96 The correlation between the variables of individual and sprint competition in biathlon Abstract Competitive performance in individual and sprint competition in biathlon depends on the speed of cross-country skiing, shoot- ing efficiency, shooting speed and time spent on the shooting range. With regard to other biathlon disciplines, these two com- petitions differ the most from each other in terms of competition requirements, especially in the length of the competition track, the number of shooting appearances and the type of penalty for a missed shot. The purpose of the study was to determine the correlation between these two disciplines in terms of overall competitive performance, as well as in terms of individual compa- rable variables of both competitions. The correlation between the competitive results of both disciplines is high (r = 0.81), which confirms the fact that in biathlon there are no specialized competitors for individual competitive disciplines. At the same time, the individual competition, due to the time penalty of one minute for a missed shot, offers the possibility to the competitors who are not the fastest runners to achieve with excellent shooting the top result. The correlation between the achieved times of cross-country skiing in both disciplines is very high (r = 0.90), despite the significant difference in terms of competition distance, which indicates that there are no competitors in biathlon who would be specialists in shorter or longer distances. The relatively low correlation of shooting efficiency between the disciplines (r = 0.41) indicates the unpredictability of shooting, which is in the individual competition sanctioned with a high penalty (one minute). Regarding the speed of shooting and the time spent on the shooting range, in both cases a greater correlation was found between the disciplines in prone shooting. Key words: biathlon, competitive performance, individual competition, sprint competition Izvleček Tekmovalna uspešnost na posamičnem tekmovanju in na tekmovanju v šprintu v biatlonu je odvisna od hitrosti smučarskega teka, strelske učin- kovitosti, hitrosti streljanja in časa, porabljenega na strelišču. Z ozirom na preostale biatlonske discipline se ti dve tekmovanji v tekmovalnih zahtevah med seboj še najbolj razlikujeta, zlasti v dolžini tekmovalne proge, števi- lu strelskih nastopov in kazni za zgrešeni strel. Namen proučevanja je bil ugotoviti povezanost med tema disciplinama z vidika splošne tekmovalne uspešnosti, pa tudi z vidika posameznih primerljivih spremenljivk obeh tek- movanj. Povezanost med tekmovalnima rezultatoma obeh disciplin je viso- ka (r = 0,81), kar potrjuje dejstvo, da v biatlonu ni specializiranih tekmoval- cev za posamezne tekmovalne discipline. Hkrati pa posamično tekmovanje zaradi minute časovnega pribitka za zgrešeni strel ponuja možnost tudi ne najhitrejšim tekačem, da ob odličnem streljanju dosežejo vrhunski rezul- tat. Korelacija med doseženimi časi smučarskega teka v obeh disciplinah je kljub bistveni razliki glede na tekmovalno razdaljo zelo visoka (r = 0,90), kar nakazuje, da v biatlonu ni tekmovalcev, ki bi bili specialisti za krajše oziro- ma daljše razdalje. Ugotovljena relativno nizka povezanost strelske učinko- vitosti med disciplinama (r = 0,41) kaže na nepredvidljivost streljanja, ki je na posamični tekmi sankcionirana z visoko kaznijo (minuta pribitka). Glede hitrosti streljanja in časa, porabljenega na strelišču, je bila v obeh primerih ugotovljena večja povezanost med disciplinama pri streljanju leže. Ključne besede: biatlon, tekmovalna uspešnost, posamično tekmovanje, tekmo- vanje v šprintu Klemen Bauer, Janez Vodičar, Janez Pustovrh Povezanost spremenljivk posamičnega tekmovanja in v šprintu v biatlonu https://www.n-tv.de/sport/Biathlon-Staffeln-enttaeuschen- -article9727446.html raziskovalna dejavnost 97 „ Uvod Biatlon je zimska športna panoga, ki zdru- žuje smučarski tek v drsalni tehniki in stre- ljanje z malokalibrsko puško. Prvo svetovno prvenstvo je bilo organizirano leta 1958, v uradni program zimskih olimpijskih iger je bil uvrščen leta 1960 (Lehotan, Magyar in Lange, 2008; Nitzsche, 1989). Na olimpij- skih igrah tekmujejo v štirih individualnih disciplinah (posamično tekmovanje, šprint, zasledovalno tekmovanje, tekma s skupin- skim štartom) in dveh ekipnih disciplinah (tekma štafet – posebej za moške in pose- bej za ženske ter tekma mešanih štafet – ekipo sestavljata dva moška in dve ženski). Posamično tekmovanje je najstarejša bia- tlonska disciplina, ki je bila na svetovnem prvenstvu prvič izvedena leta 1958, na olimpijskih igrah pa prvič leta 1960. Proga za moške je dolga 20 km (5 krogov po cca 4 km). Strelja se štirikrat na 50 m oddalje- ne tarče v zaporedju leže (premer tarče je 4,5 cm), stoje (premer tarče je 11,5 cm), leže in stoje. Tekmovalci za vsak zgrešeni strel dobijo minuto časovnega pribitka. Tekmo- valci štartajo posamično v 30-sekundnih časovnih intervalih. Disciplina šprint je bila uvedena v program svetovnih prvenstev leta 1974 in prvič izve- dena na olimpijskih igrah leta 1980 (Niini- maa, 1988). Dolžina proge na tekmovanju v šprintu za moške je 10 km (3 krogi po cca 3,33 km). Strelja se dvakrat na 50 m odda- ljene tarče v zaporedju leže in nato stoje. Za vsako zgrešeno tarčo morajo tekmovalci preteči kazenski krog v dolžini 150 metrov. Za kazenski krog tekmovalci porabijo v povprečju od 22 do 25 sekund. Tekmovalci štartajo posamezno v časovnem intervalu tridesetih sekund. Tekmovalni disciplini se tako bistveno raz- likujeta po času trajanja tekmovanja (za najuspešnejše tekmovalce tekmovanje v šprintu traja približno 25 minut in posamič- no tekmovanje približno 50 minut), številu strelskih nastopov in kazni za zgrešeni strel. Sicer pa tekmovalna pravila zahtevajo, da je tekaška proga sestavljena iz pogosto iz- menjujočih se ravninskih delov, vzponov in spustov (IBU, 2019), kar povzroča pogosto menjavo pri uporabi različnih elementov drsalne tehnike teka (Holmberg, 2015). Tekmovalna uspešnost v obeh biatlonskih disciplinah (šprint in posamično tekmo- vanje) je odvisna od hitrosti smučarskega teka, strelske učinkovitosti, časa streljanja in časa, porabljenega na strelišču. Raziskoval- ca Skattebo in Losnegard (2018) navajata, da so časi vrhunskih biatloncev, porabljeni na strelišču, in časi, porabljeni pri strelja- nju, podobni (tudi v različnih tekmovalnih disciplinah) in zato le minimalno vplivajo na tekmovalno uspešnost, nasprotno pa sta hitrost smučarskega teka in natančnost streljanja najpomembnejša dejavnika pri končnem rezultatu. Tekmovalci v biatlonu običajno nastopajo v vseh disciplinah. Z ozirom na tekmovalne zahteve se med seboj še najbolj razlikujeta šprint in posamično tekmovanje. Namen proučevanja je tako na dveh tekmovanjih najvišje ravni ugotoviti povezanost med tema disciplinama z vidika splošne tekmo- valne uspešnosti, pa tudi z vidika posame- znih primerljivih spremenljivk tekmovanja (hitrost smučarskega teka, strelska učinko- vitost, hitrost streljanja in čas, porabljen na strelišču). „ Metode Vzorec merjencev V raziskavo je bilo vključenih 115 tekmoval- cev iz 39 držav, ki so bili uvrščeni na obeh tekmovanjih (na posamičnem tekmovanju in šprintu) svetovnega prvenstva v biatlo- nu leta 2013 v Novem Mestu na Češkem. Sliki 1 in 2. Tekmovanje v biatlonu Opomba. Avtor Slike 1 je Miha Podgornik (pridobljeno s http://www.tsklub-ihan.si/stran4.html#). Slika 2 je pridobljena s https://www.24ur.com/sport/zimski_sporti/bauer-deveti-v-oberhofu. html?ar= 98 Vzorec spremenljivk Spremenljivke so bile pridobljene iz baze podatkov podjetja Siwidata (elektronsko merjenje časov) in podjetja Hora 2000 E (sistem elektronskih tarč). Ti podatki pred- stavljajo uradne rezultate tekmovanja in so javno dostopni na spletni strani Mednaro- dne biatlonske zveze (IBU, 2013). Odvisna spremenljivka Tekmovanje v šprintu: sKONČ – skupni konč- ni čas (rezultat na tekmovanju). Kriterijsko spremenljivko določa čas, ki ga tekmova- lec porabi od štarta do cilja. Sestavljen je iz časa smučarskega teka, časa, porablje- nega na strelišču (v ta čas je vključeno tudi streljanje), in t. i. časa razlike, v katerega je vključen tudi morebiten čas, porabljen v kazenskem krogu. Posamično tekmovanje: pKONČ – skupni končni čas (rezultat na tekmovanju). Kri- terijsko spremenljivko določa skupni čas tekmovalca, ki ga porabi na tekmovanju od štarta do cilja. Sestavljen je iz časa smučar- skega teka, časa, porabljenega na strelišču (v ta čas je vključeno tudi streljanje), časa razlike in morebitnega časovnega pribitka za zgrešene strele. Neodvisne spremenljivke Čas smučarskega teka sSČT – skupni čas smučarskega teka na tekmovanju v šprintu, pSČT – skupni čas smučarskega teka na posamičnem tek- movanju. Na obeh tekmovanjih v ta čas ni vključen porabljeni čas na strelišču in čas razlike. Pri šprintu v čas smučarskega teka ni vključen morebiten čas, porabljen v ka- zenskih krogih, saj so kazenski krogi znotraj časa razlike. Čas na strelišču Čas na strelišču se meri od točke deset me- trov pred streliščem do točke, ki je odda- ljena deset metrov po strelišču. Vključuje čas, porabljen od točke deset metrov pred streliščem do strelskega mesta, čas strelja- nja ter čas, porabljen od strelskega mesta do točke deset metrov po strelišču. Tekmovanje v šprintu: sSČNS – skupni čas, porabljen na obeh postankih na strelišču, sK1ČS – čas na strelišču pri prvem streljanju (leže), sK2ČS – čas na strelišču pri drugem streljanju (stoje). Posamično tekmovanje: pSČNS – skupni čas, porabljen na štirih postankih na strelišču, pLČNS – čas na strelišču, porabljen pri 1. in 3. strelu (leže), pSTČNS – čas na strelišču, porabljen pri 2. in 4. strelu (stoje). Časi streljanja Čas streljanja je čas, ki ga tekmovalec pora- bi samo za streljanje. Meri se od trenutka, ko tekmovalec na strelskem mestu odloži palice na podlago, do trenutka, ko jih po izstreljenih petih nabojih znova pobere s podlage. Tekmovanje v šprintu: sSČS – skupni čas, porabljen pri obeh streljanjih, sČS1 – čas prvega streljanja (leže), sČS2 – čas drugega streljanju (stoje). Posamično tekmovanje: pSČS – skupni čas štirih streljanj, pLČS – skupni čas 1. in 3. streljanja (leže), pSTČS – skupni čas 2. in 4. streljanja (stoje). Čas razlike Čas razlike se na obeh tekmovanjih meri od točke deset metrov po strelišču do vmesnega časa po strelišču (za kazenskim krogom pri šprintu). Pri šprintu čas razlike vključuje tudi morebiten čas, porabljen v kazenskem krogu. Čas razlike med šprin- tom in posamičnim tekmovanjem ni pri- merljiv, saj zgrešeni strel pri šprintu pomeni kazenski krog, pri posamičnem tekmovanju pa minuto pribitka. Zgrešeni streli Tekmovanje v šprintu: sSZG – skupno števi- lo zgrešenih strelov leže in stoje na šprin- tu, sS1ZG – število zgrešenih strelov pri 1. streljanju (leže), sS2ZG – število zgrešenih strelov pri 2. streljanju (stoje). Posamično tekmovanje: pSZG – skupno šte- vilo zgrešenih strelov na vseh 4 streljanjih, pLZS – skupno zgrešeni streli na 1. in 3. streljanju (leže), pSTZS – skupno zgrešeni streli na 2. in 4. streljanju (stoje). Slika 3. Grafični prikaz tekmovalne proge za posamično tekmovanje na svetovnem prvenstvu v No- vem Mestu na Češkem Opomba. A – 10 m pred streliščem, B – 10 m za streliščem, C – vmesni čas po strelišču. Pridobljeno s spleta (http://www.biathlonnmnm.cz/en/course.html). raziskovalna dejavnost 99 „ Metode obdelave podatkov Podatki so bili obdelani s statističnim pro- gramom SPSS. Za spremenljivke so bili izračunani osnovni statistični parametri. Medsebojna povezanost proučevanih spremenljivk obeh tekmovalnih disciplin je bila testirana s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. „ Rezultati in razprava Končni časi niso primerljivi zaradi konfigu- racije tekaške proge, snežnih razmer in raz- mer na strelišču. Povprečni čas na razdalji 20 km je bil v tem primeru za cca 128 % daljši od discipline šprint. Tudi časi smučarskega teka niso primerljivi med seboj. V povprečju je čas smučarskega teka v šprintu pomenil 89,5 % in v posamič- nem tekmovanju 86,2 % celotnega tekmo- valnega časa. V povprečju so tekmovalci na šprintu zadeli 78 % in na posamičnem tekmovanju 80,5 % vseh strelov. Na obeh tekmovanjih so bili tekmovalci, ki so zadeli vse strele. Na šprin- tu je bilo v povprečju zgrešenih 2,2 strela in na posamičnem tekmovanju 3,9 strela. Na obeh tekmovanjih so tekmovalci v povpre- čju slabše streljali stoje. V šprintu predstavlja povprečni čas stre- ljanja 4,1 % in pri individualnem tekmova- nju 3,8 % povprečnega časa tekmovanja. Povprečni čas streljanja v šprintu predsta- vlja 49,4 % povprečnega časa streljanja na posamičnem tekmovanju. Povprečni čas streljanja na šprintu je bil 32,35 sekunde in na posamičnem 32,77 sekunde. Na obeh tekmovanjih se zaradi strelskega položaja v povprečju hitreje strelja stoje (v šprintu v povprečju hitreje za 2,3 sekunde in na posamičnem tekmovanju v povprečju za 7,5 sekunde). Najhitrejši strelec je v šprintu oddal vse strele v 44 sekundah in v posa- mičnem tekmovanju v 99 sekundah. Čas na strelišču na šprintu pomeni 6,8 % in na posamičnem tekmovanju 7 % celo- tnega časa tekmovanja. V povprečju se na obeh tekmovanjih hitreje zapušča strelišče po streljanju stoje. Relativno velika razlika je na obeh tekmovanjih med najhitrejšim tekmovalcem na streliščih in povprečjem (22,3 sekunde v šprintu in 39,1 sekunde na posamičnem tekmovanju). „ Analiza povezanosti spremenljivk obeh biatlonskih disciplin V Tabeli 2 so navedene korelacije med pri- merljivimi spremenljivkami posamičnega tekmovanja in tekmovanja v šprintu. Kore- lacije, višje od 0,19, so statistično značilne na ravni petodstotnega tveganja (p < 0,05). Povezanost končnih rezultatov obeh tekmovanj Korelacija med tekmovalnim rezultatom šprinta in posamičnega tekmovanja je vi- soka (r = 0,81). Kljub zelo različnima discipli- nama biatlona so bili rezultatsko uspešnejši tekmovalci v šprintu uspešnejši tudi na po- samičnem tekmovanju – in obrnjeno, kar kaže na to, da v biatlonu ni specializiranih tekmovalcev za posamezne tekmovalne discipline. Posamično tekmovanje pa zara- di minute časovnega pribitka za vsak zgre- šeni strel ponuja možnost tudi ne najhi- trejšim tekačem, da ob odličnem streljanju dosežejo vrhunski rezultat. Najuspešnejši biatlonci opravijo v sezoni od 700 do 900 ur treninga, ki obsega tre- ning vzdržljivosti (približno 80 % pri nizki, 4–5 % pri srednji in 5–6 % pri visoki inten- zivnosti) in cca 10 % treninga moči in hitro- sti. Vrhunski biatlonci izstrelijo v posame- zni sezoni na več kot 200 treningih več kot 20.000 strelov. Približno 60 % teh strelov je izvedenih v kombinaciji s treniranjem vzdr- žljivosti [9.000 strelov (75 %) pri nizki, 2.000 strelov (15 %) pri srednji in 1.250 strelov (10 Tabela 1 Osnovne statistične značilnosti spremenljivk na posamičnem tekmovanju in na šprintu SPREMENLJIVKE MIN MAX M SD KV (%) Rezultat – skupni končni čas (s) sKONČ – skupni končni čas 1413,20 1899,10 1587, 20 104,99 6,61 pKONČ – skupni končni čas 2983,00 4337,70 3438,38 293,77 8,54 Čas smučarskega teka (s) sSČT – skupni čas smučarskega teka 1286,90 1668,10 1421,21 80,38 5,66 pSČT – skupni čas smučarskega teka 2690,30 3462,10 2963,13 180,64 6,10 Zgrešeni streli sSZG – skupno število zgrešenih strelov 0 6,00 2,20 1,42 64,55 pSZG – skupno število zgrešenih strelov 0 12,00 3,90 2,37 60,77 sS1ZG – zgrešeni streli 1. streljanja 0 4,00 0,92 0,97 105,43 pLZS – zgrešeni streli leže 0 6,00 1,59 1,44 90,57 sS2ZG – zgrešeni streli 2. streljanja 0 3,00 1,28 0,98 76,56 pSTZS – zgrešeni streli stoje 0 7, 0 0 2,31 1,49 64,50 Čas streljanja (s) sSČS – skupni čas dveh streljanj 44,00 141,00 64,70 12,76 19,72 pSČS – skupni čas štirih streljanj 99,00 199,00 131,08 18,11 13,82 sČS – čas 1. streljanja 22,00 65,00 33,51 6,32 18,86 pLČS – čas streljanja leže 47, 0 0 106,00 69,29 9,99 14,42 sČS2 – čas 2. streljanja 14,00 105,00 31,19 9,20 29,50 pSTČS – čas streljanja stoje 44,00 101,00 61,79 10,46 16,93 Čas na strelišču (s) sSČNS – skupni čas na strelišču 85,60 184,20 107,9 0 13,92 12,90 pSČNS – skupni čas na strelišču 201,50 316,70 240,59 21,96 9,13 sK1ČS – čas na strelišču, 1. streljanje 41,40 88,70 55,31 7, 05 12,75 pLČNS – čas na strelišču (leže) 98,30 165,20 124,19 11,71 9,43 sK2ČS čas na strelišču – 2. streljanje 40,20 126,20 52,58 9,47 18,01 pSTČNS – čas na strelišču (stoje) 94,70 157,70 116,41 12,18 10,46 Opomba. MIN – minimalna vrednost, MAX – maksimalna vrednost, M – aritmetična sredina, SD – standardna deviacija, KV – koeficient variacije, s – sekunde. 100 %) pri visoki intenzivnosti], tj. streljanje med premori smučarskega teka ali v manjšem obsegu med premori teka (kros). Preosta- nek od teh več kot 20.000 strelov se izvede v mirovanju s poudarkom na izboljšanju natančnosti in/ali hitrosti priprave na stre- ljanje, streljanja in izhoda iz strelišča (Laa- ksonen, Jonsson in Holmberg, 2018). Povezanost časov smučarskega teka Kljub bistveni razliki v tekmovalni razdalji med disciplinama (10 km, 20 km) je kore- lacija med časom smučarskega teka obeh disciplin zelo visoka (r = 0,90). V biatlonu ni tekmovalcev, ki bi bili specialisti za krajše oziroma daljše razdalje. Ja pa dejstvo, da v biatlonu ni kontinuiranega smučarskega teka, ker se med tekom opravljajo strelski nastopi. Biatlon je opredeljen kot vzdržljivostni šport, kjer je značilen vpliv aerobnega energijskega metabolizma na tekmovalno uspešnost in kjer je vzdržljivost odvisna od aerobnih in anaerobnih dejavnikov skupaj z ekonomičnostjo in/ali močno mehan- sko učinkovitostjo (Joyner in Coyle, 2008; Bassett in Howley, 2000). Pri vrhunskih biatloncih in biatlonkah so bile izmerjene visoke vrednosti maksimalne porabe kisika ( VO 2max ), pri moških nad 80 in pri ženskah nad 65 ml·kg -1 ·min -1 (Tønnessen, Haugen, Hem, Leirstein in Seiler, 2015). V današnjem času je povprečna hitrost smučarskega teka desetih najuspešnejših biatloncev in biatlonk na šprintih za svetovni pokal 7,2 m/s za moške in 6,3 m/s za ženske in se predvideva, da hitrost smučarskega teka v več kot 60 % prispeva k tekmovalni uspe- šnosti na šprintih (Luchsinger, Kocbach, Ettema in Sandbakk, 2018). V raziskavi (Ba- uer, Pustovrh, Jošt in Vodičar, 2019) jim je na tekmovanju v šprintu za svetovno pr- venstvo s časom smučarskega teka uspelo pojasniti 74 % tekmovalne uspešnosti. Povezanost strelske učinkovito- sti med disciplinama Ugotovljena je bila relativno nizka poveza- nost (r = 0,41), kar kaže na nepredvidljivost streljanja. Tekmovalci v povprečju svojih re- zultatov z dveh streljanj v šprintu niso po- novili na štirih streljanjih na posamičnem tekmovanju. Še nižja je v povprečju pove- zanost z ozirom na strelski položaj (leže: r = 0,32, stoje: r = 0,30). Biatlonsko streljanje je kompleksno dejanje, na katerega ne vplivajo samo dejavniki, kot so fizična obremenitev pred streljanjem, časovni pritisk, drugi tekmeci in potre- ba po fini motorični kontroli, temveč tudi psihološki in zlasti psihofiziološki dejavni- ki (Laaksonen, Finkenzeller in Holmberg, 2018). Na uspešnost streljanja vpliva več dejavnikov tehnike streljanja. V ležečem položaju vrhunske biatlonce od preostalih razlikuje proženje in nihanje puške, niha- nje puške je pomemben dejavnik tudi v stoječem položaju (Sattlecker, Buchecker, Gressenbauer, Müller in Lindinger, (2017). Pri streljanju v stoječem položaju je sta- bilnost puške močno povezana z zadetki (Groslambert, Candau, Hoffman, Bardy in Rouillon, 1999) in med seboj razlikuje uspe- šnejše strelce od manj uspešnih (Sattlecker, Buchecker, Gressenbauer, Müller in Lindin- ger, 2017). Gibanje puške in telesno nihanje sta povezani (Ihalainen idr., 2018), pri če- mer je slednje manj izrazito pri vrhunskih tekmovalcih (Niinimaa in McAvoy, 1983) in tudi jasno razlikuje vrhunske od preostalih strelcev (Groslambert, Candau, Hoffman, Bardy in Rouillon, 1999). Kot navajajo avtorji Luchsinger, Kocbach, Ettema in Sandbakk (2018), je približno 35 % celotne tekmo- valne uspešnosti na šprintu določeno s strelsko uspešnostjo, ta vrednost pa lahko doseže 50 % na individualnem tekmova- nju, kjer vsak zgrešeni strel pomeni minuto pribitka. V raziskavi (Bauer idr., 2019) jim je na šprintu za svetovno prvenstvo s strelsko učinkovitostjo uspelo pojasniti 17 % tekmo- valne uspešnosti. Na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 je bila za vse dobitnike in dobitnice medalj povprečna natančnost streljanja 97 %. V zahtevnejših razmerah z vetrom, ki so se pojavile na igrah v Pjongčangu 2018, je bila ta vrednost 93 % za moške in 95 % za ženske (Laaksonen, Jonsson in Holmberg, 2018). Na šprintih na olimpijskih igrah leta 2018 in na svetovnem prvenstvu leta 2019 so nosilci medalj zgrešili največ en strel. Z dodatnim zgrešenim strelom nobeden od teh ne bi osvojil medalje (IBU, 2019). Povezanost časa streljanja med disciplinama Med obema časoma streljanja je bila ugo- tovljena povezanost (r = 0,62). Zaznati je re- lativno visoko povezanost pri streljanju leže (r = 0,70) v primerjavi s streljanjem stoje (r = 0,41). Tekmovalci se običajno ne glede na disciplino držijo svojega ritma pri streljanju, kar se kaže v hitrosti njihovega streljanja. Je pa streljanje na posamičnem tekmovanju pod vplivom psihološkega dejstva, da se za vsak zgrešeni strel pridobi zelo velik ka- zenski časovni pribitek (minuta). Tabela 2 Korelacije med spremenljivkami posamičnega tekmovanja in tekmovanja v šprintu sKONČ sSČT sSZG sS1ZG sS2ZG sSČS sČS1 sČS2 sSČNS sK1ČS sK2ČS pKONČ – skupni končni čas ,81 ,81 ,38 ,32 ,23 ,38 ,46 ,21 ,46 ,52 ,30 pSČT – čas smučarskega teka ,85 ,90 ,25 ,21 ,16 ,36 ,44 ,20 ,46 ,51 ,29 pSZG – skupno zgrešeni streli ,50 ,43 ,41 ,35 ,25 ,23 ,28 ,13 ,27 ,30 ,17 pLZS – zgrešeni streli leže ,38 ,33 ,29 ,32 ,11 ,17 ,22 ,08 ,20 ,22 ,14 pSTZS – zgrešeni streli stoje ,43 ,36 ,38 ,25 ,30 ,20 ,23 ,12 ,23 ,27 ,14 pSČS – skupni čas štirih streljanj ,55 ,48 ,25 ,22 ,15 ,62 ,68 ,39 ,65 ,71 ,43 pLČS – čas streljanja leže ,49 ,44 ,21 ,20 ,11 ,56 ,70 ,29 ,58 ,71 ,33 pSTČS – čas streljanja stoje ,48 ,41 ,23 ,19 ,15 ,55 ,51 ,41 ,57 ,55 ,43 pSČNS – skupni čas na strelišču ,64 ,59 ,27 ,24 ,16 ,62 ,69 ,38 ,67 ,74 ,44 pLČNS – čas na strelišču (leže) ,59 ,54 ,26 ,23 ,15 ,57 ,71 ,30 ,62 ,74 ,36 pSTČNS – čas na strelišču (stoje) ,59 ,54 ,23 ,21 ,13 ,56 ,56 ,40 ,62 ,62 ,45 raziskovalna dejavnost 101 Izvedba biatlonske priprave na strel, izstrelitev petih strelov in izhod iz strelskega mesta v približno 25 do 30 sekundah so zelo stresni. Po zausta- vitvi na strelišču biatlonci zavzamejo strelski položaj in izstrelijo prvi strel v 15 sekundah, celotna serija pe- tih strelov traja približno 10 sekund. Med tem časom srčni utrip ponavadi upade s približno 90 na 60 ali 70 % HRmax med streljanjem v ležečem in stoječem položaju (Hoffman in Street, 1992). Povezanost časa, pora- bljenega na strelišču, med disciplinama Povezanost med skupnim porablje- nim časom na strelišču med discipli- nama je r = 0,67. Tekmovalci, ki hitreje opravijo svojo nalogo na strelišču v šprintu, jo tudi na posamičnem tek- movanju – in obrnjeno. Večja je bila povezanost med tema časoma obeh disciplin pri streljanju leže (r = 0,74) ka- kor pri streljanju stoje (r = 0,45). Čas, porabljen na strelišču, in čas stre- ljanja se relativno malo razlikujeta pri vrhunskih biatloncih in tako k tekmo- valni uspešnosti prispevata le v manjši meri, cca 2–4 % (Luchsinger, Kocbach, Ettema in Sandbakk, 2018; Skattebo in Losnegard, 2018). V raziskavi (Bauer idr., 2019) jim je na šprintu za svetovno prvenstvo s skupnim časom, porablje- nim na strelišču, uspelo pojasniti 9 % tekmovalne uspešnosti. „ Literatura 1. Bassett, D. R. in Howley, E. T. (2000). Limiting factors for maximum oxygen uptake and determinants of enduran- ce performance. Med. Sci. Sports Exerc., 32(1), 70–84. 2. Bauer, K., Pustovrh, J., Jošt, B. in Vodičar, J. (2019). The structure of a biathlon sprint competition. Kinesiologia Slove- nica, 25(3), 42–55. 3. Groslambert, A., Candau, R., Hoffman, M. D., Bardy, B. in Rouillon, J. D. (1999). Validation of simple tests of biathlon shooting ability. Int. J. Sports Med., 20(3), 179–182. 4. Hoffman, M. D. in Street, G. M. (1992). Characterization of the heart rate re- sponse during biathlon. Int. J. Sports Med., 13(5), 390–394. 5. Holmberg, H. C. (2015). The elite cross- -country skier provides unique insights into human exercise physiology. Scand. J. Med. Sci. Sports, 25(Suppl. 4), 100–109. 6. IBU. (2013). Official results, World Champion- ships 2013. Salzburg: International Biathlon Union. 7. IBU. (2019). IBU event and competition rules 2018. Retrieved 7 April 2019 from https:// www.biathlonworld.com/downloads/ 8. Ihalainen, S., Laaksonen, M. S., Kuitunen, S., Leppavuori, A., Mikkola, J., Lindinger, S. J. in Linnamo, V. (2018). Technical determinants of biathlon standing shooting performance before and after race simulation. Scand. J. Med. Sci. Sports, 28(6), 1700 –1707. 9. Joyner, M. J. in Coyle, E. F. (2008). Enduran- ce exercise performance: the physiology of champions. J. Physiol., 586:35–44. 10. Laaksonen, M. S., Jonsson, M. in Holmberg, H. C. (2018). The Olympic Biathlon – Recent Advances and Perspectives After Pyeon- gchang. Front. Physiol., 9, 796. 11. Laaksonen, M. S, Finkenzeller, T. in Holmberg, H.-C. (2018). The influence of physiobiome- chanical parameters, technical aspects of shooting, and psychophysiological factors on biathlon performance: a review. Journal of Sport and Health Science, 7(4), 394–404. 12. Lehotan, I., Magyar, J. in Lange, P. (2008). 50 years of biathlon 1958 to 2008. Salzburg: Inter- national biathlon Union. 13. Luchsinger, H., Kocbach, J., Ettema, G. in San- dbakk, Ø. (2018). Comparison of the effects of performance level and sex on sprint per- formance in the biathlon world cup. Int. J. Sports Physiol. Perform., 13(3), 360–366. 14. Niinimaa, V. in McAvoy, T. (1983). Influence of exercise on body sway in the standing rifle shooting position. Can. J. Appl. Sport Sci., 8(1), 30–33. 15. Niinimaa, V. M. J. (1988). Biathlon Handbook. Calgary, Alberta: Biathlon Alberta. 16. Nitzsche, K. (1989). Biathlon. Wiesbaden: Lim- pert Verlag GmbH. 17. Sattlecker, G., Buchecker, M., Gressenbauer, C., Müller, E. in Lindinger, S. J. (2017). Factors discriminating high from low score perfor- mance in biathlon shooting. Int. J. Sports Physiol. Perform., 12(3), 377–384. 18. Skattebo, Ø. in Losnegard, T. (2018). Variabi- lity, predictability and race factors affecting performance in elite biathlon. Int. J. Sports Physiol. Perform., 13(3), 313–319. 19. Tønnessen, E., Haugen, T. A., Hem, E., Leir- stein, S. in Seiler, S. (2015). Maximal aerobic capacity in the winter-Olympics endurance disciplines: Olympic-medal benchmarks for the time period 1990-2013. Int. J. Sports Physi- ol. Perform., 10(7), 835–839. Prof. dr. Janez Pustovrh Univerza v Lubljani, Fakulteta za šport janez.pustovrh@fsp.uni-lj.si