tü
dosta trpo, pa mabiti ka tau vala, če stoj trpi. Mejla ona edna molitvena knidja. K molitveni knidjaj so z ednim guminom klüč meti vcujzvezano. Tiste knidje so njej v prst šli. Če so se proti klüči obrnaule, te mislim, je bijo „ja”, če so se pa na drugo stran obrnaule, tisto je pa bilau ,,nej”. Gda so mlajši batežni biti, te ona tiste knidje v roke zela pa vejdla, če ozdravi dejte ali nej. Dja sem materi dostakrat pravo: Mati, dja tau ne vörvam. Ti darvene prste maš, pa te knidje zato letijo. Dostakrat se jim prijo knidje, gda so
v	rokej meti pa rejsan, tiste knidje so zlatele vö z roke, če človek Sto ati nej. Dapa tau samo njej šlau, nam drügim nej. Dostakrat so se čemeriti, če so kaj knidje nej pokazale. Te sam jim šagau emo prajti: »Mati, njajte
vi	tau, vej ste pa vi nej Baug, ka bi vse mogli vedeti.«
• V tau kapejlo lüstvo odi kaj molit, mislim bola na svetke?
»Gda go je mati dala postaviti, te so ojdli. Pomalek, kak je začnila na nikuj pridti, tak je vsigdar menja lüstva prišlo es molit. Leko, če go ponauvim, te pa pridejo. Dapa tau je baja, ka mladina že ne vördja, tak pa ne mislim, ka bi oni Prišli es molit.
K. Holec
S kolesom čez tri države
Kolesarsko društvo v Monoštru je svojo letošnjo sezono zaključilo 9. septembra s turo preko treh držav. Približno 60 kolesarjev se je zbralo na startu pri Slovenskem kulturno-informativnem centru. Pot jih je vodik preko mejnega prehoda Heiligenkreuz do Jennesdorfa (Ženavci), Neumarkta, Eisenberga in Tauke. Avstrijsko-slovensko mejo so prestopili pri Kuzmi, kjer so jih tudi pogostili. Na Madžarsko so se vrnili preko Martinja. Prekolesarili so kakih 68 km. Dan so zaključili v restavracji Lipa, kjer so jih pričakali z vročim golažem.
Porabje, 21. Septembra 2000
7
POLETNA DOŽIVETJA
Poletne počitnice so minile prijetno. Veliko sem potovala, brala, bila sem v taboru, hodila sem plesat.
Konec junija sem bila v taboru za angleščino v Monoštru. Veliko sem se učila in sem spoznala mnogo prijateljev. Zelo dobro sem se počutila. En teden sem bila na Alfoldu. Ravnina mi ni bila všeč, ker tam ni lepih hiš, ceste so ravne in zemlja je neobdelana. Mesta so pa lepa. Bili smo v Szegedu. Tam smo kupovali in bili tudi v gledališču na prostem. Ogledali smo si predstavo László Hunyadi. Všeč mi je bilo tudi mesto Gyula. Zelo mi je bila všeč »Stoletna slaščičarna«. Bili smo še v Kecskemetu, Békéscsabi, Szentesu, Orosházi, Hódmezővásárhelyu in v Romuniji v Aradu.
Poleti sem brala knjige, eno tudi v angleškem jeziku. Vsak petek sem hodila na vaje, ker sem članica folklorne skupine.
Lilla Fasching 9. b-r. Gimnazija Monošter
Poletne počitnice so se začele 17. junija in so trajale do 28. avgusta. Na Gornjem Seniku je 25. junija bil vaški dan. Imeli smo praznik ob poimenovanju šole. Dobila je ime po Jožefu Košiču. Julija smo bili z družino v Veszprému. Tam smo si ogledali živalski vrt. Potem smo se peljali na Blatno jezero. Vreme je bilo slabo, zato se nismo mogli kopati, ampak smo pogledali pristanišče. Potem smo se peljali dalje v Tihany, Ba-
dacsony, Sümeg. Ogledali smo si ta mesta. Ta izlet je bil zelo lep.
Sredi julija sem bila v mestu Zalalövo. Bila sem z botro in smo bili v počitniškem domu. Veliko smo se kopali, plavali in sončili. Vreme je bilo lepo.
Sredi avgusta smo se peljali v Sombotel k bratrancem. Dva dni smo preživeli tam. Prvi dan smo nakupovali za šolo. Drugi dan smo šli na kopališče Termal. 20. avgusta smo bili na proščenju v Monoštru. Obiskali smo krstne botre. Poleti sem večkrat šla k babicama. Tudi doma sem pomagala pri delu. Počitnice so bile zelo dobre, škoda, da so hitro minile.
Beata Bajzek 9. b-r.
Gimnazija Monošter
Počitnice so se začele 19. junija. V juniju sem bila s svojim razredom v Székesfehérváru. Tri dni smo preživeli tam. Imeli smo lepo vreme. Ogledali smo si muzeje, eno jezero, šli smo tudi v kino. Z vlakom smo se vrnili domov, naslednji dan smo pa potovali v Slovenijo. Pot je bila zelo dolga, ampak videli smo lepe pokrajine. Najboljše je bilo pri morju v Piranu. Piran je zelo lepo mesto. Veliko smo se kopali v morju in smo se tudi vozili z ladjo. Dva dneva v Sloveniji sta hitro minila. V juniju in juliju sem bila doma. Veliko sem spala, gledala sem televizijo in vsak večer sem igrala s prijatelji nogomet. Avgusta smo spet potovali v Slovenijo, v Podbelo. Tam smo imeli tabor. Spali smo v šotorih. Iz Madžarske nas je šlo trinajst. V tabor so prišli otroci s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Italije, Avstrije, Nizozemske. V Podbeli
smo preživeli en teden. Okolica tabora je bila zelo lepa, velike gore in reke so bile čudovite. Ko smo prišli domov, je moj bratranec imel poroko. Zadnji tedni poletja so minili zelo hitro in na žalost se je spet začela šola.
Anita Vajda 10 .a-r.
Gimnazija Monošter
Šola se je končala 16. junija. Naslednji dan sem se peljala v Szombathely. Tukaj sem preživela tri dni pri svojem bratrancu. Potem sem bila doma. Delala sem v osnovni šoli s štirimi deklicami. Delo je bilo zelo utrudljivo. Potem sem počivala, gledala televizijo, bila sem pri svoji prijateljici. Z družino smo bili na Orlu. Zelo dobro sem se počutila. Potem sem pa bila v taboru. Programi so bili zanimivi. Pokrajina je bila zelo lepa. Bili smo v kobariškem muzeju, ki sem ga jaz že videla. Ko smo prispeli domov, sem bila pri ba-
bici na Rábagyarmatu. Pomagala sem ji.
Počitnice so bile zelo dobre, ampak zelo kratke.
Reka Hirnök 1O.a-r.
Gimnazija Monošter
Počitnice so trajale od 19. junija do 28. avgusta. Preživela sem jih doma. Vsak dan sem pomagala mamici pri pospravljanju in pri kuhanju. Večkrat sem obiskala babico v Števanovcih. Če je bilo slabo vreme, sem brala, gledala televizijo ali poslušala glasbo. Večkrat sem bila v Monoštru po nakupih. Nisem imela veliko prostega časa, ker sem se učila nemški jezik. Rada bi naredila jezikovni izpit iz nemškega jezika. Izpit mi bo pomagal pri nadaljevanju študija. Bila sem tudi v taboru Tolminska 2000, ki je potekal v Podbeli pri Kobaridu. Tabor je bil v zelo lepem okolju, trajal je od 30. julija do 6. avgusta. Obiskali smo Krnsko jezero, rojstni kraj
pesnika Simona Gregorčiča. Bili smo v kobariškem muzeju. Tabor je bil zanimiv. Žal, počitnice so bile kratke.
Andrea Pint 11.b-r.
Gimnazija Monošter
Prišlo je poletje, z njim pa počitnice. Te so trajale od 19. junija do 28. avgusta.
Po razdelitvi spričeval sem se zopet začela učiti. Učila sem se nemščino in književnost, ker se pripravljam na jezikovni izpit in na tekmovanje iz književnosti. Morala sem veliko vaditi in ponoviti učno snov prvega in drugega razreda. Učenje je šlo dobro, zato sem lahko brala in se zabavala. Večkrat smo šli k babici, ki se je vedno veselila našega obiska. Tudi mi smo dobili obisk: prišli so sorodniki iz Budakalásza in iz Szabadke. Na žalost niso mogli dolgo ostati pri nas. Morali smo jim obljubiti, da bomo prihodnje leto mi šli k njim.
Bila sem tudi v taboru v Podbeli, blizu Kobarida. Ta tabor je trajal od 30. julija do 6. avgusta. Počutili smo se dobro, programi so bili zanimivi. Na primer, bili smo v rojstni hiši Simona Gregorčiča, v breginjskem muzeju in v Triglavskem narodnem parku. Ogledali smo si Krnsko jezero. Vadili smo slovenski jezik in dobili nove znance.
Počitnice so hitro minile, zopet je zazvonil šolski zvonec, začelo se je šolsko leto.
Etelka Dončec 11. b-r.
Gimnazija Monošter
Poletne počitnice
16. junija se je končala šola, začele so se poletne počitnice. Doma sem gledala televizijo in se igrala. Bila sem tudi v Monoštru na kopališču. Doma sem pomagala mamici v kuhinji in zunaj, kolesarila sem, poslušala glasbo, se igrala na računalniku, brala knjige in risala.
Hitro je minilo poletje. 28. avgusta se je začelo novo šolsko leto 2000/2001.
Adrien Lazar 6.r., OŠ Gornji Senik
Poleti sem bil v taboru Tolminska 2000. Ta tabor je bil v Sloveniji. Tu so se srečali mladi iz različnih držav sveta. Iz naše šole nas je bilo sedem. Spoznavali smo Slovenijo. Potepali smo se po sledeh Soške fronte, kjer so potekale najhujše bitke v času 1. svetovne vojne, obiskali smo Krnsko jezero in pobrskali smo po ostankih soških bitk. Ti so zbrani tudi v zbirki o 1. svetovni vojni v kobariškem muzeju, ki smo si ga tudi ogledali. Obiskali smo rojstni kraj velikega pesnika Simona Gregorčiča in preživeli dan v Breginjskem kotu. Preživel sem prijeten teden in sem se zelo dobro počutil.
Balaž Bajzek 6.r., OŠ Gornji Senik
Porabje, 21. septembra 2000
Sto prej rože rad ma...
... lagvi človek ne more biti, pravi pregovor. Pred nistarnimi lejti, gda smo začnili bola prejk meje ojdti, smo se napona zagledali v lejpe rauže v Austriji, Sloveniji. Baugi vala, tau šegau je vse več lüdi prejkvzelo pri nas tü.
Etognauk sam pozvanje dobila v našoj vesi k ednoj držini, naj bi prej poglednila njigve lejpe rauže, ka vert -že več kak 20 lejt - kauleg rama pauva, pa sterim se sploj veseli. Iža je - leko povejmo mali püngrad - na brgej, etak pa človek če po vesi, skauz vesi dé, žau ne vidi njigve rejsan čüdovite rauže.
Ferenc Buchesz že skurok sedem križov ma. Že dugo--dugo lejt sadi, skrb ma svoje lejpe rauže.
•	Po cejloj vesi sam nej vidla etakše rauže pri ramaj Kakše rauže so tau, pa zakoj je pauvaš vsakšo leto? »Ka v tej 14 ladej vidiš, tau so fuksije. Štiri fele mam, edne so lepše farbe kak druge. Na dvorišči pa mam trobünte tü, stere so tü čüdovite pa rejsan tak velke kak edna prava trobünta. Zvün toga držim vsefele muškatline, v ogradci pa ta valaun rauže. Zatok je pauvam, ka je tau moja radost, moj hobi. Večkrat stanem pa je samo gledam, gledam. Ovak ogradec tü rad mam Vse pripauvam, ka nam je potrejbno.«
•	Rauže je lepau gledati, sploj pa, če ji je telko na enom küpi. Dosta dela
prosijo?
»Sploj dosta dela prosijo. Cejlo leto, depa eške v zimi se tü moram brigati za nje, zatok ka morajo zimau skauz sprajti. Sprtolejt pa te dobijo friško zemlau.«
• Rauže so lepota, ranč tak kak povejmo glasba (ze-
ne). Ge tebe tak poznam, ka znaš igrati na harmonike, na orgle. Tak 5-6 lejt si spejvo pri seničkom pevskom zbori. Glasbo tü rad maš?
»Sploj. Tak sam se naraudo, ka Znam na dva glasa spejvati. Tau me veseli. Sploj se mi je vido kulturni program, ka so v vesi Slovenci etognauk v nedelo meli. Takše kaj je zame, me zmiri, sam veseli takšoga reda.«
• Tüj blüzi sedi tvoja žena, Rejzi tü. Rejzi, znam, da si ti Slovenka pa znaš slovenski, Feri je pa Nemec. Kak ti gledaš na njegvi hobi pa kak vama dejo upokojenska lejta?
»Ge tak znam slovenski kak nemški. V fabriki, gde sam delala, sam bila nemška prevajalka, depa s slovenskimi ženskami smo slovenski gučali. Ferina rauže? Rada sam njim, rejsan so njegvoga trüda sad. Ge ma samo tak pomagam, ka vse v kalendar gor zamerkam, ka je buma pri nikšoj rastlini nej vseedno, gda sadiš, gda delaš z njimi tau ali tisto. Ge sam doma administrator, s tejm vred, ka na njivi pa v ogradci ranč tak delam kak
Feri. Rauže nej, tau samo on dela.«
• Vaš ram je nej toga reda bio zidani, depa sploj lejpi je, pa je na sploj lejpom mesti. Tau tü vidim, ka vse poštüjeta, ka je gnauksvejta v rami bilau. Najde se not zozidani špajet ranč tak kak stara vöra na stanej, stera eške gnes sploj lepau bije. Kak je tau?
»Nej je samo nauvo lejpo« -pravi Rejzi. »Stara stvari so vsakši den več vrejdne, če je poštüješ pa ohraniš. Dosta lüdi, sploj pa mladi si ne premišlavajo etak. Nam je tau lejpo pa mi več nemo ovak.«
Lejpa vöra je že buma dvakrat vdarila, že sam več kak dvej vöra pri njij, depa eške smo si sploj malo gučali. Feri, da se je posloviu od mene, mi je prineso dvej trno lejpe, velke paprike, ka sam edno edno kumaj držala v dlani. Tau tü oni pauvajo. Te pa dobro zdravje pa naprej lepe rauže vsakšomi na veselje.
I. Barber
Sto zna lažati
Pištak se je etognauk srečo v Varaši z edno spoznano deklov, s sterov sta tistoga reda v srednjo šaulo ojdla. Pištak etak pravi ovoj: „Olga, kak si pa ti lejpa, tau je nej zapovedati!” Olga pa: »Škoda Pištak, ka od tebe tau človek ne more povedati.”
Pištak pa Zdaj etak pravi: »Pa Zakoj bi nej leko? Napravi tak, kak sam ge napravo. Lažaj!”
Dvej roke
Mikloš se ženi. Gda je zaročo svojo drago Ilonko, te ma je Ilonkin oča etak pravo: »Moj bodočni zet! Rad sam, ka vzemaš mojo čer. Prosim te, poštüvaj go. Naj vidiš, kak te ge poštüjem, Zdaj ti povejm, ka za Ilonkino rokau dobiš eden milijon forintov.”
Mikloš je sploj rad pa ma pamet tak odi kak kolau pa včasin etak pravi: »Tau je lepau. Depa vejte, ka sam napamet vzeo? Vaša čij, moja draga Ilonka dvej roke ma.”
Pa takšo?
Naš Laci je tak dvej leta lejto za svojo Rožikov. On je dobro vedo, zakoj lejče, vej je pa Rožika bogata bila. Kakoli ka se je ona eške nej volau mejla ženiti, on go je po dvej leti lejtanji nanje vzeo pa je on bio najbole rad na svejti.
Odišlo je tak pau leta v zakoni pa gnauk samo Rožika etak pravi našomi Lacini: »Laci, ne vejm, kak je tau, depa tak se mi vidi, ka od zdavanja mau si več nej tak pozoren, tak fajnski pa dober do mene kak pred tistim. Zakoj?”
Laci pa: »Pa si vidla že koga takšoga, steri bi, povejmo, za ednim busom leto te, gda se je že gor zavlejko na njega?”
Lujza
Lujza Sama žive, nej se je oženila, etak pa nikoga nejma. Pri sausadi geste eden mali, tak 6 lejt star pojbič, mali Vili. Lujza ma je sploj rada, on vsakši den prileti pa si malo pripovejdate. Etognauk je tü prišo pa si pa malo gučita, gda mali Vili etak pita Lujzo: »Lujza, Zakoj ti nemaš deco?” Lujza pa etak. »Zakoj, Zakoj. Zátok, ka mi je štork nej prineso.”
Mali Vili pa zdaj roke vküpvdari pa etak pravi Lujzi: »Lujza, gde pa ti živeš? Če na tau čakaš, te nigdar neš mejla nej maloga pojbiča pa dekličine tü nej."	I. B.
Dödöle
8 krumplinov, 3-4 šalice mele, 1 žlica žirá, 1 lük, sau, voda
Krumple olüpamo, na tenki gorzrejžemo in v parsolanoj vodi küjamo. Samo telko vodé vlejemo gor, ka pokrije krumpline. Gda so krumplinge na polonje meki, gorsiplemo 3-4 šalice bejle pšenične mele. Na srejdi edno kijauko nutpotisnemo, tak ka mela vrkar ostane. Če so krumplinge meki, mela dobro zdušena, vodau dojvlejemo v edno posaudo. Krumple dobro zmejšamo, aj sploj gladko bau. Če je masa preveč trda, malo iz dojvlejanoga kropa vcujvlejemo. V tepšiji v žirej lük spražimo in
z edno žlico nutdejvamo. Na rdečo spečemo. Leko gejmo s šalato, vrnji mlejkom ali pa cü k mesej.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1,
P P. 77,
tel.: 94/380-767 e-rnail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.