V obrambo našega učiteljstva. (Dopis izven uredništva.) »Resnica oči kolje« slišim že dancs kot _dgovor na svoje misli. ki jih hočem tukaj navesti. Pa vseeno ne morem držati jezika za zobmi. kajti vzlic odkritemu priznaniu. da so žalibog i>os;ostoina upravičeni očitki, ki padajo ob vsaki priliki na nas nrlajše tovariše vzlic dejstvu. da že marsikateri saim s trpko bolestio v srcu obsoja samiega sebe radi mrtvila, iz katerega se ne more dvigniti kakor bi rad. se mi zdi sodba naših starejših tovarišev vendarle oretrda in presplošna- Rad priznavan njihovo innogostrainsko delavnost in velike zasluge tako na nedairoškem in kulturnem polju sioloh, kakor tudi v stanoivskih zadevah. vsa čast njihovi ideaini požrtvovalnosti in tudi sam sem mnenia. da mlajša eeneracija našega stanu liajbrž ne bo izvršila to'.iko vidnega. in neposrednega dela. Toda predno se izreče sološna sodba in obsodba da nam manika idealizma. stanovske zavesti ter delavnosti je treba ooseči nekoliko globlje. Treba ie premotriti čas in razmere. v katerih se je vzgoieval naš naraščaj zadnio. zlasti voino dobo. treba ie unoštevati nrilike. v katerih smo začeli službovati in se ozreti ua zaliteve ki jim mora zadostovati osnovna šo!a in na one nred desetletji. Izobrazba ki jo dajejo učiteljišča svojim goiencem. Me zadostovala takrat morda ponolnoma. da je učitelj novinec že izDOČetka lahko izhaial. imel ie potemtakem več časa in nrilike za udejstvova- nie na drugih toriščih. se ie lažje specijaliziral in dosegel vcčjo sposobnost v tej ali oni stroki. A danes? Znanje. ki ga dobi učiteljiščnik se!daj. je vsled zastalde organizacije učiteljsč ravno tako, J-akor je bMo pred desetletji, zahteve na Ijndskih šolah na so precej drugačne in večje. Siromak nastoni službo. naleti na tcžkoče. katerih na vadnici niti slcdu ni bilo in »plava«. Ako hoče doseči tisto stopnio snosobnosti ki ie potrebna za. usioešno delovanje. mora se z veliko vnemo posvetiti edino !e šolskemu delu, niora »zanernarjati« izvenšolsko udejstvovanje in vse svoje duševne sile osredotočitf v to. da oostane kdaj dober učitcVi-vzgojitelj. Za kar so imeli starejši trvariši na raznolasro deset. dvajset ali celo več let, namreč da so se seznanili z noviini metodami in vzaroinimi načeli. to mora zmauati danes učitelj novinec v mnogo krajši dobi. Sicer pa šolanje zlasti v vojnom ča- su ni primeriati z onim v normalnih raz- merali nrejšnjih let. Ne samo. da kvalita- tivno ni dosegalo že itak zelo skrčenih in skroninih učnih smotrov, je iztrgala ~voiaška cbveznost premnoge še predča- sno iz učenia ter jih odvedla tja, kjer se ni ubijalo samo telesa ampak tudi duha, kier so se rušili ideali kjer je sirovo in nizkotno voino življenje. kakor slana mo- ii!o mehke in vz.nrejemliive duše. Za nstaliene in utrjeiie značaie starejših mož ti vplivi eotovo niso bili tako usodni in nevarni. mlajši pa marsikateri z muko v duši gleda razvaline nekdanjih sposobno- sti. energiie in pa lepih načrtov. ki iih .ie nekcč vne.t in navdušen študent, koval za bodoči poklic. Vo.ina ga je ogoljufala ?a nailepšo dobo življenja ko se prav- zaprav šele razvija cvet. ki nai bi po- zne.je rodil dober in zdrav sad. V tem času se je pa precej, ako ne docela, razblinilo tudi teoretiCno znanje in je moral začeti noitem takorekoč zonet nri a in .oridno delati 'da je v nekai letih dosegel vsai ono stopnjo sposobnosti. ki io ie.imel ko je ostavil zavod. Toda koliko truda in časa ie še treba, da se Dovspne tja.. kjer naj bi stal danes vsak učitelj tako glede na strokovno znanie. kakor tudi z ozirom na splošno izobrazbo. Zdii se mi oa tudi edino pravilno da skrbi mlad učitelj v začetku svojegaslužbovania v prvi vrsti za svojo izobrazbo da se posveti z vso vnemo Ie svojemu ooklicu v ožjem smislu. Posebno se mi vidi to potrebno danes. ko zahteva šola celega moža, ko je treba mriogokrat jeklene volje in železnih živcev, da v teh obuonih razmerah z uspehom iDulimo iz src nam izročene mladine raznovrsten plevel in strup. ki se je tako strahotno razpafeel ood vplivom splošne demoralizacije sedanie dobe. Slaba ie uslucra narodu in državi cepiti svoje telesne in duševne moči na kvar šoli in pouku. Dvema gosDodoma je težko služiti in oolovičarstvo ni nikoli nič prida. Razume se pa, komur izven njegovega poklica še oreostaia časa in moei. kdor ie v današniih časih nekak »človek in r>ol«. da sodeluie tudi drugod. da m>mas:a pri vzgoii in izobraževanju širših plasti naroda. zakaj »kar more to mož je storiti dolžan!« Sicer pa vzcroja naroda ni le mononol učiteljskesra stanu amnak dolžnost intelieence sploh. V zadnjem času ie takozvano izvenšolsko prosvetno delovanie nekaterih mlaiših tovarišev mnogo več škodovalo nesro koristilo. V svoii ognjeviti nepreudamosti se ie zaletel marsikateri predaleč. hotel kar čez noč vse preobrniti in nrenoviti. a je s tem zelo škodoval stvari. svojemu ugledu, kakor tudi vsemu stanu. Bolje ie, čakati zrele.iših let in prepustiti vsa vodstva starejšim. izkušenim, kaiti lažje je iPričeti popolnoma iznova, nego popravljati napake. Mislim da bi bili vredni upoštevania navedeni vzroki naše »indolence«, zakai večfina nas orizadetih sama najbolj tfpi, da ne more že koj izpoeetka vršiti svojeea ooklica kot pravi narodni učitelji. kakor smo nekoč sanjali. Ne oi_orekam pa. da je treba tu in tam včasi s:raje. Toda nekaj plevela je med pšenico zmiraj. je bil in bode in naravno je tudi. da se ob slabih letinali poiavi v večji množini.