p/M$3jC štampiljk« priponke vizitke * table nalepke ~ lasersko graviranje ŽALEC, Šlandrov trg 17 tel.: 03 / 71 03 833 S tem oglasom 20% popusta pri nakupu štampiljk! ur ria SavmjskedoUne^gj teto IV • številka 1 • cena 250 SIT • 30. januar 2002 Anketa Kakšno vodo pijemo? str. 8 Saviniske zgodbe Drobtinice sestavlja v ples str. 25 Celje - skladišče D-Per 28/2002 COBISS © SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 * MESTNI PLINOVODI PISTRIBUCIIA PLINA d.o.o. PE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 1, tel.: 710 26 03 Uradne ure: pon., sre., pet. 11.00 - 12.00 in 16.00 - 17.00 Vaš najboljši gostitelj vse dni v letu od jutra do pozne noči Lokacije: Šempeter • Vransko Vojnik • Žalec • Parižlje Velenje • Šmarje pri jelšah Veniše* Celje Štorman - Gostilne, Restavracije, Hotela, Slaščičarska delavnica ‘ Tel.:+386(0)3 70 38300 Fax:+386(0)370 38 320 WWW. gos-storm an. s i Jgos Štorman nix Komix KOTfflK GRADNJE IN SUKOPUSKAASTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Tesla 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/fax 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-moil igor.kotnik@siol.net - SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FRSRD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FRSRDE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DEIA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO od /ela VS)65 UGODNRPONUDßflTOPlOTNOIZOLRTIVNIHfRSRD Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX milni za grozdja • INOX milni za jabolka OGLAŠUJTE V Skromna volilna udeležba Na volišču v Savinovi hiši OBČIM ŽALEC vabi na občinsko proslavo slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Savinovih odličij v sredo, 6. februarja 2002, ob 19.30 uri v dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec. Pozdravni nagovor bo imel Lojze Posedel, župan Občine Žalec. Slavnostna govornica bo Andreja Rihter, ministrica za kulturo Republike Slovenije. V programu bo sodeloval Harmonikarski orkester glasbene šole Risto Savin Žalec z umetniško vodjo Andrejo Turnšek in z gostjo Andrejo Zakonjšek. Program bo povezoval Boštjan Romih. 0.0. Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel.: 03 705-31-83 gsm: 041-646-198 vzorčna prodaja keramičnih ploščic, polaganje keramičnih ploščic, svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov, knjigovodske storitve; Drugo nedeljo letošnjega januarja so bile v šestih volilnih enotah v mestni skupnosti Žalec nadomestne volitve mestnih svetnikov. Svet mestne skupnosti šteje 12 članov, kot smo že poročali, pa jih je devet odstopilo oktobra lani. Čeprav je udeležba v Žalcu (že tradicionalno) najnižja v dolini na vseh volitvah, pa vendarle nekoliko preseneča nizek odstotek na tokratnih volitvah. Od 4.333 volilnih upravičencev jih je volilo le 18,25%. Za devet sedežev v mestnem svetu se je potegovalo 26 kandidatov, izvoljeni pa so bili: Ernest Ramšak, Darko Tratnik, Franc Naraks, Peter Gominšek, Silva Grum, Samo Verstovšek, Marjan Veler, Dušan Banko in Anton Sluga. Marjan Veler in Silva Grum sta bila izvoljena z žrebom, saj sta imela enako število glasov kot Marjan Čehovin oziroma Jožica Ocvirk. Svetniki, ki niso odstopili, so Niko Zottel, Bojan Zapušek in bivši predsednik Janez Meglič. Prvo konstitutivno sejo sveta mestne skupnosti v novi sestavi je sklicala predsednica mestne volilne komisije Nuša Rojc. Seja je bila včeraj, na njej pa so izbrali tudi novega predsednika sveta. 0 tem pa več v prihodnji številki Utripa. K. R., foto: T. T. No vo leto je tu. Njegov prihod smo proslavili razmeroma bučno, veselja je bilo veliko, uspela pa so tudi vsa silvestrovanja na prostem. Zlasti v Žalcu in na Vranskem postajajo silvestrovanja na prostem vse bolj obiskana. Na obeh sta zbrane nagovorila župana, Vranšani pa so bili deležni še blagoslova domačega župnika. Tudi drugod je bilo veselo, v Šempetru, na primer, so plesali še dolgo v jutro novega leta. Konec prejšnjega in začetek tega leta je zaznamoval hud mraz, kije med drugim omogočil drsanje po jezerih. Drsalci na ribnikih v Vrbju in Preserju (na sliki) so uživali, za smučanje na bližnjih hribčkih pa je bilo premalo snega. Odjuga v minulih dneh je že prinesla vonj po pomladi, a zime še ni konec. Po dneh praznovanja in uživanja se je življenje počasi spet vrnilo v ustaljene tirnice. Nekaj tega, kar seje letos že zgodilo, lahko preberete tudi Utripu, ki je pred vami. Poravnalni teden Okrajno sodišče v Žalcu bo v dneh od 11. do 15. marca 2002 opravilo poravnalni teden za starejše nerešene pravdne in nepravdne zadeve, v katerih bi stranke želele rešiti spore na miren način. V poravnalnem tednu bo v delu po oceni sodnikov približno 40 starejših zadev, stranke pa lahko tudi same sodišču stavijo predloge za poravnavo. Predsednica sodišča sodnica - svetnica Jana Naglic-Jug Nagrade najuspešnejšim športnikom Zveza športnih društev in Občina Žalec bosta danes podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnikom žalske občine v letu 2001. Prireditev z naslovom Šport 2001 v občini Žalec bo danes (30. januarja) ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora. Poleg športnikov in drugih gostov se bo prireditve udeležil najuspešnejši slovenski nogometni trener Srečko Katanec. K. R. SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje ■ sanacija vseh vrst streh ■ 10-letna garancija na dela /gor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ S71 76 36 mobitel: 041/ 646-091 A* 9 771580 096004 OSREDNJA KNJ. CELJE Pred novim letom še o proračunu Pred koncem lanskega leta, 20. decembra, so se svetniki občine Žalec sestali na 27. redni seji. Na dnevnem redu je bilo devet točk, najprej pa so se lotili prve obravnave predloga odloka o proračunu občine za leto 2002. Predlog predvideva 2.128.300.000 tolarjev prihodkov, odhodkov pa nekaj več, tako da planiran proračunski primanjkljaj znaša dobrih 39 milijonov tolarjev. Proračun je predstavila vodja oddelka za finance Vlasta Simonič. V razpravi, ki je sledila, je med drugimi svetnik Ivan Razboršek poudaril, da je 11 milijonov tolarjev za kmetijstvo premalo in da se delež proračuna, namenjenega temu področju, realno vsako leto niža. Miran Orožim je opozoril na problem vzdrževanja gozdnih cest ter na rast stroškov uprave, Andrej Šporin pa je menil, da je predvidena rast prihodkov od dohodnine, ki predstavlja največji proračunski vir, previsoka glede na splošen ekonomski položaj v občini. Andrej Križan je povedal, da so v KS Galicija zelo veseli začetka gradnje šole v Trju, kjer bodo kot investitor zgradili tudi telovadnico, da pa se razen tega KS v predlogu proračuna ne vidi. Tildi Marijan Tliričnik je menil, da je samo gradnja pločnika za KS Petrovče premalo in da bi bilo potrebno čim prej pristopiti k izdelavi projekta obvoznice mimo Petrovč. Predlog proračuna je bil dan v enomesečno javno obravnavo. V prvi obravnavi sta bila tudi predloga odlokov o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitet na javno kanalizacijsko omrežje in javno vodovodno omrežje. Odloka sta bila dana v enomesečno javno obravnavo, če pa bosta sprejeta v takšni obliki, bo moralo gospodinjstvo, za katerega se predvideva poraba 16 kubičnih metrov vode na mesec, za priključek na javni vodovod plačati 85.000 tolarjev, na javno kanalizacijo pa 150.000 tolarjev. Direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek je povedal, da se po štirih letih prispe- vek usklajuje le z rastjo življenjskih stroškov. V nadaljevanju seje so svetniki v drugi obravnavi potrdili odlok o vodnovarstvenem območju vodnega vira Roje pri Šempetru in uvedli takso za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Taksa znaša v skladu z vladno uredbo 4 tolarje za kilogram odpadkov, uvedena pa je s 1. januarjem letos. Prav tako so svetniki sprejeli višje cene storitev Pomoč na domu, ki jih za občino opravlja dom Nine Pokorn iz Pemovega. Nova cena znaša 2.420 tolarjev na uro, občinski svet pa je sprejel tudi nov pravilnik o merilih za določitev oprostitve in olajšave pri plačilu te socialnovarstvene storitve. Predlog opredelitve do posegov za gradnjo stanovanjskih hiš - širitve razpršene gradnje je bil na predlog župana umaknjen z dnevnega reda. Ob koncu so bile podane še aktualne informacije, po seji pa so se svetniki zbrali v žalskem hotelu in nazdravili prihajajočemu novemu letu. K. R. Problemi znani, zdaj poiskati rešitve Dr. Dušan Plut na delavnici v Žalcu Občina Žalec je ena izmed prvih slovenskih občin, ki je že pričela z izdelavo okoljskega programa, imenovanega Lokalna agenda 21. Za izdelavo programa je na javnem razpisu izbrala inštitut ERICo Velenje, ki je k sodelovanju skušal pritegniti čim širšo javnost. Pred dnevi je bil zaključen prvi del druge faze priprave programa. V veliki sejni dvorani Občine Žalec je potekala javna delavnica ob zaključku identifikacije okoljskih, gospodarskih in socialnih problemov v občini Žalec. Zbrane je najprej pozdravil župan Lojze Posedel, nato pa je mag. Emil Šterbenk spregovoril o lokalni agendi 21 v občini Žalec. Dr. Dušan Plut je predstavil pomen lokalne agende za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter med drugim ugotovil, da je slovenska država izrazito centralizirana. Matjaž Šalej z je na kratko orisal rezultate delavnic z vseh treh področij, ki so bile v preteklem letu izvedene z namenom ugotavljanja najbolj perečih problemov v žalski občini. Skupaj je na teh delavnicah sodelovalo 54 predstavnikov podjetij, ustanov in zainteresirane javnosti. Na delavnici o okolju so udeleženci kot najbolj pereče izpostavili problem vode in vodnih virov, kanalizacije in nedovoljenih posegov v prostor. Na področju sociale so bila kot največji problem izpostavljena mamila, za njimi pa pomanjkanje moralnih vrednost in padanje življenjskega standarda, kar je tudi posledica brezposelnosti in razslojevanja prebivalstva. Na področju gospodarstva je bilo evidentiranih največ problemov, na mnoge izmed njih pa lokalna skupnost nima nepo- srednega vpliva. Gospodarstvo po ugotovitvah sodelujočih na delavnici najbolj bremeni draga in neučinkovita država, pomanjkanje ustrezno usposobljenih in izobraženih kadrov ter plačilna nedisciplina. Glede teh problemov žalska občina ne bo mogla doseči rešitve oziroma izboljšav sama, razen preko povezovanja z ostalimi občinami in na tak način s pritiski na državo. Za vse ugotovljene probleme bo v nadaljevanju priprave Lokalne agende 21 izdelan akcijski program oziroma izdelani bodo načini njihovega reševanja, ki bodo nato posredovani v potrditev občinskemu svetu. K. R. OBČINA ŽALEC objavlja JAVNI POZIV ZA ODD^O PRIJAV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV SOCIALNO-HUMANITARNIH DRUŠTEV, KIJIH BO V LETU 2002 SOFINANCIRALA OBČINA ŽALEC. 1. S predlogi programov se lahko na javni poziv praviloma prijavijo društva, ki imajo sedež v občini Žalec in so registrirana za opravljanje socialno-humanitame dejavnosti. 2. Prijava mora vsebovati: • odločbo o registraciji in osebno ime zastopnika društva, • program dela in predvideno finančno poslovanje v lem 2002, • izpolnjen obrazec Prijava na razpis za program social-no-humanitamih društev v lem 2002 v občim Žalec, ki ga dobite na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, soba 52/11. • reference in priporočila 3. Občina Žalec bo prednostno financirala: • programe društev z večletnim delovanjem, • programe, ki so usmerjeni v preprečevanje, lajšanje ali zmanjševanje socialnih stisk posameznikov oziroma skupin občanov, • programe, ki dopolnjujejo dejavnosti javnih zavodov. 4. Predlagani programi ne smejo biti profimo usmerjeni. S sredstvi proračuna Občine Žalec bodo financirani v okviru razpoložljivih sredstev, vendar največ s 50 % deležem vrednosti celotnega programa. 5. Predlagatelji naj pošljejo svoje predloge v zaprti kuverti na naslov Občina Žalec, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, Žalec, s pripisom: ZA PROGRAME SOCIALNEGA VARSTVA 2002. 6. Razpisni rok traja do 20. februarja 2002. 7. Vloge za sofinanciranje bo pregledala posebna komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji bodo o sofinanciranju obveščeni v osmih dneh po sprejeti odločitvi in sprejetju občinskega proračuna za leto 2002. Med zahvalnim govorom dekana Jožeta Kovačeca Odnos do duhovnikov je zgleden Žalski župan Lojze Posedel je tudi letos povabil na ponovole-tni sprejem duhovnike žalske dekanije. Srečanje, ki so se ga udeležili vsi povabljeni duhovniki, je bilo na izletniški kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah. Po pozdravu je župan goste seznanil z opravljenim delom in dogajanji v občini v preteklem letu in z načrti za letošnje leto. V nizu pridobitev, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v občini, je še posebej izpostavil novo telovadnico v Petrovčah in dnevni center za odvisnike, ki sta bila svojemu namenu izročena v lanskem letu. Začeli so z gradnjo OŠ na Trnju, varstveno-delovnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju, z obnovo atletskega stadiona v Žalcu in razširitvijo križišča s pločnikom v Šempetru. Ta dela bodo letos zaključena. V imenu duhovnikov se je za sprejem zahvalil dekan dekanije Žalec Jože Kovačec, sicer župnik na Polzeli. Izrazil je željo, da bi se tradicija srečanj ohranila tudi v bodoče. Po njegovih besedah je pohvale vredno dejstvo, da sta s strani občine cenjena duhovnik in njegov poklic. Duhovniki nimajo več občutka, da občinska oblast smatra njihovo delo za nepotrebno, in čeprav ne hlepijo po javnih pohvalah, je delo vendarle lažje in prijetnejše, če je priznano. Naslednja stvar, za katero se je dekan zahvalil, pa je osebni odnos političnih struktur do duhovnikov. Počutijo se spoštovani in ob raznih priložnostnih srečanjih ni nikomur odveč vzpostaviti kontakta, kar je vsekakor zelo prijetno. Med zakusko in ob kozarčku rajnega so si župan in duhovniki izmenjali še prenekate-ro lepo misel in željo. T. Tavčar Društva prejela ključe Svet krajevne skupnosti Gotovlje, ki ga po smrti Leopolda Škafarja v preteklem letu vodi Ivan Jošt, je lansko leto zaokrožil prve dni letošnjega januarja z zaključno sejo, na katero je poleg članov sveta in nadzornega odbora krajevne skupnosti ter predstavnikov društev in organizacij povabil tudi župana, vodjo oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora, vodstvo žalskega javnega komunalnega podjetja, PUV-a Celje ter predsednike sosednjih krajevnih skupnosti. Zaključna seja je bila v domačem gostišču Konjiček, na njej pa je Ivan Jošt spregovoril o delu krajevne skupnosti v preteklem letu, predstavljen pa je bil tudi plan dela sveta od letošnjega leta dalje. Plan so si zadali dolgoročno, razvoj svoje krajevne skupnosti pa vidijo predvsem v okvira programa Celostnega razvoja pode- želja in obnove vasi (CRPOV). Ob tej priložnosti je Ivan Jošt izročil ključe sejne sobe krajevne skupnosti društvom in organizacijam, ki delujejo na njenem območju. 15 razdeljenih ključev dokazuje, da je društveno življenje v Gotovljah razgibano. T. T. Župan podpisal pogodbo z gasilci Ena izmed temeljnih nalog lokalnih skupnosti je zagotavljanje požarne varnosti na svojem območju. Večina občin za izvajanje te naloge vsako leto pooblasti prostovoljna gasilska društva. Tako je tudi v občini Žalec. Včeraj je bil slavnostni podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe v občini Žalec za leto 2002. V sejni sobi občine Žalec so pogodbo podpisali župan Lojze Posedel, v imenu Gasilske zveze Žalec njen predsednik Franci Skok ter v imenu vseh prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v žalski občini, njihovi predsedniki. Uradnemu delu oziroma podpisu je sledil zaključek v žalskem hotelu. K. R. Občina Žalec v imenu novoustanovljene ZVEZE TURISTIČNIH DRUŠTEV OBČINE ŽALEC objavlja NATEČAJ za oblikovanje celostne podobe Zveze turističnih društev občine Žalec. Celostna podoba naj ustrezno odraža turistični in kultumo-zgodovinski značaj občine ter celostno identiteto, ki naj bo izražena predvsem s krovnim grafičnim simbolom - znakom. Uporabna mora biti tako v oglaševanju, tiskanih promocijskih materialih, na sejmih ter v vsestranskem notranjem in zunanjem označevanju. Ponudba mora vsebovati postavke, ki so navedene v razpisni dokumentaciji skupaj z referencami posameznega ponudnika. Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo na naslovu: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, pri ga. Sabini Kladnik, soba 42. tel.: 03/ 713 64 65, ob predložitvi potrdila o plačanih materialnih stroških v višini 5.000,00 SIT na transakcijski račun Občine Žalec pri Banki Slovenije. Številka računa: 01000-0100004367 - s pripisom Natečaj - celostna podoba. Ponudniki naj svojo ponudbo oddajo v zaprti kuverti s pripisom “Ne odpiraj - natečaj - celostna podoba” najkasneje do 28. 2. 2002 na naslov: Zveza turističnih društev občine Žalec, Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec. Odpiranje ponudb bo 4. 3- 2002. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v roku 30 dni po odpiranju ponudb. Najprimernejši predlog bo nagrajen z denarno nagrado bruto 100.000,00 SIT. Ostali ponudniki pa bodo upravičeni do povračila dela stroškov v višini 10.000,00 SIT. Dodatne informacije lahko dobite pri ga. Sabini Kladnik, soba 42. tel.: 03/ 713 64 65. občina Žalec --------V---- Občina Žalec januar2002 Ustanovili Turistično zvezo Žalec Na turistični kmetiji Rotovnik v Gotovljah je bil decembra lani ustanovni občni zbor Turistične zveze Žalec. Udeležili so se ga predstavniki desetih turističnih društev iz žalske občine in Društva kmečkih žena Ponikva, med gosti pa je bil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Uvodoma je zbranim spregovoril žalski župan Lojze Posedel, ki je bil tudi sklicatelj ustanovne skupščine. Po obravnavi in podpisu pogodbe o ustanovitvi Turistične zveze Žalec so z nekaj manjšimi popravki sprejeli statut zveze ter obravnavali delovni program in finančni načrt zveze. Izvolili so upravni odbor in za predsednico zveze imenovali Ivico Čretnik iz Šempetra, nadzorni odbor bo vodila Tanja Razboršek-Rehar, častno razsodišče zveze pa Danica Jezovšek-Korent. T. Tavčar Med govorom župana Lojzeta Posedela, ob njem prva predsednica Turistične zveze Žalec Ivica Čretnik OBČINA ŽALEC objavlja po sklepu odbora za stanovanjska vprašanja Občine Žalec z dne 16. 1. 2002 naslednje razpise: 1. na podlagi 100. in 101. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96), določil Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Ur.list RS, št. 18/92, 31/96 in 1-2/2000), Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št. 18/92 in 53/99) in Zakona o socialnem varstvu (Ur.list RS, št. 54/92 in 26/01) JAVNI RAZPIS ZA ODD AJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM 2. na podlagi določil 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitne stanovanjske organizacije (Ur. list RS, št. 64/93) in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.list RS, št. 26/95 in 31/97) JAVNI RAZPIS ZA ODD,AJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 3. na podlagi 4. in 111. člena Stanovanjskega zakona (Ur.list št. 18/91) in določb Pravilnika o oddaji službenih stanovanj v najem (Ur.list RS, št.7/97) JAVNI RAZPIS ZA ODD^O SLUŽBENIH STANOVANJ V NAJEM Razpisuje se oddaja socialnih, neprofitnih in službenih stanovanj Občine Žalec v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena ali na novo pridobljena. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana po prednostnih listah, ki bodo izdelane na podlagi vloženih vlog v teku razpisnega roka. Z dnem sprejema prednostnih list izdelanih na podlagi vloženih vlog, preneha veljavnost prednostnih list za oddajo socialnih in neprofitnih stanovanj, sprejetih v lem 2000 in prednostne liste za oddajo službenih stanovanj, sprejete v letu 2001. Rok za vlaganje vlog je od 11. 2. do vključno 12. 3. 2002. Razpis in razpisni pogoji so na voljo na oglasnih deskah vseh krajevne skupnosti Občine Žalec, mestne skupnost Žalec, Centra za socialno delo Žalec, Društva invalidov občine Žalec, Zveze društev upokojencev občine Žalec, podjetij z večjim številom zaposlenih s sedežem v občini Žalec in vseh javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti. Zainteresirani občani občine Žalec, ki so državljani RS, pridobijo vse potrebne informacije in predpisane obrazce za pridobitev socialnega, neprofitnega in službenega stanovanja v teku razpisnega roka pri Tatjani Urlep ali Olgi Laščak (poslovna zgradba Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1, pisarna št. 8/1). Zabukovčani z 32 pokali Gasilci prostovoljnega gasilskega društva Zabukovica so v minulem letu presenetili sami sebe in tudi Gasilsko zvezo Žalec, saj so bili nadvse uspešni na tekmovalnem področju. Osvojili so kar 32 novih pokalov in zmago na regijskem tekmovanju. O njihovem uspešnem delu in doseženih rezultatih so med drugim govorili minulo soboto na občnem zboru. V dvorani njihovega doma se je poleg članov društva zbralo tudi precej gostov, predstavnikov drugih gasilskih društev in GZ Žalec. Najprej jih je pozdravil predsednik društva Drago Tomažič, ki je podal poročilo o delu društva. Dopolnilo ga je poročilo poveljnika Mitje Polavdra, ki je bil tako kot predsednik zelo vesel dosežkov minulega leta. Gasilci iz Zabukovice so se udeleževali hitrostnih tekmovanj z dvema moškima in eno žensko ekipo. Precej aktivni so bili na tekmovalnem področju tudi veterani, ki so prav tako prispeli k skupni beri pokalov. Najžlahtnejši pokal so osvojili člani B desetine (na sliki) na regijskem prvenstvu v Velenju in ki jih vodi na državno tekmovanje. S tem so presenetili takorekoč vse, saj so se v Velenje uvrstili “šele” z doseženim tretjim mestom na občinskem tekmovanju. Takšne rezultate v Zabukovci beležijo prvič, zato so nanje še toliko bolj ponosni. Ponosni so tudi v GZ Žalec, saj sta predstavnika zveze, delegat Vlado Božič in poveljnik sektorja I Jani Šalej izrekla zmagovalni desetini B, veteranom in društvu veliko pohvalnih besed. Poleg tega sta gasilce opozorila na nujnost izdelave registra članstva in na aktivnosti, ki jih čakajo v tem predkongresnem letu. V program dela so si gasilci zadah že ustaljene naloge, od vzdrževanja opreme do priprave in izvedbo tekmovanja. Poleg tega bodo dokončali dela na igrišču, pripravili kresovanje in še kaj. Posebna pozornost bo veljala pripravi desetin za občinsko in državno tekmovanje. Pester program tekmovanj čaka tudi veterane, ki so se lani udeležili devet tekmovanj širom po Sloveniji in bili tudi najboljša veteranska ekipa v GZ Žalec. Poleg mentorja Dušana Podkoritnika ima največ zaslug za to Valentin Oblak, ki je glavni organizator veterenske desetine. Na tokratnem zboru je poskrbel še za prijetno presenečenje. Vsakemu od članov desetine je podelil kipec gasilca. D. Naraglav Občina ne bo gradila za trg Na eni od sej občinskega sveta je svetnik Radivoj Kot občinskim službam postavil vprašanje v zvezi s stanovanjsko problematiko. O možnosti gradnje hiš in neprofitnih stanovanj mu je odgovoril vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec Aleksander Žolnir. Občina Žalec je v preteklih treh letih sprejela dva zazidalna načrta, in sicer ZN Godomlja (ob obvoznici v smeri Celja) in ZN Škafarjev hrib (I. faze). Prvi je namenjen gradnji individualnih vrstih hiš, drugi pa individualnih samostojnih hiš. Zemljišča še niso odkupljena in komunalno opremljena, zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev in tudi zaradi poteka odkupa, ko je kupec občina. Občina pričakuje, da bo h gradnji že kot kupec zemljišč pristopilo večje gradbeno podjetje, občina pa bo sodelovala pri komunalnem opremljanju, predvsem z gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Občina ni zmožna graditi stanovanj za trg, to pa tudi ni naloga lokalnih skupnosti, je med drugim zapisal Aleksander Žolnir, zato ne gradi profitnih stanovanj. Zagotavlja le gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj oziroma kupuje rabljena in dobro ohranjena stanovanja na trgu. Možnosti za gradnjo profitnih stanovanj so v Šempetru in Žalcu. Povpraševanje po stanovanjih pa uravnava predvsem kupna moč prebivalcev. Zaradi nizke kupne moči in želje po stanovanjih v regijskih središčih so cene rabljenih stanovanj v Žalcu, še posebej pa v okolici, nizke, poudarja Žolnir in dodaja, da je v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana predvidena pridobitev novih površin za blokovno gradnjo. V odgovoru na vprašanje svetnikov so občinske službe dodale seznam novo pridobljenih stanovanj od 1. 1. 1999 do novembra lani. V lem 1999 je bilo namenjenih za nakup 14 stanovanj v Žalcu in Petrovčah (skupaj 847,90 m' v dveh novih objektih) 120.849.000,00 SIT, od tega je bilo najeto posojilo pri Stanovanjskem skladu RS v višini 53.106.083.00 SIT. V lem 2000 je bilo etažnih lastnikov odkupljenih 6 stanovanj (v Žalcu in dve v Grižah) v skupni površini 319,92 m2 in vrednosti 34.720.469.00 SIT. Najeto posojilo pri skladu je bilo 24.304.000,00 SIT. V lem 2001 je občina odkupila 6 stanovanj v Žalcu, Šempetru in na Ložnici, skupaj 329,33 m2 v vrednosti 38.718.948,00 SIT. Stanovanja so bila odkupljena z lastnimi sredstvi občine, od tega se je ureditev stanovanja na Ložnici financirala iz sredstev najemnin. Droge so med nami Problematika drog je ena najbolj perečih v občini Žalec. Na pobudo stranke DeSUS bo Občina Žalec skupaj z društvi upokojencev v vseh krajevnih skupnostih in mestni skupnosti organizirala predavanja in razgovore na temo droge, na katerih bodo govorili o razširjenosti drog, njihovih negativnih vplivih in o aktivnostih, ki jih izvajajo lokalna skupnost, državne institucije ter civilna družba. Prvo predavanje in razgovor o drogah bo jutri, to je v četrtek, 31. januarja, ob 16. uri v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče. Poleg župana občine Žalec in vodje dnev- nega centra za odvisnike Želva bosta sodelovala direktor Urada RS za droge dr. Milan Krek ter kriminalist PU Celje Rajko Kozmelj. Župan Lojze Posedel je povedal, da bo predavanje primerno za ljudi vseh starosti. “Ker ta problematika na tak ali drugačen način zadeva vsakega izmed nas, vljudno vabimo občanke in občane, da se predavanj udeležijo v čim večjem številu. Naslednje predavanje je predvideno v Mestni skupnosti Žalec, in sicer v ponedeljek, 4. februarja, v dvorani gasilskega doma Žalec. Dammi in kraji predavanj za ostale krajevne skupnosti bodo objavljen kasneje na krajevno običajen način.” K.R. OBČINA ŽALEC ŽUPAN vabi k sodelovanju fotografe za pripravo fotogradiva za izdajo monografije ob 820*letnici mesta Žalec. Vsi, ki bi bili pripravljeni sodelovati, prosijo, da javite svojo odločitev na tel.: 03/713 64 22 (Uroš Govek) zaradi povabila na razgovor. OBČINA ŽALEC objavlja javni razpis sofinanciranja kmetijskih ukrepov za leto 2002 Občina Žalec bo v lem 2002 namenila sredstva za naslednje namene: UKREP: NAMEN UKREPA: 1. GOZDNE CESTE: lemo vzdrževanje gozdnih cest. 2. ANALIZA KRME: spodbuja kmete k večji uporabi analiz krme. 3. ANALIZA ZEMLJE: večje posluževanje analiz zemlje. 4. KMETIJSKO-GOZDARSKO IZOBRAŽEVANJE: izobraževanja za potrebe kmetijstva. 5. ZAVAROVANJE KRAV sofinanciranje zavarovanja krav IN MLADO PITANE GOVEDI: in mlado pitane govedi. 6. SOFINANCIRANJE umetno osemenjevanje krav, OSEMENJEVANJA: plemenskih svinj ter naravni pripust kobil. 7. DOTACIJE DRUŠTVOM: sofinanciranje društev s kmetijskega področja pri njihovem delovanju. 8. SREDSTVA ZA CRPOV: celostni razvoj podeželja in obnova vasi. 9. RAZVOJ TURIZMA IN sofinanciranje zahtevanih izobraževanj, DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI sofinanciranje dokumentacije pri izdaji dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter sofinanciranje ureditve prostorov. a ohranitev kmečkega prebivalstva na območjih z manj primernimi pogoji za kmetovanje, b subvencioniranje socialno-delovne pomoči. regresiranje realnih obresti za najeta dolgoročna investicijska posojila. a) sofinanciranje mini namakalnih sistemov, b) subvencioniranje delovanja namakalnih skupnosti, intenziviranje paše goveje živine, konj in drobnice. urejanje kmečkega prostora. a biološko kmetovanje, b sadjarstvo, c vrtnarstvo, d mlečna proizvodnja, e hmeljarstvo. Podrobnejši razpisni pogoji ter zahtevam obrazci so na razpolago na sedežu Občine Žalec, soba št. 52 ali 49, ter na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije - Izpostavi v Žalcu oziroma na elektronskem naslovu www.zalec.si/razpis.htm. NA KMETIJI: 10. POMOČ KMETIJAM: 11. REGRESIRANJE OBRESTI DOLGOROČNIH POSOJIL: 12. NAMAKANJE: 13. UREJANJE PAŠNIKOV: 14. OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE: 15. PRESTRUKTURIRANJE KMETIJ: K. R. januar 2002 Občine Polzelski svetniki sprejeli proračun 2002 Stanko Novak kaže, kako je zaraščen razbremenilni kanal Ložnica - Savinja. Povečana nevarnost poplav Svetniki občine Polzela so letošnje leto pričeli z 22. redno sejo. Med sedmimi točkami dnevnega reda so največ časa namenili drugi obravnavi predloga Odloka proračuna občine Polzela in ga po dokaj zanimivi razpravi ob koncu sprejeli z veliko večino. Proračun občine Polzela je bil pred drugo obravnavo v petnajstdnevni javni obravnavi. Kot je povedal župan Ljubo Žnidar, sta bila v predpisanem roku vložena dva amandmaja, o katerih so svetniki dolgo razpravljali. Prvi, ki so ga vložili svetnik Vinko Sitar in skupina občanov iz zaselka Jajče, se nanaša na razširitev in odvodnjavanje ter utrditev ceste od domačije Kolšek do domačije Sitar. Drugega je vložila svetnica Marjana Šmajs. Amandma predlaga, da bi pri vrtcu Polzela obnovili dotrajano igrišče, ki je po mnenju svetnice nevarno in potrebno zamenjav. Po dokaj pestri razpravi so svetniki z večino glasov oba amandmaja zavrnili in z veliko večino potrdili proračun v obliki, ki so ga pripravili za drugo obravnavo. Sredstva polzelskega proračuna znašajo 524.635.700,00 tolarjev. Največ denarja, nekaj več kot 186 milijonov tolarjev, bodo namenili za okolje, prostor in komunalo, 86 za otroško varstvo, 69 za izobraževanje, 65 milijonov pa bo potrebnih za občinsko upravo, 19 za požarno varnost, 16 za kulturo, 15 za socialno varstvo, 500 tisoč pa za znanost. Svetniki so nato sprejeli še dva odloka, in sicer Odlok o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter sklep o začasnem financiranju občine Polzela v letu 2002. T. Tavčar Župan občine Polzela Ljubo Žnidar: "Plan porabe sredstev letošnjega proračuna smo skrbno in temeljito pripravili, kar dokazuje tudi to, da sta bili jami razpravi dani samo dve pripombi. Prepričan sem, da je proračun dobro pripravljen. ” Kljub temu, da je v tem obdobju precejšnja suša, so vaščani Orove vasi v občini Polzela zaskrbljeni nad nevarnostjo poplav. Razbremenilni kanal Ložnica - Savinja je namreč tako zaraščen z grmovjem in visokim šavjem, da obstaja nevarnost, da bodo ob morebitnih večjih nalivih zopet poplave v Orovi vasi in na Bregu, kot se je to zgodilo pred leti. Pribrežni lastniki ne kosijo brežine, ker je šavje neuporabno za krmo živine, ponekod pa je v razbremenilnem kanalu poleg visokega grmovja še odpadno vejevje in drugi odpadki, kar bo onemogočilo pretok vode. Vaščani Orove vasi so že v preteklem letu naslovili na Občino Polzela zahtevo s podpisi, naj Občina posreduje pri upravljalcu tega kanala, da ga primemo očisti. Občina je to tudi storila, toda očitno, kot pravi podžupan občine Stanko Novak, ki je tudi vaščan Orove vasi, lepa beseda ne zaleže. Zato je Občina Polzela v teh dneh napisala ostro pismo odgovornim za urejanje voda, da očistijo razbremenilni kanal, da ne bi prišlo zaradi poplav do velike materialne škode. T. Tavčar Gasilci in župan podpisali pogodbo so se udeležili tudi svetniki, predsedniki vaških odborov, direktorji, vodje strank in drugi. V imenu GZ Žalec je pogodbo o opravljanju gasilske službe za leto 2002 podpisal predsednik Franci Skok, v imenu občine Vransko župan Franc Sušnik, za PGD Tešova Boris Piki, PGD Prekopa - Stopnik - Čeplje Sašo Urankar, PGD Vransko Dani Granda in za PGD Ločica Ivan Jerman. Župan Franc Sušnik je povedal, da so bile vse zastavljene naloge v letu 2001 zadovoljivo opravljene. Financiranje dejavnosti iz občinskega proračuna je bilo realizirano v planirani višini 9-370.000,00 tolarjev, in sicer za nabavo sodobnega gasilskega avtomobila GW1 v osrednjem PGD Vransko, gasilskega vozila GVGP1 z vso dodatno potrebno opremo za gašenje požarov v naravi v PGD Prekopa - Stopnik - Čeplje, za sofinanciranje GZ Žalec, redno dotacijo društvom, zavarovanje članov operativnih enot in drugo. T. Tavčar Po podpisu pogodbe je nastal skupni posnetek. Skladno z zakonskimi določili je občina Vransko dolžna poskrbeti za izvajanje nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, med njimi tudi za požarno varnost, za katero že leta zgledno skrbijo štiri gasilska društva. Da bi naloge opravljali še bolje, kva-litetneje in hitreje PGD in Gasilska zveza Žalec vsako leto podpišeta z Občino Vransko letno pogodbo o sodelovanju oziroma opravljanju lokalne gasilske javne službe na območju občine Vransko. Svečan podpis je bil pred novim letom v novem lovskem domu LD Vransko na Tešovi, na zaključnem novoletnem srečanju Občine Vransko, katerega Projekt od kašče do I V V kasce V Budimpešti na Madžarskem se je mudila delegacija v sestavi župan občine Braslovče Dušan Goričar, predstavnica ministrstva za kmetijstvo RS Metka Atelšek in vodja uprave občine Braslovče Milan Šoštarič, ki je bila na enem zadnjih usklajevalnih sestankov s predstavniki Flandrija, na katerem so predstavili projekt Od kašče do kašče. Kot je povedal koordinator tega projekta Milan Šoštarič, je bilo več kot sto prijav za finančno pomoč pri razvoju kmetijstva in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah iz držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Na veliko veselje vseh se je projekt, ki zajema območje občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor, uvrstil v najožji izbor, poleg projekta z Madžarske in Češke. Projekt financiranja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji bo trajal tri leta. Sredstva s strani belgijske vlade so planirana v višini 320.000 EUROV. Seveda mora pogodbo še podpisati vlada Belgije v Bruslju, kar se bo verjetno zgodilo že konec marca tega leta. T. Tavčar Korbarjeva kašča v Založah, občina Polzela Na Vranskem nov javni zavod Občinski svet občine Vransko je na zadnji seji sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost. Tako je občina Vransko prva od novo nastalih občin v Spodnji Savinjski dolini, ki je ustanovila ta zavod. Z Odlokom so določili naloge, ki jih bo zavod opravljal. Te so med drugim organizacija lokalne razvojne koalicije partnerstva in koordinacija aktivnosti pri pospeševanju socialnoekonomskega razvoja celostnega območja, predvsem na področju varovanja premične in naravne kulturne dediščine, pospeševanje razvoja in napredka turizma, malega gospodarstva, kulture, športa itd. Novi zavod prevzema tudi naloge, ki so namenjene poglabljanju in pospeševanju odnosa do premične in ravne kulturne dediščine v povezavi z razvojem in napredkom turizma, zbira in ureja premično kulturno dediščino, sodeluje s fizičnimi in pravnimi osebami, ki imajo zasebne muzejske zbirke, skrbi za zbirke, ki so v muzejih na Vranskem, zagotavlja kvaliteto in razvoj muzeološkega dela, skrbi za informiranje in promocijo malega gospodarstva in turistične infrastrukture itd. Organi zavoda so svet zavoda, ki ga začasno vodi Vladimir Reberšek, strokovni sveti za posamezna področja in uprava, ki jo vodi poslovni direktor. Trenutno je v. d. Suzana Felicijan Bratož. T. T. Otvoritev občinske knjižnice Vransko 8. februarja 2002 ob 16. uri bo v okviru občinske proslave slovenskega kulturnega praznika na Vranskem otvoritev Občinske knjižnice Vransko. Delovala bo kot enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec, saj novi zakon o knjižničarstvu, ki je začel veljati 23. 11. 2001, največ pozornosti namenja financiranju javnih knjižnic in tako določa, da so občine dolžne zagotoviti svojim občanGm knjižnično dejavnost, sicer to stori država na njihov račun. Splošne knjižnice so organizirane na območju z najmanj 10 000 prebivalci, na območjih z manjšim številom prebivalcev pa delujejo njihove enote. Na Vranskem bo knjižnica odprta 15 ur tedensko. Na 106 nr prvega nadstropja Kulturnega doma Vransko bosta organizirana oddelek za otroke in oddelek za odrasle, v obeh bo ločena strokovna literatura. Nova pridobitev je čitalnica s petimi čitalniškimi in tremi internetnimi mesti. Knjižnica danes šteje približno 5000 knjižnih enot, matična knjižnica pa bo fond knjig redno dopolnjevala. Da pa na Vranskem kulturni dom ni prepuščen pustemu samevanju, skrbi tudi Kino Vransko, ki je začel decembra delovati v dvorani Kulturnega doma Vransko. Vsak petek ob 19- uri si lahko popestrite večer z najnovejšimi filmi, ki prihajajo na Vransko približno mesec dni za Žalcem. Največ zanimanja je požel otroški pustolovski film Harry Potter in kamen modrosti, saj si ga je ogledalo več kot 200 obiskovalcev. S. F. B. S svečanosti po podpisu pogodbe o opravljanju lokalne gasilske službe Letos man) denarja za gasilce V sejni sobi občine Braslovče je bil svečan podpis pogodbe o opravljanju javne lokalne gasilske službe za leto 2002. Za gasilsko zvezo Žalec je pogodbo podpisal podpredsednik Dušan Pungartnik, za občino Braslovče župan Duško Goričar in predsedniki vseh sedmih PGD. V nagovoru se je župan zahvalil za uspešno delovanje gasilcev v minulem lem. Gasilce je postavil za vzor drugim društvom v občini. Uspehi, ki so bili doseženi v lanskem letu, so zavidanja vredni, tako v operativnem in tekmovalnem smislu, kot tudi pri sodelovanju z občino na ostalih področjih. Še posebej velja omeniti odličen uspeh mladih gasilcev Gomilskega na olimpiadi na Finskem, kjer so dosegli dosedaj največji uspeh. V letošnjem proračunu občine je za delovanje in razvoj gasilstva namenjeno malo več kot 10 milijonov tolarjev, kar je manj kot v preteklem letu, je pa to posledica začetka izgradnje vrtca, telovadnice in adaptacije OŠ Braslovče. Še vedno pa bi naj ta sredstva zadostovala za nemoteno delo in nadaljnji razvoj gasilstva v občini. Delo društev je pohvalil tudi podpredsednik zveze Dušan Pungartnik. T. Tavčar Občine januar2002 Največji karneval v dolini Po zadnji seji OS so se svetniki z županotn, predstavniki krajevnih svetov in nekaterimi drugimi zbrali v gostišču Zmet, kjer so ob neformalnem pogovoru dodali tudi dobro besedo za uspešno delo občine v letu 2002. Proračun, debel 400 miljonov To seveda velja za pustni karneval na Vranskem, ki ga pripravljajo že vrsto let in katerega si iz leta v leto ogleda več ljudi. Itidi letos se nanj že vneto pripravljajo. O pripravah in o samem karnevalu smo se pogovarjali s predsednikom Turističnega društva Vransko Vladom Rančigajem. Pustni karneval na Vranskem je že tradicija. Pripravljate ga tudi letos. Kdaj bo? “T\idi letos smo se odločili, da organiziramo pustni karneval, ki bo na pustno soboto, 9. februarja, ob 14. uri na trgu Vransko. Karneval na Vranskem ima dolgoletno tradicijo in je zagotovo največja tovrstna pustna prireditev v Spodnji Savinjski dolini." Kaj pričakujete od sodelujočih na karnevalu in kaj pripravljate za najboljše? “Letošnji karneval bo velika revija mask. Kvalitetna novost bo predvsem v tem, da bomo podelili tri nagrade najboljšim skupinam in izbrali tri najlepše maske. K sodelovanju vabimo vse iz bližnje in daljne okolice.” Kar bo karneval na pustno soboto, verjetno pričakujete še več obiskovalcev oziroma gledalcev kot doslej. To je seveda povezano s prometnimi zagatami. Kako se boste pripravili nanje? Uidi hiše imajo svoja življenja, ki so, lahko srečna in dolga ali pa tudi ne. Hiša s hišno številko Andraž nad Polzelo 122, ki sta jo zgradila zakonca Viktorija in Ferdinand Jelen, da bi v njej dočakala starost in jo zapustila poznejšim rodovom, je ena izmed tistih, ki ne bo dočakala starosti. Zakonca Jelen sta hišo pričela graditi leta 1965 in je po dograditvi nudila toplo zavetje njunim petim otrokom. Kruh jim je dajala okrog 7 ha velika kmetija, ki so jo ves čas skrbno obdelovali. Gospodinja Viktorija se je pri 43. letih zaposlila v Garantu, najprej z namenom, da čez zimo preizkusi, kako je hoditi na delo, potem pa je tam ostala do upokojitve. Agonija s hišo se je pričela pred 12. letimi, ko so se pokazale prve razpoke. Strokovnjaki so hitro ugotovili, da se je nad Jelenovo domačijo sprožil plaz, dolg kakšnih 150 metrov in širok 100 metrov. Ugotovili so tudi, da plazu ni mogoče sanirati in da je najpametneje hišo porušiti, namesto nje pa zgraditi novo. Stanje se je slabšalo, trgale so “Na letošnjem karnevalu pričakujemo rekorden obisk, predvsem zaradi tega, ker smo prestavili prire- ditev s torka na soboto. Na Vranskem imamo izkušnje z velikimi prireditvami, zato bomo posebno pozornost namenili prometnemu režimu, vseeno pa svetujemo obiskovalcem, da pridejo malo prej in v miru počakajo na povorko.” Priprave in izpeljava zahtevata veliko dolgotrajnega dela. Kdo organizira karneval in koliko vas sodeluje pri tem? Ali imajo občina in druge krajevne organizacije posluh za vaša prizadevanja? se cevi, električna napeljava in podobno. Jelenova sta se v njej počutila vedno manj varno in sklep o gradnji nove hiše je dozorel. Že pred leti so se Jelenovi odločili, da bodo nad domačijo, kjer je nekoč stal čebelnjak, zgradili strojno lopo. Imeli so že vse dokumente, ko pa so se odločali za gradnjo nove hiše, so lokacijo za strojno lopo namenili njej. Tik pred novim letom sta se Jelenova, ki sta zdaj sama na kmetiji, otroci so namreč že na svojem, vselila v novo hišo. Povedala sta, da bila “Karneval kljub svoji preprostosti zahteva izredno veliko dela. Občina Vransko in Uiristično društvo, ki sta nosilca prireditve, animirata vsa društva, vaške svete, podjetja in posameznike. Komandantu povorke Jožetu Križniku se bodo pridružili poleg skupin še Okrogli muzikantje, Godba na pihala iz Prebolda, kurenti s Ptuja, Rokovnjači iz Lukovice in Polž iz Motnika, dogovarjamo pa se še z mozirskimi kamevalniki. Veseli bomo. če bodo prišle še druge skupine iz ostalih občin, posebno smo veseli Taborčanov. Prepričan sem, da se bomo v pustni čas, ki čas veselja in smeha, podah s številno publiko.” T. Tavčar pri gradnji deležna izdatne pomoči občine Polzela in države. V občini imajo narejen prednostni red za sanacijo plazov. Jelenov plaz je bil najprej na četrtem mestu, ker pa so videli, kako ogroža domačijo, so ga prepostavili na prvo mesto. Država je pomagala s sredstvi za trajne sanaci- je. Kljub temu pa sta največje breme nosilajelenova. Oba že upokojena se ukvarjata z živinorejo, imata enajst glav goveda in prašičev. Čeprav sta sama, nista nikoh izgubila upanja, da bo kateri od otrok ah vnukov prevzel kmetijo. Otroci tudi sedaj radi prihajajo domov in jima pomagajo pri vseh večjih opravilih. Nova hiša je tako že zadihala s polnimi pljuči. Zakonca Jelen se v njej dobro počutita in sta se je zelo hitro navadila. Seveda še marsikaj manjka, med drugim tudi fasada. Jelenovi so navajeni delati in varčevati, zato se ne bojijo, da ne bi zmogli narediti tudi tega. Če bo zdravje, bo vse drugo, sta prepričana. Jelenova je v novi hiši obiskal tudi polzelski župan Ljubo Žnidar s sodelavci, ki mu pripisujeta kar precej zaslug za to, da nova hiša stoji. T. Tavčar Za nami je še eno proračunsko obdobje savinjskih občin. Ponekod so z realizacijo kar zadovoljni, drugje manj. S sprejetjem novih proračunov se začenjajo nove bitke za nove metre asfalta, kanalizacijo, telovadnico, kulturni dom in mnoge druge potrebe, ki jim proračunska vreča običajno ni kos. Tudi v preboldski občini lani niso uspeli vsega narediti, bodo pa to skušali letos. Nov proračun so svetniki potrdili že na svoji zadnji seji lanskega leta. O tem, kako so zadovoljni z rezultati lanskoletnega proračuna, kakšne so osnovne značilnosti letošnjega in še o čem smo se pred dnevi pogovarjali z županom Vinkom Debelakom. “Realizacija proračuna in plana je bila v minulem letu dokaj uspešna. To pomeni, da smo večino zastavljenih nalog realizirah, čeprav pa kanalizacije v Dolenji vasi in drugod po občini še ne gradimo. Razlog za to je zlasti v tem, da smo šele nedavno dobih dovoljenje za Dolenjo vas. Tega projekta se ne moremo lotiti, dokler ne bo izbran izvajalec. Pri izbiri koncesionarja se vedno najde kdo, ki se z izbiro ne strinja in s pritožbami skuša razveljaviti izbiro. Vsekakor pa bi naj z izgradnjo kanalizacije letos le pričeh, kar je tudi ena izmed najpomembnejših nalog, ki smo si jih zadah v štiriletnem mandatu. Njeno izvajanje se bo zavleklo še v naslednji mandat, saj naj bi bil to petletni projekt. V to obdobje pa spada tudi intenzivnejša plinifikacija, urejanje ceste skozi Dolenjo vas, pločnik proti Latkovi vasi in še marsikaj. Sama poraba sredstev je bila v minulem obdobju podvržena varčevanju, saj smo zeleh čim več sredstev zagotoviti za nadaljevanje gradnje v osnovni šoh. Prvo fazo smo v minulem letu zaključili, njena vrednost je bila 80 milijonov tolarjev. Tako imamo vse pogoje za izvajanje devetletne osnovne šole. Ko bo zgrajena telovadnica, bo povsem po normativih devetletne šole tudi to področje vzgoje.” Že lani je bilo rečeno, da se bo začela graditi telovadnica. Kako daleč je sedaj ta investicija in kdaj bo telovadnica dograjena? “Za izgradnjo že imamo vso potrebno dokumentacijo, vendar z razpisom še čakamo, ker žehmo pridobiti mnenje ministrstva za šolstvo, kohko in kdaj bo za to investicijo namenilo svoja finančna sredstva, kar je za nas zelo pomembno, saj žehmo vzpostaviti finančno konstrukcijo izgradnje. Ta nam bo zago- tavljala tudi preglednost del na drugih področjih, kot je na primer kanalizacija. Sicer pa bomo z izgradnjo telovadnice pričeh v pomladnih mesecih. Računamo, da bomo gradnjo telovadnice v tem letu tudi zaključili in jo predah v uporabo.” Telovadnica je v postavki letošnjega proračuna najbrž največji zalogaj. Kakšne pa so sicer osnovne značilnosti letošnjega proračuna in kako polna je njegova vreča? “Proračun za leto 2002 je bil sprejet v mesecu decembru, tako da smo s 1. januarjem lahko začeh normalno funkcionirah. Seveda pa je proračun tudi v naši občini odraz stanja in razmer v državi, tudi politike in vlade te države, ki občinam reže vedno tanjši kos kruha. Vedno večje so obremenitve, predvsem na področju sociale, vzgoje, izobraževanja, država pa konkretno naši občini vsako leto zagotavlja manj sredstev. Sredstev tako imenovane finančne izravnave je vsako leto manj. Nominalno je mogoče milijon tolarjev več, realno pa seveda manj, saj so stroški precej porash. Proračun nam tako ne dovoljuje niti najnujnejšega financiranja potreb, ki jih imamo. Ob gradnji telovadnice se zna zgoditi, da nam bo na koncu zmanjkalo sredstev. Proračun za leto 2002 znaša 350 miljonov tolarjev, z reahzacijo prihodkov same občine pa 400 milijonov. S temi sredstvi pokrivamo 13 proračunskih področij. Največje postavke so vrtec, saj gre zanj kar 70 milijonov tolarjev, pa šola, okolje in prostor, področje komunale, gasilstva, kulture. Na področju slednje je letos planirano Minuli petek so se v društveni sobi Občine Prebold na sestanku, ki ga je sklical župan Vinko Debelak, zbrali predsedniki društev, zvez in organizacij, ki delujejo na območju preboldske občine. Na seji so se pogovarjali o prireditvah, ki bodo organizirane v tem letu na območju občine, usklajevali termine in razpravljali o vsebini, sodelujočih in nosilcih posamezne prireditve. Tradicionalnim in že utečenim prireditvam, kot je zimski pohod v Marijo Reko, ki je že bil izveden, otroške maškarade, kulturnega praznika, občinskega praznika, srečanja ljudskih godcev v Mariji Reki, kmečkih iger v Svetem Lovrencu, žura pod Žvajgo in še nekaterih drugih naj bi se pridružili še dve kulturnim in sicer Schwabovi glasbeni večeri v nekaj več sredstev, saj nameravamo 10 milijonov namenih za usposobitev ene večje dvorane in za obnovo doma godbenikov, ki je med tem časom postal last občine Prebold.” Izgled samega centra Prebolda se je v zadnjem času že precej izboljšal, kljub vsemu pa je še nekaj stavb, ki kazijo izgled v tem delu kraja. Kako bo s tem in nasploh s turizmom, ki je imel nekoč vodilno mesto v dolini ? “Obnovljena hotel in šola sta že nekako v okras kraju. Ostajajo še nekateri objekti, ki so v zasebni lasti. Z lastniki tečejo pogovori, stavbe žehmo odkupiti, obnoviti in v njih zgraditi več stanovanjskih enot. Glede turizma velja omeniti prizadevanja v smeri celostnega razvoja podeželja, kar je ena od prednostnih nalog. V to sta vključeni območji Marije Reke in Matk. Realizacija tega projekta je v neposredni povezavi tudi s turizmom v samem Preboldu oziroma tam, kjer bodo turisti nastanjeni. Pri tem načrtujemo tudi podporo hotelu, kampu Dolina, kampu Savinja in drugim, ki imajo oziroma bodo imeli prenočitvene kapacitete. Mishm, da imamo nočitvenih kapacitet že kar precej, v prihodnje pa jih bo še več. To pomeni, da moramo tem ljudem, ki bodo prišli k nam, omogočih še kaj. Pripravljamo nekaj promocijskega gradiva, skušali bomo povezah hotel še z bazenom in ostalimi ponudniki počitniških zmogljivosti. Žehmo si, da bi bazen obiskovali tudi tujci, ki bi lahko koristih še dodatne možnosti s področja športa in rekreacije.” D. N. mesecu juniju in Kačevi hterarni večeri v oktobru. Vsem omenjenim je potrebno prišteti še skoraj nepregledno število drugih prireditev, katerih nosilci bodo vsa gasilska društva, društvo upokojencev, planinsko društvo, čebelarsko društvo, vsa športna društva, košarkarski klub, aero klub, jamarski klub, pihalni orkester, turistično društvo, gasilska zveza, športna zveza, Mladinsko društvo, kulturno društvo Svoboda, kulturno društvo Šešče, Žvajga extreme, Društvo ljubiteljev ribolova, Partizan Prebold in še nekateri drugi. V letošnjem letu bodo tri društva slovesno proslavila okrogle jubileje. Najprej bodo 30-letnico praznovali planinci, za njim bodo imeh upokojenci 50-letnico svojega delovanja, gasilci PGD Latkova vas pa bodo praznovali stoletnico društva. D. N. Nova hiša namesto stare, ki umira V novo hišo sta se vselila ob novem letu. Viktorija in Ferdinand Jelen Predsednik TD Vransko Vlado Rančigaj (levo) in komandant povorke Jože Križnik, ki že kar nekaj časa živita za karneval. Veliko prireditev tudi letos januar2002 Po DOLINI Uspešni in zadovoljni gasilci v Lokah Prvi meseci leta so v znamenju občnih zborov društev. Med prvimi so ga pripravili tudi gasilci iz Lok v občini Tabor, ki so lani s prevzemom novega gasilskega avtomobila slovesno obeležili 50-letnico svojega delovanja. Na občnem zboru v njihovem domu, kjer je bil nekoč hram učenosti, se je zbrala domala vsa vas, ki diha in živi s svojim gasilskim društvom. Prisotna je bila tudi županja občine Vida Slakan, ki je gasilcem izrekla vso pohvalo in priznanje za njihovo delo in uspehe. Posebno zahvalo pa jim je izrekla za izvrstno organiziranost gostinske ponudbe na zadnjih dveh Šentjurskih sejmih in prireditvi Taborska noč. S pohvalami tudi niso skoparili Bogdan Pantner iz Gasilske zveze Žalec in predstavniki ostalih gasilskih društev. Iz poročila predsednika Lipeta Tekavca bi bilo tudi nepoznavalcu mogoče razbrati, da gre za gasilsko društvo, ki je zadnjih nekaj let, še posebno pa zadnji dve leti, bilo dejavno kot malokatero društvo. Ob tem pa so se pokazali tudi kot izvrstni organizatorji in neumorni prostovoljci, saj se je v delovne akcije vključevalo tudi do petdeset in več članov. Poleg ostalega so morah veliko napora vložiti v zbiranje sredstev za novo gasilsko vozilo, saj so sprejeto odločitev v letu in pol tudi realizirali in tako svoj 50-letni jubilej kronah z željeno pridobitvijo. Ves čas so skrbeh za usposabljanje članstva. Na tekmovalnem področju so imeh 4 desetine, ki so dosegle lepe uvrstitve, še posebno pa so se izkazale pionirke, ki bodo letos maja tekmovale na državnem prvenstvu, ki bo tokrat najverjetneje v Žalcu. Na občnem zboru so na lastno željo razreših dosedanjega poveljni- ka Milana Kovčeta, ki je vehko prispeval k uspešnemu delu društva, za novega pa izvolili Dominika Dmolšeka. Sprejeli so tudi nekaj novih članov in podelili priznanja. Najžlahtnejšega, za 50 let dela v društvu, je prejel Ivan Zupančič. V programu dela za tekoče leto so si zadali nakup desetih gasilskih oblek za pionirke, nabavo dveh nadzemnih hidrantov, zamenjavo oken in nakup gasilske opreme. Poleg tega pa tudi udeležbo na tekmovanjih, gasilskih srečanjih, izobraževanjih in še marsikaj. Občni zbor so zaključili z družabnim večerom, ki ga je z glasbo in petjem popestril njihov član Gorazd Kovče. D. Naraglav Ivan Zupančič medprejemom priznanja iz rok predstavnika GZ Žalec Bogdana Pantneija za 50 let dela v društvu Lani dobra bera medu v Braslovčah Med prvimi društvi letos v občini Braslovče so se na občnem zboru sestali člani čebelarskega društva. Občni zbor je bil v prostorih braslovške šole. Poročilo o delu v minulem letu je podal predsednik društva Stanko Rizmal, ki je povedal, da so pred letom dni zadano delo tudi opravili. Braslovški čebelarji so se udeležili vseh izobraževanj, ki jih je pripravila Zveza čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline, skrbeh za nabavo zdravil in sladkorja. Bera medu je bila lani dobra, posebno dobro so natočili kostanjevega in hpovega medu. Delo društva je pohvalil predsednik zveze čebelarskih društev Anton Rozman, ki je največ govoril o izobraževanju čebela- rjev. Program dela društva v tem letu bo podoben lanskemu, žehjo pa si še tesnejšega sodelovanja z društvi v občini in da bi bilo več narejenega na promociji čebeljih pridelkov. T.T. Stanko Rizmal, predsednik Čebelarskega društva Braslovče V lanskem mesecu požarne varnosti so polzelski gasilci učence osnovne šole seznanili tudi z delovanjem ročnih gasilnih aparatov. Letos novo gasilsko vozilo V mesecu januarju se po društvih vršijo letne konference in občni zbori. To je obdobje, ko vodstva polagajo račune o uspešnosti delovanja in poslovanja v minulem letu. Prvo je letos v občini Polzela pripravilo redni občni zbor Prostovoljno gasilsko društvo Polzela. Poleg številnih članov ter predstavnikov sosednjih gasilskih društev so se zbora udeležili še poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks, poveljnik občinskega poveljstva Polzela Lado Košec in župan občine Polzela Ljubo Žnidar. V poročilu je predsednik društva Ivan Kotnik povedal, da so si preteklo leto zapomnili predvsem po dveh značilnostih: po velikem porastu števila požarnih in drugih intervencij ter po začetku priprav na nakup novega kombiniranega gasilskega vozila. Uspešni so bili pri izobraževanju svojih članov, pa tudi pri nastopih tekmovalnih desetin, predvsem ženske, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje. Župan Ljubo Žnidar je pohvalil prizadevanje članov društva, katerega dejavnost se je pokazala tudi pri čistilni akciji in drugih prireditvah v občini. Letošnja investicija za nabavo novega kombiniranega vozila pomeni kar zajeten finančni zalogaj za občino in za gasilsko društvo. Delo polzelskih gasilcev je pohvalil Franci Naraks. V nadaljevanju občnega zbora so sprejeli plan dela in finančni plan za letošnje leto ter v svoje vrste sprejeh nove člane. T. Tavčar Franc Žolnir (desno) in Matjan Golavšek ob podpisu pisma o nameri Koalicija Slovenija tudi v Preboldu Taborska knjižnica spet odprta Zadnji četrtek lanskega leta sta v Svetem Lovrencu predsednik občinskega odbora N.Si Prebold Franc Žolnir in predsednik občinskega odbora SDS Prebold Marjan Golavšek svečano podpisala pismo o nameri, v katerem izražata jasno željo in namero po sodelovanju in skupnem političnem nastopanju v občini Prebold. V kratkem naj bi podpisala še koalicijsko pogodbo. Občinska odbora N.Si in SDS si bosta po svojih močeh pomagala in se trudila za enoten nastop. Na letošnjih lokalnih volitvah bosta nastopila vsak s svojo hsto kandidatov za člane občinskega sveta, imela pa bosta skupnega kandidata za župana. Oba odbora sta tudi pripravljena in si žefita sodelovati s SLS Slovensko ljudsko stranko. Odbora bosta v teh dneh podpisala še koalicijsko pogodbo, v kateri bosta podrobneje določila prihodnje sodelovanje in medsebojni odnos obeh strank. V Taboru je bila že pred sto leti dokaj razvita bralna kultura, saj je kraj imel knjižnico z dokaj bogatim knjižnim fondom. Knjige so bile pomemben dejavnik bralne kulture tudi še dolga desetletja, poten pa so prišla leta, ko knjižnice ni bilo več. Z ustanovitvijo občine Tabor je ideja o lastni knjižnici znova postala aktualna in s precejšnjim prizadevanjem županje Vide Slakan je prišlo do njene uresničitve. Od minulega poletja knjižnica že deluje v prostorih nekdanje šole Loke. V knjižnici zaenkrat premorejo nekaj več kot tisoč knjižnih enot, ta številka pa se nenehno veča, saj občina knjige nabavlja že vse od leta 1999, ko se je Uidi prijavila na razpis ministrstva za kulturo. Ministrstvo je projekt sofinanciralo v višini 30 odstotkov oziroma 1,5 milijona tolarjev. Občina se je s temi in lastnimi sredstvi lotila ureditve prostorov v nekdanji šoli in v poletnih mesecih lanskega leta je knjižnica že pričela izpolnjevati svoje poslanstvo. Knjižni fond sestavljajo knjige nekdanje knjižnice, ki jih je hranilo kulturno društvo, knjige, ki so se kupovale s strani občine zadnja tri leta, del knjig pa kroži med bralci iz Medobčinske matične knjižnice Žalec, s katero dobro sodelujejo. Vrata knjižnice so za bralce odprta dvakrat na teden, in sicer ob torkih med 16. in 18. uro in ob sobotah med 10. in 12. uro. Knjižničarsko delo opravlja domačinka, srednješolka Mateja Ropaš, ki je tudi povedala, da je z obiskom bralcev zadovoljna. Menda se še ni zgodilo, da kdaj ne bi bilo nobenega. Zelo zadovoljna je tudi županja, saj je v to vložila precej svojega truda in energije, ki je poplačana z večjim zanimanjem za knjigo in dvigom bralne kulture, ki je s pojavom televizije in videa precej padla. Sicer pa knjižnica v Lokah ni namenjena le izposoji knjig, ampak tudi raznim kulturnim dogodkom. V okviru praznovanja kulturnega praznika bo v njej ura knjižničarstva, ob občinskem prazniku bo tam poseben kulturni večer, marsikaj podobnega pa se bo dogajalo v prostorih knjižnice tudi v jesenskem in zimskem času. D.Naraglav K. R. O komunističnem nasilju Ustanovljen žalski odbor stranke mladih Kulturni forum Socialdemokratske stranke Slovenije - občinskega odbora Žalec je prejšnji mesec pripravil pogovor z zgodovinarjem in publicistom dr. Milkom Mikolo, ki je predstavil nekatere oblike komunističnega nasilja v prvih letih po koncu II. svetovne vojne. Dolga desetletja zamolčana tema je v dvorano žalskega gasilskega doma privabila številne obiskovalce, mnogi med njimi so na svoji koži občutili nasilje povojne oblasti. Dr. Milko Mikola je zaposlen v Zgodovinskem arhivu Celje in je med drugim avtor knjig Zaplembe premoženja in Sodni procesi na Celjskem ter član komisije za izvajanje zakona o popravi krivic. V Žalcu je spregovoril o glavnih oblikah komunističnega nasilja v obdobju po vojni do začetka 50. let, to je bilo po njegovih besedah obdobje najhujšega nasilja, ki ga je izvajala država. Najhujša oblika so bili izvensodni poboji, ki so jih v množičnem obsegu izvajali od maja do konca junija leta 1945 (posamezni poboji pa vse do leta 1952). Po oceni naj bi bilo v množičnih pobojih pobitih najmanj 200 tisoč ljudi, od tega od 19 do 20 tisoč Slovencev. Arhivov o tem ni, razen če so skriti ah spravljeni v Beogradu, je povedal dr. Mikola in poudaril, da pri tem ni šlo za spontano maščevanje prebivalstva zoper kolaboracioniste (kot v Franciji), ampak za državni teror. Oblike nasilja so bili tudi montirani sodni procesi, prisilne izselitve družin in celo celih naselij ter delovna in koncentracijska taborišča. Po besedah dr. Mikole ga je pri njegovem raziskovanju komunističnega nasilja še zlasti presenetil obseg prisilnega dela oziroma poboljševalnega in tako imenovanega družbenoko-ristnega dela, ki je najmanj poznana oblika državnega nasilja. K. R. Stranka mladih Slovenije je pred dnevi ustanovila lokalni odbor za občino Žalec. Ustanovni zbor je bil v Gotovljah, na njem pa so med drugim sprejeli program dela odbora in imenovali njegovo vodstvo. Predsednik lokalnega odbora je Danijel Novak z Ložnice. Žalski lokalni odbor Stranke mladih Slovenije bo zastopal predvsem interese mladih v občini Žalec. V skladu s sprejetim programom dela se bo odbor že pripravljal na letošnje lokalne volitve, prizadeval si bo za izboljšanje družabnih in zabavnih možnosti v občini, pri čemer se bo zavzemal za ureditev prostora, v katerem se bodo lahko družili in zabavah vsi občani, ena od nalog je sodelovanje z organizacijami in društvi v občini, tudi sodelovanje s starejšimi. Lokalni odbor stranke mladih si bo prizadeval, da bi bile v čim večji meri izpolnjene potrebe vseh občank in občanov, seveda pa bo pri tem še posebej pozoren na potrebe mladih, in to ne le mladih po letih, pač pa tudi mladih po srcu, so zapisah. K. R. tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Po DOLINI januar2002 Delovni čas NON STOP od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Obiščite nas in videli boste bolje, Itiristični obisk zadovoljiv Vaške koline v Grušovljah Turistično društvo Šempeter, kj upravlja jamo Pekel in antični park, je svojo turistično sezono za leto 2001 sklenilo z organizacijo prireditve Božična skrivnost v jami Pekel, kar je poskus obogatitve turistične ponudbe v prednovoletnem času. Za ta korak so se odločili že predlani, v lanskih decembrskih dneh pa so Božično zgodbo skupaj z Župnijo Šempeter in njenim župnikom Mirkom Škoflekom, ki je tudi dramaturg Božične skrivnosti, pripravili že drugič. Prireditev naj bi postala tradicionalna, zato že razmišljajo o letošnji, ki pa naj bi doživela nekatere spremembe. Decembrsko Božično skrivnost, v izvedbi mladinske skupine Župnije Šempeter, Moškega pevskega zbora Savinjski zvon in Savinjskega trobilnega kvinteta, si je v osmih predstavah ogledalo preko 1500 obiskovalcev. Od tega je bilo okrog 1000 otrok, ki so imeli brezplačen vstop, tako da brez sponzorjev nikakor ne bi mogli pokriti stroškov prireditve. Prav to pa narekuje določene spremembe, saj so bile nekatere predsta- V nedeljo je bilo v preboldski župniji zelo slovesno. Njen zavetnik je sv. Pavel, zato ob godu tega svetnika praznujejo praznik župnije. Tako kot že nekajkrat je tudi letos sveto mašo ob tem prazniku, skupaj z domačim župnikom Francem Sercem, daroval naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. To je bila priložnost za srečanje in pogovor s škofom, ki zelo rad pride v Prebold in nasploh v Savinjsko dolino. Po slovesni maši je v župnišču potekalo prijetno srečanje s škofom. Na njem so bili prisotni predstavniki občine Prebold z županom in podžupanoma, vodjo občinske uprave ter člani cerkvenih sveta župnije Sv. Pavel in Marija Reka. D. N. Življenje je lepo, a hkrati za mnoge tudi večna borba za preživetje. Za invalida pa je vse še težje. To ve tudi Branko Košenina z Gomilskega, ki trenutno prebiva v Sončkovem domu v Štorah. Klub invalidnosti, ki je posledica cerebralne paralize, ima ogromno volje, energije in želje, da bi živel povsem normalno življenje, kot ga običajno živijo telesno neprizadeti ljudje. Prav zato je znova sklenil, da se bo po pomoč obrnil na dobre ljudi, podjetja in ustanove in si z zbranim denarjem omogočil večjo mobilnost in neodvisnost. Branko Košenina je pred leti uspešno uresničil svoj sen in s pomočjo dobrih ljudi in sponzorjev zbral denar za svoj prvi motor-tricikl, ki mu je omogočal, da se je lahko prevažal iz kraja v kraj, bil med ljudmi in bogatil svoje življenje. Tako kot vsako vozilo je tudi njegovo odslužilo in sedaj je znova “bos”. Brez prevoza se počuti kot ptica brez kril. Če mora ah želi kam, je več ali manj prepuščen sam sebi in svojemu omejeno gibljivemu telesu. Srčno si želi biti čim manj odvisen od drugih, Vabi vas OPTIKA (M vmonat / ve, zlasti v delovnih dneh, slabo obiskane. Kot pravi predsednica TD Metka Vočko, te spremembe nikakor ne bodo vplivale na kakovost prireditve, katero želijo še izboljšati. Ob tem je še povedala, da so z minulo turistično sezono kar zadovoljni. Jamo Pekel si je lani ogledalo 14.685 obiskovalcev, od tega je bilo 1341 tujcev, kar je zelo spodbudno, saj je povečan obisk tujcev za dobrih 35 odstotkov večji glede na leto 2000. Na splošno pa je bil obisk lani za 5 odstotkov slabši kot leta 2000, ki pa je pomenil sicer 10-odstotno povečanje na leto poprej. Ugotavljajo, da je bilo lani manj šolskih skupin. Zelo dober je bil obisk antičnega parka, katerega je obiskalo 11.037 obiskovalcev, tudi tu je porast tujcev precejšnja. V TD Šempeter so z minulo turistično sezono na splošno zadovoljni, čeprav želijo, da bi bile številke še večje in bi se tako približali letom, ko je jamo obiskalo tudi preko 20.000 obiskovalcev lemo. D. Naraglav Z zaključka turistične sezone v jami Pekel, ko je decembersko dogajanje bogatila Božična skrivnost Lani 1793 krvodajalcev Najbolj množična in potnem- združenja Rdečega križa Žalec, bna dejavnost Območnega ki združuje 17 krajevnih orga- nizacij, je prav gotovo krvodajalstvo. Po besedah sekretarke žalskega območnega združenja Majde Pilih so v lanskem letu pripravili 11 krvodajalskih akcij, štiri za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana in sedem za Bolnišnico Celje. Vseh akcij se je udeležilo 1793 krvodajalcev, ki so darovali 717 litrov krvi. Tbdi v letošnjem letu načrtujejo enajst akcij. Prva je bila minuli petek na Polzeli, katere se je udeležilo 190 krvodajalcev. Največ, kar 94, jih je prišlo s Polzele, tovarne nogavic. Naslednja akcija bo 21. februarja na Vranskem. T. T. Z akcije na Polzeli Polzelski čebelarji zborovali Župnija praznovala Čebelarsko društvo Polzela je med prvimi društvi v občini pripravilo občni zbor v svojem čebelarskem domu. To društvo je eno močnejših v regiji in že pred 30. leti so si zgradili svoj čebelarski dom. kov pa so sodelovali na cvetlični razstavi, katero je organiziralo Hortikulturno društvo. Prisotni so bili tudi na sejmu Dobrote s kmetij in božičnem sejmu, ob občinskem prazniku pa so pripravili čebelarski piknik. Z občnega zbora V poročilu predsednika društva Radivoja Verbnjaka je bilo navedeno, da so se člani društva v minulem letu udeleževali predavanj, ki jih je organizirala Zveza čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline v Žalcu, poskrbeli so za nabavo zdravil proti nevarni bolezni varoji, sicer pa se v zadnjem času bolj poslužujejo biološkega zdravljenja čebel. Spomladi so očistili širšo okolico čebelarskega doma, s svojo razstavo pod naslovom Od žive čebele do čebelarskih izdel- Podžupan občine Polzela Stanko Novak, ki je tudi član društva, se je zahvalil za aktivno sodelovanje v občini, predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske dobne Anton Rozman pa je zbranim govoril o izobraževanju čebelarjev. Povedal je, da je bil v državno izpitno komisijo imenovan Ivan Turnšek, član Čebelarskega društva Polzela. Polzelski čebelarji so pripravib program dela za tekoče obdobje, ki je podoben lanskemu. T. Tavčar Branko prosi za pomoč Zima je čas kolin. Nekdaj so se kolin po vasi udeleževali vsi vaščani. Za delo je bilo tako dovolj rok, večino mesa pa sta gospodinja in gospodar pripravila kar v času kolin in razdelila med sovaščane. Ker ni bilo zamrzovalnikov in drugih sodobnih pripomočkov hranjenja mesa, so sproti porabili večino kolin, sveže koline pa so nato dobili pri sovaščanu, ki je imel koline pozneje. Tako je vas s skupnimi močmi prežive- mi organizatorji teh srečanj je lastnica bistroja Breda Tavčar. Med drugim pove, da bodo društvo ustanovi-b, da bodo imeb mladi kaj početi na vasi. Letos so se prvič odločib za skupne koline, vaščanom pa so se pri-družih prijatelji iz bližnjih zaselkov (Založ, Zaloga in Šempetra). Zbrab so denar in v vasi kupili pribbžno 140 kg težkega prašiča ter ga pripe-ljab k Tavčarjevim, kjer so v stari alfi pred staro hišo že čakab kropi. Glavna mesarja sta bila Ivan Serdoner iz Sp. Grušovelj in Franci zrezke in za kislo juho, naslednji dan pa so spuščah še mast. Tudi mehur so spravih, da bodo naredbi bunke. Dela je bilo dovolj za ves dan, “košta” pa je bba takšna, kot se za kobne spodobi. Za zajtrk, na primer jetrca, krompir in kislo zelje. Seveda je bbo hrane na mizi največ zvečer, ko so na večerjo povabib žene in otroke oziroma sovaščane. Tako kot nekdaj je bba na mizi juha iz svinjskih križnih kosti, pečenka, vinska omaka in pražen krompir. Pripravbi so tudi v pesco (mrežo) zavito in pečeno maso za klobase. Gospodinje so dodale še pecivo, flancate ter kompot iz suhega sadja in žganja, seveda je bbo dovolj tudi vina in muzike. V prijetnem vzdušju so se končale prve vaške kobne. Kar je ostalo, bodo porabbi za pusta. “Da bo spet fešta in večkrat veselo,” so povedab. K. R., foto: T. T. Vaške koline v Grušovljah. Centru za vzgojo, varstvo in usposabljanje Zveze društev za cerebralno parahzo Sonček v Celju. Denar, ki ga prejme kot nadomestbo za invati-dnost, gre za pokritje stroškov bivanja in oskrbe v bivalni enoti v Štorah, kjer je skupaj še s štirimi invahdi. Nagrada, ki jo dobi v centru Sonček, pa mu zadostuje le za najnujnejše življenjske potrebe. Denarja za tricikel na noben način ne more privarčevati in tako njegovo upanje temelji na pomoči drugih. Vozilo - tricikel znamke Piaggio s streho in krmilom je po predračunu vredno 729.000 tolarjev. Doslej je Branku od darovalcev uspelo zbrati pribbžno eno četrtino denarja, kar je že nekaj, a še vebko premalo, da bi lahko uresničb svoj vebki sen in naj-pobožnejšo željo. Vsi, ki žebte, da bi se Brankov sen sprementi v resničnost in da bi njegovo življenje znova dobilo lepši in prijaznejši obraz, lahko sredstva nakažete na žiro račun: 50700-620-16 05 1376110-1568760 s pripisom za PIAGGO. Branko vam bo večno hvaležen. D. Naraglav la zimske mesece. Delček te tradicije so se odločili obuditi v Grušovljah pri Šempetru, kjer so pred dnevi pripravili vaške koline. Vaška družba, ki se redno srečuje v edini domači “oštariji”, je že večkrat organizirala kakšno skupno delo, kot na primer kožuhanje, ustanavljajo pa tudi društvo. Med glavni- zato upa, da bodo njegove prošnje naletele na razumevajoče ljudi, ki bodo razumeti njegov položaj in mu pomagati do prijaznejšega življenja. Branko je prijeten in bister fant. Rodh se je leta 1967. Kot invahd je končal osnovno šolo v Centru za usposabljanje invahdne mladine Branko Košenina Janka Premrla - Vojka v Vipavi. Nato je leto dni preživel še v Zavodu za usposabljanje invabdne mladine v Kamniku. Petnajst let je delal v invalidskem delovnem centru na Golovcu, sedaj pa je že šesto leto v Terglav iz Založ, ki sta imela še nekaj pomočnikov, za dobro razpoloženje pa so že navsezgodaj skrbeti muzikanti. Naredbi so krvavice, pečenice, meso za slanico, nekaj za pečenko, OPTIKA " èfimmw'' KODftIN,p. Rimska cesta 35, 3311 Š6MP6TGR Tel.: 03/700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDO ČETRTEK, ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD, 31. 1. 2002, OPTIKA ČETRTEK, 14. 2. 2002 Naročite se!!! NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO NOVA KOLEKCIJA SONČNIH IN SMUČARSKIH OČAU ZA VSAKOGAR NEKAJ! GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839 14 50, faks: 839 14 59; Vransko, telefaks: 527 54 30. Pustni karneval Vransko - 9- 2. 2002 Od 16. ure pustno rajanje v gostišču Slovan ob živi glasbi. januar 2002 Osrednje teme Individualni vodomeri tudi v bloke Pokrajine naj bi imeli januarja 2004 Stanovalci v blokih se večkrat sprašujejo, zakaj je strošek za porabljeno pitno vodo tako visok. Ker večina blokov nima individualnih vodomerov, so prebivalci slabe volje in veliko je ugibanj, kdo od stanovalcev porabi več vode kot drugi. Rešitev je le vgradnja internih vodomerov, kar pa ni ne enostavno ne poceni, pojasnjuje direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. “V občinah Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko je 208 stanovanjskih blokov, ki jih s pitno vodo oskrbujemo iz javnega vodovodnega omrežja. V večini teh blokov je vgrajen skupni vodomer, ki meri porabo pitne vode celotnega bloka. Na osnovi mesečnega odčitka vodomera se porabljena pitna voda razdeli med stanovalce po principu števila oseb v bloku in v posameznih stanovanjih. Večini stanovalcem v blokih pošlje položnice Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o., (vnadaljevanjuJKP Žalec). Te izstavimo na osnovi pisnega seznama stanovalcev v posamezni stanovanjski enoti, ki ga sporoči pooblaščeni predstavnik bloka ali upravljalec bloka. Nekaj blokov ima še vedno skupni račun in delitev porabe pitne vode opravijo sami - interno, vendar bomo v kratkem tudi za te bloke začeli obračunavati vodarino direktno preko položnic. Poraba pitne vode v blokih je večja od individualnih porabnikov, predvsem zaradi slabega odnosa nekaterih stanovalcev do svoje inter- ne instalacije. Računi za vse stanovalce so zaradi takšnih posameznikov večji. Zato že nekaj časa stanovalci nekaterih blokov izražajo željo za vgradnjo internih vodomerov. Na ta način bi plačevali samo dejansko porabljeno pitno vodo. Tisti, ki neodgovorno ravnajo s pitno vodo, pa ustrezno večje račune. Pri vgradnji teh vodomerov se pojavljajo določene težave. Bloki so v glavnem grajeni po sistemu dvižnih vodov, kar pomeni, da bi bilo potrebno v večjem številu stanovanj vgraditi po več vodomerov. Za pravilno vgradnjo vodomerov bi predhodno potrebovali tudi izvedbeni projekt notranje instalacije, da bi lahko točno določili mesta meritev. Ker vgradnja internih vodomerov pri izgradnji blokov ni bila predvidena, bi bili ti vodomeri nameščeni na raznih težko dostopnih mestih (pod kuhinjskimi pulti, v kopalnicah, na sredi stene ...), kar bi otežilo redno kontrolo in menjavo vodomerov vsakih pet let, poleg tega pa bi bili vodomeri tudi bistveno bolj izpostavljeni raznim poškodbam. Nadziranje, vzdrževanje in vsakih pet let obnovo obračunskih vodomerov ureja zakon o kontroli meril, zato morajo biti nameščeni na takšnih mestih, da so s strani vzdrževanja možni posegi. V kolikor se v posameznem bloku za vgradnjo lastnih vodomerov ne odločijo vsi stanovalci, je potrebno ohraniti glavni merilni vodomer. Vzdrževanje tega vodomera še naprej bremeni vse stanovalce, kar pomeni tudi nekoliko višji strošek števnine. Rešitev, ki je v stanovanjskih blo- kih možna, je naslednja: Če se za vgradnjo vodomerov odločijo vsi lastniki stanovanj v bloku, bomo odstranili glavni merilni vodomer in pri obračunu upoštevali samo interne vodomere. Vgraditi je potrebno vodomere, ki imajo prek signalnega kabla speljano meritev v posebno zunanjo merilno omarico. Le-to je potrebno pritrditi na steno stopnišča bloka, ker je le na ta način omogočeno redno odčitavanje teh vodomerov s strani popisovalcev. Takšni vodomeri se dobijo na tržišču, so pa nekoliko dražji. Vsi lastniki stanovanj, ki bodo imeli vgrajene interne vodomere, morajo z upravljalcem vodovoda podpisati pogodbo, v kateri je določilo, da notranja instalacija bloka ni v upravljanju JKP Žalec. JKP Žalec upravlja vodovod do glavnega ventila, ki je vgrajen za glavnim vodomerom in skrbi za pravilno delovanje internih obračunskih vodomerov po stanovanjih (redna menjava vsakih pet let in redna kontrola delovanja). Lastniki stanovanj oziroma upravnik bloka morajo pridobiti izvedbeni projekt notranje instalacije, na osnovi katerega bo upravljalec vodovoda skupaj z lastnikom stanovanja določil mesto vgradnje in število vodomerov za vsako stanovanjsko enoto. Montažo vodomerov bo izvedlo JKP Žalec ali firma oziroma podjetje, ki je uradno registrirano za opravljanje tovrstne dejavnosti. Plačnik vodomera in montaže ter vsega potrebnega drobnega materiala je lastnik stanovanja. Lastniki vodomerov bodo plačevali števnino za vsak vgrajen vodomer posebej, tako kot ostali porabniki. Pred začetkom uporabe bo predstavnik JKP Žalec preveril, če je vsa poraba pitne vode v stanovanju res speljana preko vodomera. Vgradnja vodomerov bo pogosto predstavljala tudi gradbeni poseg, ki ne bo tako enostaven niti poceni za samo stranko. Gradbene posege mora stranka izvesti sama. Vse podatke v zvezi z vgradnjo vodomerov bodo zainteresirani dobili na sedežu JKP Žalec, kjer bodo pridobili tudi ustrezno soglasje. JKP Žalec ne nasprotuje vgradnji posameznih vodomerov, vendar je bistvo problema v tem, da stroški vgradnje novih vodomerov ne bodo ravno majhni, zmanjšajo pa se lahko le s čim večjim številom porabnikov vode, ki bi k temu pristopih,” je še povedal Matjaž Zakonjšek. K.R. Nova vršilka dolžnosti Svet zavoda UPI - Ljudske univerze je v začetku tega leta na svoji redni seji kot vršilca dolžnosti direktorja zavoda razrešila Andreja Sotoška, in sicer na njegovo željo, saj je odšel na drugo delovno mesto. Za novo vršilko dolžnosti direktorice so člani sveta soglasno imenovali Franjo Centrih, ki bo vodenje prevzela s 1. februarjem letos, to funkcijo pa bo opravljala do imenovanja novega direktorja. Svet zavoda je namreč 8. januarja letos objavil razpis za direktorja UPI - Ljudske univerze Žalec. K. R. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma njegova služba za stike z javnostjo je pred kratkim javnost seznanila z delovnim gradivom za predlog zakona o pokrajinah. Uvajanje pokrajin je tudi ena od zahtev Evropske unije. O pokrajinah Urad za lokalno samoupravo pri ministrstvu za notranje zadeve organizira posvete po Sloveniji, na katerih sodelujejo predstavniki občin, regionalnih razvojnih agencij, državnega sveta, državnega zbora in gospodarstva. Pokrajinska ureditev in njena uveljavitev je politični in strokovni projekt, ki temelji na pomembnem vprašanju, kakšne pristojnosti bodo imele pokrajine. Neločljivo so pri tem povezani trije dejavniki: pristojnosti, financiranje in ozemeljski obseg bodočih pokrajin. Naloge pokrajine naj bi bile izbirne in obvezne. Med obveznimi naj bi bile regionalne naloge, določene z zakonom, del sedaj državnih nalog (spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtovanje, gradnja in vzdrževanje regionalnih cest, ustanavljanje nižjih in srednjih poklicnih šol ter domov za učence in dijaških domov), del sedaj občinskih nalog (odlaganje komunalnih odpadkov) ter državne naloge, ki jih bo pokrajinska vlada opravljala za državo (upravne notranje zadeve: izdajanje osebnih izkaznic, potnih listov, upravne naloge na področju prome- ta s kmetijskim zemljišči, izdaja gradbenih dovoljenj). Izbirne naloge pokrajin bi bile določene z njihovimi statuti, na primer: pospeševanje razvoja malega gospodarstva, razvoja turizma, morskega ribištva, preventiva na področju zlorabe drog in podobno. Najvišji organ pokrajine oziroma neposredno voljeno predstavniško telo naj bi bil pokrajinski svet, katerega število članov bo določeno z zakonom in bo odvisno od števila prebivalcev pokrajine. Pokrajinski svet bo sprejemal statut pokrajine, odloke in druge akte pokrajine, proračun in zaključni račun proračuna pokrajine, prostorske in druge plane razvoja, volil bo predsednik pokrajine in člane pokrajinskega odbora, imenoval pa naj bi tudi direktorja pokrajinske uprave in predstojnika urada za pritožbe. Izvršilna organa pokrajine bosta predsednik pokrajine in pokrajinski odbor. Predsednik bo individualni izvršilni organ in pokrajinski funkcionar. Pokrajinski odbor bo imel od 6 do 9 članov, izvoljen bo na predlog predsednika pokrajine izmed članov pokrajinskega sveta. Cilj pri uvajanju pokrajin je decentralizacija države. Pokrajinske volitve naj bi bile jeseni leta 2003, pokrajine pa naj bi se konstituirale januarja leta 2004. O številu in velikosti pokrajin delovno gradivo za pripravo zakona zaenkrat ne govorijo. K. R. • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • Kakšno vodo pijemo? Čista in kakovostna voda je vir zdravja. V Sloveniji po izračunih strokovnjakov dnevno popijemo premalo vode in se tako kar sami “kaznujemo” z boleznijo ledvic, s težavno prebavo in z okvarami jeter, kar se pozna tudi na naši koži. Voda je telesu nujno potrebna in na dan bi jo naj popili vsaj od šest do osem kozarcev. Seveda ni vseeno, kakšno vodo pijemo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije iz naših vodovodnih cevi priteče sorazmerno dobra pitna voda. Ob tem pa velja prisluhniti tudi podatkom ministrstva za okolje in prostor, da se v podtalnicah, ki so poglavitni vir pitne vode v Sloveniji, nabirajo škodljivi nitrati, pesticidi in težke kovine. V zadnjih letih je vsebnost nitratov in pesticidov skokovito rasla. Najvišja je tam, kjer je krovna plast podtalnice tanka in kjer se intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom. Tako so najvišjo vrednost nitratov ugotovili v podtalnici Pomurja, na Dravskem polju in v naši dolini. Za oporečnost čiste vode so krivi tudi zastareli sistemi, po katerih prihaja voda v naša stanovanja. Zlasti so v tem problematični lokalni vodovodi, kjer je slabše vzdrževanje povezano tudi z neuporabo naprav za razkuževanje vode. Dejstvo pa je, da tudi pitje dezinficirane - klorirane vode ni povsem nedolžno za zdravje. Vsa ta dejstva so nas spodbudila, da smo občane povprašali, kakšno vodo pijejo, če jo je zadosti in ali je cena, ki jo plačujejo vsak mesec za to dobrino, zanje sprejemljiva. Mateja Košec: “Mislim, da je H voda, ki jo uporabljamo, dokaj čista in upam tudi neoporečna, saj je iz javnega vodovoda, ki je pod nadzorstvom Komunale. Je pa res, da jo ne pijemo. Če pa jo že, je zraven kakšen sadni sirup, tako da pravzaprav niti ne veš, kakšna je voda. Zaradi suše je doslej še ni nikoli zmanjkalo. Glede cene,... če bi plačevali samo dejansko porabo, potem ni draga, tako pa je račun že kar obremenilen za družinski proračun.” Marija Novak: “Voda, ki jo Eg“ I imamo na Pol-Hk,] zeli in ki pri-Wy haja iz vran-fSrW skega konca, -|M ie po mojem ^ h dokaj kako vostna. V tem času je pritisk slabši, saj že dolgo ni pošteno deževalo in se že marsikje čuti pomanka-nje. V Andraž jo vozijo že kakšen mesec. Voda je velika dobrina, kar še posebno vedo tisti, ki jim jo zmanjkuje. Dejala bi, da voda ni draga, če upoštevamo vse, kar mora biti narejeno, da pride do pip v stanovanjih. Vsekakor pa je vodooskrba med najpomembnejšimi nalogami v vsaki lokalni skupnosti.” Slava Karlatec: “Voda, ki teče Biz pip, deluje na pogled čista, vendar je ne pijem, saj vem, da jo občasno razku-žujejo. Poleg tega, če daš vodo iz vodovoda v kozarec in jo malo pustiš, se na dnu nabere vidna usedlina. Zato že kar lep čas za pitje uporabljam kupljeno vodo Akona akva. Ker prisegam na to, da je pitje kakovostne vode zdravo, jo dnevno popijem tudi do dva litra. Vodo iz vodovoda uporabljam za kuho in vse ostalo. Doslej je še ni zmanjkalo. Njena cena pa je že kar postavka.” Franc Zadravec: “Če povem po pravici, vode ne pijem, tako da niti ne vem, ali je dobra ali ne. Za žejo pijem vse drugo, še najraje kakšno pivo ali brizganec s kislo vodo. Mislim, da zaradi suše vode še ni zmanjkalo v mojem stanovanju. Nisem pa prepričan, saj sem več ali manj zdoma po ves dan. Brez vode v stanovanju si sedaj težko zamišljamo življenje. Voda ni draga, še posebno ne, ker je potrebno ves sistem redno vzdrževati.” Janez Rajevec: “Voda je draga ■ in ne. Kakor I gledaš na stvar. Ob tem, dapri-H teče, tako kot JH pri nas, izpod I ua» M hriba in za to ni potrebno kaj veliko narediti, je draga. Če pa pogledamo vse, kar je potrebno narediti, da pride do potrošnika, pa je slika nekoliko drugačna. Osebno menim, da bi tudi tu moralo priti do konkurence pri upravljanju s to naravno dobrino, saj bi potem cenovno in tudi sicer bilo najbrž drugače in bolj v prid potrošniku, kot pa je to sedaj. Voda, ki jo imamo v Taboru, je kakovostna. V gornjem delu Tabora jo je ob sušah tudi primanjkovalo, mislim pa, da je sedaj to urejeno.” Edi Cencelj: “Mislim, da na Vranskem, I kjer sem do-NšJ ma. pijemo I dokaj kako-a' V vostno vodo, ^H saj je najbrž JKj drugače ne bi I vključili v sistem za velik del Spodnje Savinjske doline. Vode sicer ne pijem veliko, čeprav bi bilo bolj zdravo kot pa razni sokovi in druge gazirane pijače. Voda po mojem ni draga, še zlasti, če jo primerjamo s ceno energije, telefona in drugih dobrin. V svetu in tudi pri nas, kjer pitne vode primankuje, znajo to dobrino bistveno bolj ceniti.” Stanislav Jug: “Z vodo, ki teče 0iz pipe v bloku, nisem zadovoljen. Preveč je klorirana in tako neuporabna za pitje. Poleti je povrhu vsega tudi bolj topla kot hladna, kadar je suša, pa jo tudi zmankuje. V hiši je bistveno bolje. Poleg vode iz javnega vodovoda imamo tudi vodo iz podtalnice, ki jo uporabljamo za zalivanje. Ta je precej bolj hladna, ne vem pa, ali je kakovostna za pitje. Sicer pa mislim, da voda ni pretirano draga. Če prav vem, zanjo v bloku plačam okrog tisočaka* Mirko Ledinšek: “Rad pijem vodo, ^ vendar Ta voda je res pitna in večkrat se zgodi, da moram malo počakati, saj veliko ljudi hodi po to vodo. Iz javnega vodovoda je včasih precej klorirana, kar je zaradi razkuževanja nujno, vendar pa takšna ni za pitje. Enako velja tudi za podtalnico iz vodnjaka, ki povrhu vsega še smrdi in je upo- rabna samo za zalivanje. Sicer pa, dobra voda ni nikoli predraga, slaba pa.” Franc Počej: “Vodovod v BDobrteši vasi, kjer živim, ima še stare salonitne cevi, kar gotovo vpliva na kakovost vode, ki jo uporabljamo v naših gospodinjstvih. Za pitje je ne uporabljamo. Lahko pa rečem, da je doslej še ni zmanjkalo, čeprav je bilo že kar veliko suš. Ko bo prišlo do zamenjave cevi, bo najbrž tudi voda boljša. Glede cene bi dejal, da voda ni predraga, saj je dobrina, brez katere ni življenja. Koliko pomeni, pa najbolj vedo tisti, ki živijo na področjih, kjer jim jo ob sušah vozijo.” Bojan Siter: “Mislim, da je I voda, ki jo pije- mo oziroma * uporabljamo v I našem gospo- I dinjstvu, kar 1 kakovostna, I čeprav jo kaj dosti ne uporabljamo za pitje. Prav tako mislim, da cena vode ni problematična, saj je v primerjavi z drugimi postavkami v družinskem proračunu med najnižjimi. Sicer pa lahko rečem, da, kar pomnim, z vodo pri naši hiši ni bilo večjih problemov. Sicer pa si sedaj, ko ima večina ljudi to dobrino vsak trenutek pri roki, kar težko predstavljamo normalno življenje brez nje.” D. Naraglav Osrednje teme januar 2002 Zadnja rešilna bilka Denarna socialna pomoč je po novem zakonu višja, a težje dodeljiva Društvo za boj proti raku oživelo V lanskem letu je slovenska država na novo opredelila pojem denarne socialne pomoči, s katero pomagajo posameznikom, ki si ne morejo zagotoviti dovolj denarja za preživetje, pa tega niso sami krivi. Načeloma bo ta pomoč višja, vendar pa so merila za njeno dodelitev postala strožja in natančneje določena. Denarna socialna pomoč je “zadnja” v vrstnem redu sredstev preživljanja. Posamezniku se dodeli šele potem, ko je izčrpal vse druge možnosti za preživljanje. Pomeni strogo namensko pomoč za stroške, ki jih ima upravičenec za prehrano, napitke, osnovno nego in druge potrebe, vezane na preživljanje. Socialne denarne pomoči ni mogoče dodeliti za ostale namene, npr. za plačilo zdravstvenega varstva, prevozov, pravne pomoči, nakup oblačil... Prvenstveno je do denarne socialne pomoči upravičena družina, ki nima zadostnih sredstev za preživljanje. Med člane družine štejejo: zakonci (oziroma osebe, ki živijo v življenjski skupnosti najmanj eno leto), otroci (dokler so jih starši dolžni preživljati), mladoletni vnuki, nečaki in bratje oziroma sestre, osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči. V družino se šteje tudi odrasla oseba, ki jo je dolžan preživljati kdo od članov družine, če nima lastnih dohodkov oziroma premoženja v višini minimalnega dohodka. Pravico do denarne socialne pomoči lahko uveljavlja tudi posameznik po dopolnjeni polnoletnosti, ki ga starši niso več dolžni preživljati in ki ni v zakonski zvezi ali življenjski skupnosti in nima otrok. Izračuni in omejitve Dobro je poznati izračun denarne socialne pomoči za družine. Prva odrasla oseba dobi polni znesek, vsaka nadaljnja odrasla oseba pa 70 odstotkov minimalnega dohodka. Otroci do 18. leta in polnoletni otroci, ki jih morajo starši preživljati zaradi rednega šolanja, so upravičeni do 30 odstotkov zneska minimalnega dohodka. Družinam, ki imajo samo enega starša, se denarna socialna pomoč poveča za 30 odstotkov. Za skupni znesek, ki ga dobi družina, se tako seštejejo vsi zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, od njih pa se odštejejo vsi morebitni dohodki. V lastne dohodke zakon šteje dediščine, darila, dohodke in prejemke, ki so viri dohodnine, ter tudi vse druge dohodke in prejemke, čeprav niso obdavčljivi. Izključeni so le dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenca, stroški za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije in drugi prejemki, ki so namenjeni ah omogočajo usposabljanje ah izobraževanje. Izključeni so tudi dohodki od občasnega dela invalidov, ki jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve, ter sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče. Pri ugotavljanju dohodkov posameznika in družinskih članov se upoštevajo vsi dohodki in prejemki po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so jih prosilci dobih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za denarno socialno pomoč. Denarna socialna pomoč vam ne pripada, če imate prihranke ah pre- moženje, ki je višje od 24 minimalnih plač (po trenutnih vrednostih to znaša nekaj nad dva mihjona tolarjev). V to premoženje se ne šteje stanovanje, v katerem živite, premoženje, ki vam daje dohodek, s katerim se preživljate, avto, če je njegova vrednost nižja od 18 minimalnih plač. Prav tako denarne socialne pomoči ne morete dobiti, če ste brez sredstev za preživetje po svoji krivdi ah pa si ne prizadevate, da bi izboljšali svoj socialni položaj. To pomeni, da ne iščete ah odklanjate zaposhtev oziroma vključitev v programe na zavodu za zaposlovanje, ne uveljavljate drugih pravic, ki bi jih lahko, kot so preživnine, državne pokojnine, zavračate sklenitve oziroma ne izvršujete pogodbe o aktivnem reševanju svoje socialne problematike, prestajate zaporno kazen. Dodatne oblike pomoči Starejši od 60 let in tisti, ki so trajno nezmožni za delo, lahko denarno socialno pomoč dobijo največ za eno leto. Če je tak upravičenec brez vsakršnih dohodkov in prejemkov, brez premoženja ter nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, živi pa doma, mu dodehjo trajno denarno socialno pomoč. Trajno nezmožnost za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Denarna socialna pomoč se poveča za dodatek za pomoč in postrežbo, če je upravičenec nezmožen za delo, nujno potrebuje pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih. To potrebo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Samski osebi oziroma družim se lahko kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli tudi enkratna izredna pomoč, ki nadomešča denarno socialno pomoč v primeru trenutne materialne ogroženosti. Dodeh se za določen namen v višini, ki zadošča za pokritje tega namena, vendar največ v višini minimalnega dohodka na mesec (to je 37.943 tolarjev). Če izredno socialno pomoč žeh družina, seštejemo vse minimalne dohodke vseh družinskih članov in pomnožimo z osnovnim zneskom minimalnega dohodka, kar je maksimalna višina mesečne izredne pomoči. Enkratna izredna pomoč lahko v enem letu znaša največ dvakratni minimalni dohodek (to je letni maksimum, trenutno znaša 75.886 tolarjev). Enkratno izredno pomoč lahko tako dodehmo tudi večkrat letno za en mesec, če jo dodehmo v manjših zneskih, kot je mesečni maksimum. Seštevek vseh enkratnih izrednih pomoči, dodeljenih v koledarskem lem, ne sme presegati letnega maksimuma. Predpisi dovoljujejo še eno obhko denarne pomoči, imenovane izredna pomoč, do katere so posamezniki oziroma družine upravičeni v primeru trajajoče materialne ogroženosti (na primer pri elementarnih nesrečah). Uidi ta se dodeh glede na namen in materialno ogroženost in ne vedno v največji možni višini. Dodeljuje se za enaka obdobja kot “redna” denarna socialna pomoč (prvič največ do treh mesecev...). Prav tako se dodeh s prvim dnem naslednjega meseca po mesecu vložitve vloge in ne za tekoči mesec. O upravičenosti denarne socialne pomoči odloča pristojni center za socialno delo, kjer na predpisanih obrazcih vložite prošnjo zanjo. Jan Pan Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je bila prejšnji četrtek ustanovna skupščina Društva za boj proti raku regije Celje. Skupščini, na kateri so sprejeli statut, določili izvršilni in nadzorni odbor društva ter druge organe, bo te dni sledila uradna registracija društva. Na skupščini je bilo 20 udeležencev, med njimi največ zdravstvenih delavcev. Za predsednika društva so izvolili asist. mag. Ivana Eržena, sicer direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, podpredsednica je postala medicinska sestra Zlatka Avžner, sekretarka pa ekonomistka mag. Tadeja Kopač Vidmar. Iž Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočih, da bo društvo delovalo na območju šestih upravnih enot (Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec). Zveza slovenskih društev za boj proti raku trenutno združuje 11 društev, kot je na ustanovni skupščini v Celju povedal tajnik zveze Otmar Bergant. Poudaril je, da vsako leto v Sloveniji na novo zboh za rakom približno 8.000 ljudi. Ženske najbolj ogroža rak dojke, moške pa rak pljuč. “Delo zveze in društev je usmerjeno v zdravstveno osveščanje na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka,” je povedal Otmar Bergant. Odmevnejši akciji "Ne prižgi prve cigarete” in “Slovesna obljuba” sta namenjeni vzgoji nekadilskih generacij in ju bo med mladimi razširjalo tudi novoustanovljeno Društvo za boj proti raku regije Celje. Osrednje naloge celjskega regijskega društva bodo namenjene izobraževanju žensk o samopregledova-nju dojk, aktualnim predavanjem za mladino in odrasle ter založništvu oziroma razširjanju informativnih tiskanih gradiv. Najpomembnejši denarni vir vsakega društva za boj proti raku je članarina, ki znaša 1.000 tolarjev na leto. Prav zato v društvu pozivajo prebivalce s Celjskega, naj se v novo društvo včlanijo in na ta način podprejo delo humanitarne in nepridobitne organizacije. Včlanijo se lahko na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, ah kar v svoji delovni organizaciji, kjer bodo že v prihodnjih dneh na voljo prijavnice za včlanitev. Vsakdo, ki bo postal član Društva za boj proti raku regije Celje, bo imel določene ugodnosti: ženske - članice se bodo lahko udeležile izobraževanja o samopregledovanju dojk, vsi člani pa bodo prejemniki tiskanih gradiv, ki informirajo o preventivnih ukrepih za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka. Ustanovitev oziroma oživitev regijskega društva za boj proti raku je spodbudil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki je osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji. Zdravstveno statistični podatki zavoda kažejo, da je med vzroki umrljivosti v celjski regiji umrljivost zaradi raka na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Preventiva pred rakavimi obolenji je v veliki meri tudi preventiva pred obolenji srca in ožilja. Po podatkih Centralnega registra raka Slovenije še vedno narašča število novih primerov raka, vendar je to naraščanje povezano tudi s priza- devanji za zgodnejše odkrivanje raka. V preteklosti je Celje že imelo svoje društvo za boj proti raku, vendar je dejavnost postopoma zamrla. K.R. Novosti za starše S 1. januarjem letos je pričel veljati nov zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša spremembe pri uveljavljanju starševskega dodatka, pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka ter dodatka za veliko družino in za nego otroka. Vloge za otroške dodatke morajo starši odslej vlagati na centre za socialno delo v mesecu, preden se jim izteče stara odločba in ne več vsi do 31. marca. Večina staršev ima sicer veljavne odločbe do 30 aprila, zato morajo nove vloge oddati do konca marca. Tisti, ki so pravico do otroškega dodatka uveljavili sredi leta, pa morajo vloge oddati v mesecu, pred katerim se jim izteče veljavnost stare odločbe. Pravico do otroškega dodatka imajo po novem tudi starši otrok, ki so stari do 18 let in se ne šolajo, ne smejo pa biti otroci prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. S tem se je nekoliko razširil krog upravičencev do otroškega dodatka. Precej novosti zakon prinaša v zvezi s porodniškim dopustom, o čemer se bodo bodoči starei najbolje seznanili na centru za socialno delo. Od 1. januarja bodoče mamice uveljavljajo pravico do porodniškega dopusta na centru za socialno delo v svojem kraju in ne več pri svojem delodajalcu. K. R. Pogoji za pridobitev denarne socialne pomoči so, da upravičenec nima dovolj sredstev za preživetje, nima premoženja, ki bi mu omogočilo preživetje, aktivno rešuje svojo socialno problematiko in je državljan Slovenije ter ima tu stalno prebivališče ali pa je tujec, ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in tu tudi prebiva. upravičenci denarne socialne pomoči ta znesek v celoti dobili šele v letu 2003, do 1. julija prihodnjega leta bo izplačanih 80 odstotkov, do 1. januarja 2003 pa 90 odstotkov celotnega zneska denarne socialne pomoči. Po letošnji spremembi zakona je na novo določen minimalni dohodek in znaša 37.943 tolarjev, vsakega januarja pa se poviša skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin v prejšnjem letu. Ob tem je treba opozoriti, da bodo Denarno socialno pomoč prejmete za določen čas, prvič največ za obdobje treh mesecev. Lahko se dodeli ponovno, če so okoliščine ostale nespremenjene. V tem času morate biti aktivni in iskati zaposlitev. Če tega ne boste izpolnjevali, vam lahko center za socialno delo denarno socialno pomoč ukine. GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 ŠPORTNE IGRE SAVINJSKE DOLINE 2002 - ŠISD 1. Športne igre Savinjske dohne organizira ŠD Mah talent s pomočjo športnih društev občine Žalec oz. Savinjske dohne in Zveze športnih društev občine Žalec. 2. Omejitev na tekmovanjih ni, razen za kategorizirane tekmovalce (kar je razvidno iz pravil posameznih športnih panog). 3. Tekmovanja bodo izvedena v naslednjih starostnih kategorijah: - člani letnik 1962 in mlajši - veterani letnik 1961 in starejši - članice letnik 1962 in mlajše - veteranke letnik 1961 in starejše 1. Tekmovanja bodo organizirana na zunanjih in notranjih igriščih. 2. Ob zaključku tekmovanja Športnih iger Savinjske dohne 2002, kakor tudi po zaključku posameznih tekmo- vanj, bodo podeljena tudi priznanja in nagrade. 3. Zaradi kritja stroškov tekmovanj (razpisi, najemnina objektov, organizacija in vodenje tekmovanja, sodniški stroški, kopiranja, poštni stroški in podobno) bodo nastopajoče ekipe prispevale del sredstev. 4. Startnina se plača s splošno položnico in znaša 25.000 SIT/ekipa. Ž. r.: 33000 - 5795909944....S pripisom ŠPORTNE IGRE SAVINJSKE DOLINE 2002 1. Prijave za športne igre Savinjske dohne 2002 sprejemamo do 11. februarja 2002, izključno v pisni obliki po pošti ah po fax-u na naslov: ŠD MALI TALENT, Migojnice 18, 3302 GRIŽE, Fax: 713 16 16. 2. DODATNE INFORMACIJE: MARKO KRUŠNIK, tel. 041353 051 t€- PRIJAVNICA EHPA:_ Ime ekipe, naslov vodja EKIPE:_ Ime in priimek, štetnika mobilnega telefona Ekipa bo na športnih igrah Savinjske dohne 2002 nastopala v naslednji kategoriji: Obkroži! ČLANI VETERANI ČLANICE VETERANKE L. 62 in mlajši L. 6l in starejši L. 62 in mlajše L.6I in starejše ... in v naslednjih športnih panogah: Obkroži! ODBOJKA DA NE KOŠARKA DA NE NOGOMET DA NE TENIS DA NE ŠAH DA NE ATLETIKA DA NE NAMIZNI TENIS DA NE STRELJANJE DA NE ZŠD ŽALEC januar2002 Podjetništvo Hmeljarske starešine na ponovoletnem srečanju Minuli četrtek je bilo v jedilnici Hmezada exporta importa v Žalcu tradicionalno ponovo-letno srečanje hmeljarskih starešin. Vsakoletno srečanje, ki ga običajno organizira hmeljarski starešina, ki je trenutno “na vladi”, poteka kot deloven in družabni dogodek. Starešine, hmeljsko princeso, predstavnike inštituta za hmeljarstvo, bivšega direktorja Exporta Andreja Nateka, sedanjo direktorico Martino Zupančič in še koga je najprej prisrčno pozdravil sedanji hmeljarski starešina Marjan Kupec. Zatem je zbrane nagovorila Martina Zupančič in med drugim povedala: “Klimatske razmere nam lani niso bile naklonjene, tako da je bila letina povprečna. recesijo. Direktorica je bila kritična tudi glede manjše vsebnosti alfa kislin v lanskoletnem pridelku hmelja in slabši kakovosti. Razloge za to pripisuje sorazmerno dobrim cenam letnika 2000, ob katerih so hmeljarji malo zanemarili kakovost pri letniku 2001, saj je bilo med hmeljem precej drobirja in tudi Ustja, ki seveda nima lupoHna. Tega se je precej izgubilo v času spravila in manipulacij s hmeljem, tako da je kakovost pač takšna, kot je. “Z njo torej nikakor ne smemo in ne moremo biti zadovoljni, kot tudi ne s pridelano količino,” je dejala Zupančičeva in še pristavila, da bo v prihodnje nujno potrebno nameniti kakovosti večji poudarek, saj jih na to že opozarjajo tudi kupci. Zbrane je nato nagovoril hmeljar- bo država podpirala hmeljarstvo. Se pravi, kako bomo enotni, resni in kako se bomo pokazaU v novi organiziranosti. Po zakonu se moramo preoblikovati v OPH - organizacijo proizvajalcev hmelja. Poenoteno mišljenje našega UO je, da je v Sloveniji potrebno ustanoviti to organizacijo, vendar samo eno, ki bo združevala vse slovenske hmeljarje. Ta predlog ima podporo pri vseh tistih, ki se zavedajo, da lahko le s skupnimi močmi nekaj dosežemo,” je še dejal Vlado Marovt. V nadaljevanju so razpravljaU še predstavniki Inštituta za hmeljarstvo, ki prav letos obeležuje 50-letnico delovanja. Inštitut je s svojim delom začel 1. avgusta leta 1952 in tako bo tudi osrednja slovesnost ob 50-let- Udeleženci srečanja v jedilnici Hmezadove stolpnice Na 1800 hektarjih je bilo pridelanih 2300 ton hmelja, katerega smo že uspeh prodati, kar je zagotovo zelo razveseljiva novica. Sedaj nas čaka, da prodam hmelj spravimo do kupcev in da ga ti seveda tudi plačajo. Ko bo to storjeno, bomo zagotovo lahko rekh, da je bila hmeljska letina 2001 dobra, še zlasti, če jo primerjamo z nemškim hmeljarstvom, kjer je tretjina njihovega hmelja še neprodanega. Nič kaj rožnato ni tudi drugod po svetu.” V nadaljevanju je razkrila razloge, ki so pripeljaU do takšne hiperprodukcije hmelja v Nemčiji. “V letu 2000 je prišlo do uravnoteženja trga, ki je precej zavedlo proizvajalce, saj so misliU, da bodo tudi v letu 2001 cene hmelja na prostem trgu dobre. Ob tem pa niso pričakovaU, da bodo mladi in rodni nasadi z visoko gren-čičnimi sortami tako dobro obrodi-U.” Kot je povedala Zupančičeva, pa se ta vphv novih sort ne kaže samo na evropskem, ampak na celotnem svetovnem trgu, vključno z Ameriko, kjer se srečujejo prav tako s hudo ski starešina in predsednik upravnega odbora Hmeljarskega združenja Vlado Marovt, ki je prvi kmet - hmeljar, postavljen na to funkcijo, saj so bdi prej predsedniki upravnih odborov razni direktorji in drugi, ki s hmeljem niso imeU kaj veliko skupnega. Med drugim je povedal: “Od hmeljarstva živim in zato na vse skupaj gledam drugače kot moji predhodniki. To se kaže v nekaterih dejanjih in delu hmeljarskega združenja. Žal veUkokrat naletimo na nerazumevanje prav pri naših kolegih -hmeljarjih, ki bi morah biti steber delovanja združenja in ga tudi podpirati. V zadnjem času se ukvarjamo z reševanjem statusa inštituta za hmeljarstvo, katerega ustanovitelji smo. Ta bo kmalu postal javni zavod, ki naj bi ga podpirala tudi država in nas tako vsaj delno razbremenila. Mishm, da je za to na državnem nivoju dobra kUma, čeprav nam je bilo na ministrstvu za kmetijstvo med vrsticami povedano, da je od hmeljarjev samih odvisno, koUko in kako nem jubileju v mesecu avgustu. Helena Gajšek je govorila o trenutni situaciji v Inštitutu, ki se tako kot mnogi drugi srečuje s pomanjkanjem sredstev. Majda Virant, ki je lani prejela priznanje hmeljarski vitez, je zbranim med drugim povedala, da je danes podobna shka kot pred 50. leti, ko se je Inštitut ustanavljal. “Letos ste prav tako hmeljarji tisti, ki se boste morah odločiti za nadaljnji obstoj inštituta, tako kot so se morah hmeljarji za njegovo ustanovitev.” Svetovalka za hmeljarstvo na Inštitutu Irena Friškovec pa je v svoji razpravi dala poudarek problematiki namakalnih sistemov, ki bi jih morah usposobiti, saj se prav lahko zgodi, da bo tudi letos pri rasti in zorenju imela prste vmes suša. Poleg nekaterih starešin, ki so povedali nekaj zanimivosti tudi iz preteklosti, je precej konkretno in kritično o stanju hmeljarstva danes in nekdanjih zablodah spregovoril Andrej Natek, ki se sedaj tudi sam ukvarja s pridelavo in prodajo hmelja. D. N. Poslovni center Pluton hitro raste Začetki obetajo veliko. Poleg gradnje kanalizacije in rekonstrukcije glavne ceste je v Šempetru trenutno zelo živahno še na enem velikem gradbišču. lik ob cesti, pri SIP-u, hitro raste Poslovni center Pluton, ki ga gradi domače gradbeno podjetje Pluton. Direktor Zvone Petek je povedal, da bo imel poslovni center 4.000 kvadratnih metrov površin. V nov poslovni center se bosta preselili uprava podjetja Pluton in pošta, v njem pa bodo tudi: trgovina Špar, tehnični pregledi avtomobilov, manjši gostinski lokal in v eni etaži še poslovni prostori za pisarne, ki bodo naprodaj. Šparova trgovina naj bi vrata odprla že junija letos, celoten objekt pa naj bi bil končan do konca tega leta. K. R., foto: T. T. Prvih pet let Podjetje Nugget, d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo nakita in ima sedež v Žalcu, je konec lanskega leta praznovalo prvih pet let lastne proizvodnje. Obletnico so obeležili s prireditvijo v žalskem hotelu. Ob tem so pripravili tudi modno revijo nakita, na kateri so svoje stvaritve poslovnim partnerjem in drugim gostom predstavih žalski oblikovalci. K. R. (\fò) marginalija tiskar na“desing*www*dt p Drešinja vas 49, 3301 Petrovče tel.: 713 10 80, fax; 714 01 44 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 IZJEMNO UGODNO UGODNI PLAČILNI POGOJI: SPALNICA KLAVDIJA v barvi oreh in čeki, krediti, češnja - nudimo 15 % gotovinski popust Za kupce v času akcije bomo izžrebali 50 bogatih nagrad! Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/70 37 130, 03/70 37 131 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! % *7Vo ZA VA® ____.ANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 SPALNICA SABINA, v treh barvah (oreh, češnja, bukev) NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. Nov bencinski servis že odprt Nov Petrolov bencinski servis v Žalcu je v začetku tega leta že pričel obratovati. Starega nasproti žalskega pokopališča so zaprli, ker ni več ustrezal zahtevam sodobnega poslovanja s strankami in bi bil tudi sicer potreben temeljite obnove. Nov bencinski servis ob žalski obvoznici ima poleg bencinskih črpalk in prodajalne tudi avtomatsko pralnico za avtomobile, kjer imajo te dni vehko dela, kar kaže, da so vozniki očitno pogrešali tovrstno storitev. Kljub temu, da bencinski servis že kar nekaj časa posluje, pripravljajo še uradno odprtje s priložnostno slovesnostjo, ki bo 5. februarja ob 12. uri. K. R. CORSA 175.000,00 SIT ASTRA G ZAFIRA 250.000,00 SIT VECTRA 430.000,00 SIT letnik 2001 AVTOCENTER CELEIA d.o.o., CELJE, Mariborska 107, Celje, tel.: 03/425 46 10; P. E. ROGATEC, Mersijeva 11, tel.: 03/81071 00; V7 AVTOHIŠA JAKOPEC, VELENJE, Kosovelova 16, Velenje, tel.: 03/897 14 60. www.ac-celeia.si Pooblaščeni zastopnik SERVIS, KLEPARSTVO-LICARSTVO, REZERVNI DELI Podjetništvo januar2002 PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V JANUARJE 2002 RAZVOJNA AGENCJJA SAVINJA vas obvešča in priporoča: - JAVNI RAZPISI • Javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2002 financirala Republika Slovenija iz dela proračuna, namenjenega za kulturo (v nadaljevanju: projektni razpis), (UL RS št. 1, 7.1. 2002). Predmet projektnega razpisa je (so) financiranje kulturnih projektov na področjih ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot. ROK: Vloga mora biti predložena do 27. 9- 2002 oziroma do tega dne oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila na poštnem naslovu oddana do vštetega 27. 9- 2002 oziroma je bila do tega dne predložena na vložišču ministrstva. Dodatne informacije: Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo v vložišču ministrstva med uradnimi urami (vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 13- ure). Razpisno dokumentacijo si lahko natisnejo tudi s spletne strani ministrstva. Na pisno zahtevo je moč v razpisnem roku zainteresirani osebi razpisno dokumentacijo tudi poslati. Zainteresirane osebe lahko vpogledajo v razpisno dokumentacijo v vložišču ministrstva (Cankarjeva 5, 1000 Ljubljana), tel.: 478 59 51. • Javni razpis za kreditiranje naložb v objekte in naprave za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja -24L101B (UL RS št. 1, 7. 1. 2002). Predmet razpisa so krediti Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: sklad), v skupnem znesku 1,5 milijarde SIT, za naložbe v gradbene objekte, napeljave oziroma nabavo opreme in/ali naprav za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96). ROK: Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 27. 12. 2002. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na sklad v času od 7. 1. 2002 do zaključka razpisa. Dodatne informacije: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad, Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 241 48 20, faks: 01/ 241 48 60. Kandidati se lahko dogovorijo za pošiljanje razpisne dokumentacije na njihov naslov vsak delovni dan od 28. 12. 2001 dalje naEko skladu, j.s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana, tel.: 01/241-48-20. • Javni razpis za sofinanciranje delovanja lokalnih mladinskih svetov v letu 2002 (UL RS št. 2, 14. 1. 2002) Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja lokalnih mladinskih svetov, ustanovljenih na podlagi Zakona o mladinskih svetih (Ur. 1. RS, št. 70/00). ROK: Ponudnik mora ponudbo za dodelitev sredstev poslati izključno s priporočeno pošto: - do 15. 2. 2002 za prvi krog financiranja oziroma za sofinanciranje v obdobju januar - december 2002, - do 15. 5. 2002 za drugi krog financiranja oziroma za sofinanciranje v obdobju maj - december 2002, - do 1. 9- 2002 za tretji krog financiranja oziroma za sofinanciranje v obdobju september - december 2002. Dodatne informacije: Tajništvo Urada RS za mladino, vsak delovni dan med 12. in 14. uro, tel.: 01/426-57-01, kontaktna oseba: Jernej Dimbek, drž. podsekretar. Razpisna dokumentacija: Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani ponudniki dobijo v tajništvu Urada RS za mladino, po pošti ali elektronski pošti. Razpisna dokumentacija je ponudnikom na voljo tudi na disketah in spletnih straneh Urada RS za mladino. • Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SIPARI) (UL RS št. 2,14. 1. 2002) UKREP ŠT. I: Naložbe v kmetijska gospodarstva UKREP ŠT. II: Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov UKREP ŠT. III: Gospodarska diverzifikacija na kmetiji UKREP ŠT. IV: Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju ROK: Vloge na ta javni razpis se lahko pošiljajo do preklica javnega razpisa. Dodatne informacije: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kontaktne osebe: za ukrep št. I. Sonja Gornik, tel: 01/478 92 25; vsak delovni dan od 10. do 12. ure ter vsako sredo med 14. in 16. uro. OSTALE INFORMACIJE • Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. • Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno -investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. • Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci, itd), ste vsak delovni dan med 9. in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! • Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljajo presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela! • Certifikat kakovosti ISO 9000; vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si želite pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite. V primeru zadostnega števila prijav bomo v mesecu februarju začeli usposabljati že tretjo skupino majhnih in srednjih podjetij, ki želijo pridobiti certifikat kakovosti ISO 9000 VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v talcu, tel.: 03/713-68-60, faks: 03/713-68-70, ( Danica Jezovšek-Korent) ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/ 713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041/ 726 546, g.Virant), liiristična zveza Spodnje Savinjske doline (03/ 713 68 68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec 03/ 713 31 00, g. Kač) in drugih. JUTEKS, kemijsko-tekstilno podjetje, d. d. PONUJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE na Hmeljarski 1 v Žalcu. Na voljo so naslednji prostori: pisarne v izmeri od 7 do 10 m2, 7 prostorov, nadstropje, pisarne v izmeri od 8 do 21 m2,10 prostorov, pritličje, večje število skladiščno-proizvodnih prostorov v izmeri od 57 m2 do 1125 m2, ki se nahajajo v pritličju, I. nadstropju in v kleti. Možen je tudi stalen ali občasen najem prireditvene dvorane (247 m2) in sejne sobe (64 m2), obe v I. nadstropju. Najemne pogodbe bomo sklepali največ za 4 leta. Prostori so na voljo takoj oz. po dogovoru. Dodatne informacije po tel.: 03/712 07 00, prostore si je možno ogledati vsak delavnik med 8. in 14. uro. PRODAMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte, stavbna zemljišča. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BRASLOVČE BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9.30) Ceneje do podjetniškega svetovanja Pospeševalni center za malo gospodarstvo RS je pričel s projektom sofinanciranja svetovanja podjetnikom in tistim, ki to nameravajo postati, na podlagi naročilnic oziroma vavčerjev. Projekt poteka preko mreže lokalnih podjetniških centrov in med prvimi se je v mrežo vključila tudi Razvojna agencija Savinja Žalec. Kako ceneje do podjetniškega svetovanja, pa več direktorica agencije Danica Jezovšek-Korent. “Da smo bili med prvimi lokalnimi podjetniškimi centri, ki smo se vključili v to mrežo, smo morali izpolniti precej pogojev. Poleg primernih prostorov in računalniške opreme so bila bistven pogoj ustrezna znanja. Kot organizator svetovanja sem morala narediti ustrezen izpit za svetovalca generalista na pospeševalnem centru in strokovni izpit zavoda za zaposlovanje za izvajanje aktivne politike zaposlovanja. Sklepamo tudi prve pogodbe z zunanjimi svetovalci, tako specialisti kot generalisti, poleg tega pa ima naš center oziroma imam jaz status svetovalke specialistke za področje poklicnega uveljavljanja žensk.” Kaj konkretno sofinancira Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG)? “PCMG sofinancira osnovno in specialistično podjetniško svetovanje. Doslej so osnovno svetovanje sofinancirale občine, specialistično svetovanje pa so morali podjetniki v celoti plačati sami in nikjer ni bilo brezplačno. Z vključitvijo v sistem vavčerjev oziroma napotnic, ki jih izdajo lokalni podjetniški centri oziroma naša agencija, država delujočim podjetjem pokrije do 50% cene svetovanja, podjetnikom začetnikom pa celo 100%. Uidi kmetje dobijo 50-odstotno sofinanciranje, če začenjajo ali razvijajo dopolnilno dejavnost. Sofinancirajo se tudi različna izobraževanja, ki so potrebna za ustanovitev ali razvoj podjetja oziroma dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Izobraževanje mora biti opredeljeno v programu, ki ga naredita podjetnik in svetovalec. Lahko je to uvodno podjetniško izobraževanje ali specialistični nasvet. Na primer: če name- rava začeti podjetnik z investicijo, potrebuje poslovno-investicjski načrt, finančni načrt. Če je podjetje v težavah, se mora reorganizirati in potrebuje nasvete pravnika, tudi podjetniki, ki želijo pridobiti certifikat kakovosti po sistemu standardov ISO 9000, lahko s pridobitvijo sofinanciranja izobraževanja teh strokovnjakov pridejo ceneje do certifikata.” Obstajajo tudi kakšne omejitve? “Sofinanciranje podjetniškega svetovanja ima seveda tudi omejitve. Napotnico smemo dati podjetniku samo za enega od svetovalcev, ki je v seznamu Podjetniškega centra za malo gospodarstvo. Ta seznam svetovalcev se širi, vsi pa morajo imeti licence. Svetovalec prav tako ne more računati za storitev poljubno ceno, te so predpisane. Ne sme biti presežena kvota sofinanciranja za enega podjetnika 300.000 tolarjev v dveh letih. Letos žal še ni dogovorjeno, da bi lahko vključevali nezaposlene, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, ker še ni dogovora z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.” Kdaj ste pričeli s sofinanciranjem svetovanja? “Že decembra minulega leta in v začetku tega leta smo začeli z vključevanjem pnih podjetnikov v vavčer-ski sistem. Vabimo vsa podjetja, ki potrebujejo nasvet oziroma so se znašla v razvojnih dilemah in problemih, da se oglasijo na našem naslovu. Trenutno formiramo skupine za izobraževanje za pridobitev certifikata kakovosti po sistemu standardov ISO 9000. Posamezna skupina lahko šteje do pet malih in srednjih podjetij. Vsi, ki razmišljajo o tem, da bi izboljšali kakovost svojega poslovanja in ga prilagodili evropskim kriterijem, naj se udeležijo tega izobraževanja, preko sistema vauvčeraja bodo prišli do certifikata nekoliko ceneje.” Kako konkretno poteka vključitev podjetnika v sistem svetovanja na podlagi naročilnic? “Najprej imamo uvodni pogovor, v katerem spoznamo želje in potrebe podjetnika ter ga seznanimo z vav-čerskim sistemom. Če se odloči za vključitev vanj, izpolni vlogo. Z njim sklenemo pogodbo, na podlagi katere potem podjetnika spremljamo dve leti. Po tej pogodbi oziroma programu, ki ga naredimo, se nato izvajajo splošna ali specialistična svetovanja ali izobraževanja, kar podjetnik potrebuje. Za vse to dobi napotnice. Naša agencija je organizator vavčer-skega sistema, torej delimo napotnice, v delu naše dejavnosti pa tudi izvajamo svetovanje. Dogovorimo se za program nadaljnjega svetovanja. Pogodba zavezuje podjetnika, da mora sofinancirati svoj delež svetovanja in da spoštuje dogovorjeno, da se udeleži svetovanj in izobraževanja. Storitev mora biti izvedena, če pa z njo ni zadovoljen, nas mora o tem obvestiti. Spremljamo namreč tudi izvajanje svetovanja. Svetovalec z zelo slabimi referencami je lahko izključen iz seznama svetovalcev. Naj dodam, da imamo v Žalcu trenutno samo dva svetovalca z licenco za splošno svetovanje. V regiji je splošnih svetovalcev 10, svetovalcev - specialistov pa 16.” Povedali ste, da ste svetovalka specialistka za poklicno uveljavljanje žensk. Kaj to pomeni? “Za to sem se odločila, ker tudi Evropska unija podpira projekte poklicnega uveljavljanja žensk in računamo, da bomo lahko tudi pri nas preko načrtnega dela z ženskami dosegli, da se bodo bolj kot dosedaj odločale za ustanovitev podjetja, sprejemanje odgovornejših mest v gospodarstvu in da bomo skozi to lahko dvignili ekonomsko in socialno strukturo prebivalstva. Ni ločnice med ženskim in moškim podjetništvom, so pa razlike pri pogojih, ko vstopajo ženske na pot podjetništva in ko delujejo kot podjetnice. Imajo več ovir, ena izmed ovir je lahko tudi zagotavljanje varstva otrok v popoldanskem času. V okviru tega se v regiji prav preko našega centra oziroma razvojne agencije razvija projekt Družinski servis v sodelovanju s podjetjem Racio in drugimi partnerji. Večino svetovanja pri poklicnem uveljavljanju žensk se bo odvijalo preko vavčerskega sistema dokler seveda ne dobimo možnosti za koriščenje sredstev Evropske skupnosti.” K. R. Uredništvo mesečnika Utrip Savinjske doline vabi k sodelovanju sodelavca za področje trženja oziroma zbiranje reklamnih oglasov. Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71; Pekama Velenje 587 12 11; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. SPOŠTOVANI KUPCI ! Za nami sta najbolj vesela mesec v letu in tudi prvi mesec leta 2002. Znova smo v toku in ritmu vsakdanjega dela in hkrati trdno odločeni, da skupaj z vami naredimo tudi letošnje leto lepo in prijetno. Imamo nove ideje, nova znanja, predvsem pa voljo, da naredimo kaj lepega in prijetnega, kar bo v naše in vaše zadovoljstvo. Vsekakor pa ostajamo zvesti našemu sloganu Zvestobo se nagrajuje, Zainteresirani naj pokličejo uredništvo na tel. številko: 713 68 88. ki bo tudi v tem letu imel svoj smisel in veljavo. Predvsem pa nas sredi poletja znova čaka skupna zabava za Zvestobo, ki je in ostaja naš skupni praznik, do takrat pa se bo zgodil še kakšnen dogodek, ki bo dal priložnost za naše druženje. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ januar2002 Podjetništvo Jubilej z grenkim priokusom Tekstilna tovarna Prebold praznuje letos 160 let svojega obstoja. V svoji dolgi zgodovini je previharila vse viharje in kljub raznim težavam, ki so jo pestile na tej njeni dolgi poti, ostala pri življenju. Tako naj bi bilo tudi tokrat, ko se je znašla v večjem primežu težav, ki so sicer v tekstilni industriji prisotne že vrsto let. Žal je tek-stilstvo panoga, ki ni strateškega pomena za državo, zato tekstilci večinoma niso deležni njene podpore, ampak morajo vse težave premagovati sami kot najbolje znajo in zmorejo. To sedaj počnejo tudi v TT Prebold, ki bo svoj jubilej tako praznovala z grenkim priokusom, a morda tudi zadovoljna, da se njena dolgoletna tradicija vendarle ni končala. V minulem tednu je bilo o Tekstilni tovarni Prebold veliko povedanega in zapisanega v slovenskih medijih, ki so podatke povzeli po Slovenski tiskovni agenciji. V informaciji, ki jo je objavila STA, je bilo povedano, da bo v tovarni, ki sedaj zaposluje 571 delavcev, po reorganizaciji žal prišlo Uidi do presežka delavcev in da so jih 38 že prerazporedili na druga delovna mesta. Kolikšna bo dejanska številka presežnih delavcev naj bi bilo znano čez SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV • MALIH GOSP. APARATOV • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV mesec dni, ko naj bi bil končan načrt notranje reorganizacije. 0 tem, za kaj dejansko gre pri tej reorganizaciji, smo povprašali generalnega direktorja TTP Vinka Žoharja. “Reorganizacija zajema analizo celotnega proizvodnega programa podjetja, posameznih produktnih skupin in produktov samih. Naš cilj je ugotoviti stopnjo rentabilnosti posameznih produktnih skupin in produktov. Ohraniti želimo tiste proizvode, skupine oziroma programe, ki so ob upoštevanju načel ekonomičnosti poslovanja kakovostni in imajo tržno perspektivo. Znatno pa želimo z reorganizacijo znižati stroške poslovanja. Zlasti se trudimo znižati stroške energije, saj ta predstavlja 1/6 vseh prihodkov. V številki je to za lansko leto 350 milijonov tolarjev. Že nekaj časa poskušamo te stroške zmanjševati s spremenjenim režimom obratovanja. Kmalu naj bi začeli z obratovanjem dveh manjših kotlov, ki bi nam prav tako omogočala znižati strošek energije. V tovarni že ves čas redno spremljamo in analiziramo dogajanja na svetovnem tržišču, kar se je pokazalo kot pomembna strateška naloga za odkrivanje potencialnih nevarnosti. Ker smo že v prvi polovici lanskega leta opažih prve znake recesije, smo se začeli nanjo pripravljati in tudi začeli z optimizacijo vseh poslovnih funkcij v podjetju. Le s spremenjeno politiko poslovanja lahko TTP še obdrži svojo pozicijo in ohranja delovna mesta. Še vedno sem prepričan, da je preboldski tekstil na dovolj visoki ravni razvoja in konkurenčnosti, ter da ima kot takšen prihodnost. Če bi mislih drugače, bi najbrž že zdavnaj delih usodo velikih tekstilnih podjetij, ki so prenehala s svojim poslovanjem,” pravi direktor Vinko Žohar, ki je informacije v medijih o sedanjem trenutku TTP ocenil za premalo preverjene. V nadaljevanju pa je še dejal: flZ napadom na WTC v New Yorku, 11.septembra 2001, se je mednarodna kriza še poglobila. Ker je tudi Tekstilna tovarna Prebold močno vpeta v svetovne gospodarske tokove, so posledice zapiranja trga in znižanja cen občutno prizadele tudi nas. To pa pomeni, da je oblika reševanja nastale situacije v tesni povezavi z že omenjeno reorganizacijo. Ne preostane nam nič drugega kot prilagajanje tržnim zakonitostim oziroma tržnim spremembam, kar smo pravzaprav počeh ves čas tudi v preteklosti. Naše osnovno vodilo sprememb pa je vedno bilo zagotavljanje konkurenčnosti podjetja na dolgi rok, saj le to omogoča in zagotavlja nadaljevanje naše l60-letne tradicije.” Tekstilstvo je gospodarska panoga, v kateri nikoh ni bilo lahko. TURISTIČNI SPOMINKI OBVEŠČAMO VAS, DA SO VAM V PROSTORIH TURISTIČNE ZVEZE SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, UL. HEROJA STANETA 3, ŽALEC NA VOLJO SPOMINKI IN DARILA S CELOTNEGA OBMOČJA S PODPRE SAVINJSKE DOLINE. Informacije na tel.: 713 68 68 TRGOVINA IN SERVIS ZA ŠIVALNE STROJE in PARNE LIKALNIKE • ELINA • BROTHER • PFAFF • BAGAT E TÉ Tratnik Darko Savinjska c. 108, Žalec Tei.: 03/710 31 44 Velika izbira sukancev in ostalega pribora. SIP RO - STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 71 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 2-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu januarju 2002 povečale za 0,31 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu januarju 2002 16.604,27 SIT in je 522,08 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.584,11 SIT, na Polzeli pa 15.710,01 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu januarju 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ah zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine. Zaradi znižanja cene zemeljskega phna se je pocenila akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu in znaša povprečna cena akontacije za lastnike stanovanj 140,96 SIT/m2, za najemnike stanovanj pa 136,82 SIT/m2. Cene veljajo od 1. 2. 2002 dalje. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13- ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ah ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE: - CENTRALA 712 13 60 712 13 61 - TAJNIŠTVO 712 13 64 - BLAGAJNA 712 13 76 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 - (upravniki) 712 13 63 - FAKS 712 13 62 - DIREKOR 712 13 66 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 je odločila, da nagrado prejme Elektronika Milan Zupanc s.p., ki je na razpis prijavil dve inovaciji. Obe inovaciji predstavljata pripomoček za vključevanje gluhih in naglušnih v normalno delovanje družbe. To sta prenosni digitalni telefonski aparat za naglušne osebe in elektronska TV zanka. Prenosni telefon za naglušne je kot inovacija patentiran, izveden pa je bil kot naročilo za podjetje Mobitel. Poseben ojačeval- Inovator leta Milan Zupanc Pred začetkom zadnje lanske seje občinskega sveta je župan občine Žalec Lojze Posedel podelil nagrado Inovator leta 2001. Komisija, ki jo je imenoval župan, se je na osnovi Pravil in meril o podeljevanju nagrad in priznanj za inovaci- Delavci in delavke kljub težkemu delu nikoh niso imeh debelih denarnic, sedaj pa so še precej tanjše. Vehko jih prejema le zajamčene plače in je tako njihovo življenje res skromno. To velja žal tudi za zaposlene v preboldski tovarni, ki pa so doslej vsaj plače redno prejemali, ostali pa so brez lanskega regresa, razen tistih, ki so letovali v dopustniških kapacitetah TTP. Kljub vsemu pa si je težko zamisliti, da Tekstilne tovarne v kraju pod Žvajgo ne bi bilo, saj plača, čeprav majhna, le zagotavlja vsaj minimalno socialno varnost številnim družinam občine Prebold in drugim, ki živijo na širšem območju Spodnje Savinjske dohne. D. N. nik omogoča slabše slišečim normalno poslušanje oziroma pogovor. Prilagojene mobilnike prodaja Mobitel v svojih centrih, predelujejo pa jih v obratovalnici Elektronike. Elektronska TV zanka pa naglušni osebi omogoča, da s slušnim aparatom samostojno uravnava jakost zvoka, okohce pa to ne moti, saj lahko ostali sprejemnik naravnajo na sebi ustrezno glasnost. Taka zanka je primerna tudi za večje prostore, na primer dvorane, vgrajena je na primer že v nekaj slovenskih cerkvah. K. R., foto: T. T. Milan Zupanc se je zahvalil za nagrado in na kratko predstavil svoji inovaciji. Skupen nastop regije na sejmu Alpe Adria Na letošnjem turističnem sejmu Alpe Adria, hi bo od 5. do 9. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se bo Savinjska regija prvič predstavila pod blagovno znamko od Rinke do Sotle. Občine, turistična društva in zveze ter turistično gospodarstvo so se dogovorili za poslovni pristop, ki naj bi zagotovil učinkovitejše trženje in pospeševanje prodaje turističnih produktov. Skupna predstavitev bo obiskovalcem sejma ponudila celovito ponudbo, razstavljala pa pričakujejo večjo odmevnost in prepoznavnost turistične ponudbe. Skupni tržni in promocijski nastop statistične Savinjske regije tako napoveduje začetek realizacije regionalnega razvojnega programa in kandidaturo turističnih projektov na državnih razpisih za sofinanciranje. “Z naravo in tradicijo” je naslov petih turističnih produktov, ki jih bodo predstavih s promocijskimi prospekti. Sicer pa se bodo vse dni sejma dogajala številna poslovna srečanja. Prvi dan po odprtju sejma bo novinarska konferenca, nato srečanje z župani Savinjske regije, popoldan pa še srečanje s poslanci državnega zbora iz regije. V sredo, 6. februarja, bo ob 12. uri srečanje z vodstvom in predsedniki združenj Gospodarske zbornice Slovenije ter predstavniki turističnega gospodarstva. Pripravljajo tudi srečanje s turističnimi agencijami, raznimi društvi in turističnimi podjetniki. Občine Spodnje Savinjske dohne se bodo poleg skupne predstavitve na svojem razstavnem prostoru predstavile s promocijskim materialom, spominki in turističnimi paketi. Med projekti bodo zlasti promovirah projekt “S kolesom po Spodnji Savinjski dolini”. V petek, 8. februarja, se bodo predstavili z glasbeno skupino Ubrane strune iz Griž, podjetje Kerus pa s slikanjem na keramiko. Predstavitev Savinjske regije bo v hak A2. Razstavljala vabijo vse, da jih obiščete. J . K. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABUENO ZA RABLJENO VOZILO tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 * ■ 1 1 — r 1 ''""s Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN TA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politiche stranke januar2002 Slovenija, prihodnost Evrope Prejšnji vikend je Liberalna demokracija Slovenije imela svoj IV. kongres, ki se ga je udeleževalo 500 delegatk in delegatov, 60 gostov in skoraj 100 obiskovalcev. Tokratni kongres se je končal ob največji pozornosti medijev, saj je delo in potek delegatov spremljalo preko 100 novinarjev. Delo kongresa je potekalo prvi in drugi dan. V soboto smo spreminjali statut, izvedb vobtve in sprejemali programske izjave. Pri spremembah statuta so bili delegatke in delegati nenaklonjeni predlogom sprememb, saj so vse razen spremembe, ki sem jo predlagal spodaj podpisani, zavmih. Potem smo izvedb postopek obkkovanja bst. Kongres se je demokratično odločil in uvrstil na liste vse predlagane delegate. Tako smo dobik poleg Toneta Anderliča, Viktorije Potočnik, Toneta Ropa, kot kandidate za podpredsednike še kandidata severne primorske Črtomirja Špacapanu. Petru Jamnikarju se je na bsto kandidatov za generalnega sekretarja priključil še Bogdan Biščak, ki ga je mimogrede favoriziralo vodstvo stranke, razširik pa smo tudi hste za svet stranke. Popoldne je stranka v štirih skupinah obhkovala sedem programskih izjav ter zvečer izvedla LDS Liberalna demokracija Slovenije vobtve. Prvič po daljšem času je šlo ponovno za bolj mrzbčne vobtve, saj izidi niso bili stoprocentno predvidljivi. Na koncu je bil seveda dosedanji predsednik stranke dr. Janez Drnovšek deležen skoraj 100 odstotne podpore, od podpredsednikov sta premočno dobila Tone Anderhč in Tone Rop, za generalnega sekretarja je bil izvoljen Peter Jamnikar, v svet stranke so bik izvoljeni vsi kandidati in kandidatke, ki smo jih predlagali iz celjske regije. Na kongresu je skupina celjske regije predstavljala najštevilčnejšo skupino, saj nas je bilo 64 delegatk in delegatov ter še nekaj obiskovalcev in gostov. Od tega nas je bilo iz Žalca osem in smo predstavljah eno najmočnejših občinskih zasedb. V nedeljo smo sprejeb vse programske izjave, ki smo jih sprejeb na delavnicah v štirih skupinah (zdravje, EU, regionahzem, podjetništvo in globalizacija, trajnostni razvoj in sociala). Če sklenemo kongresno delo, lahko ugotovimo, da je Liberalna demokracija Slovenije navkljub vebkosti in skoraj deset letni vlogi pozicije v državi še vedno demokratična stranka saj je sposobna notranje konkurenčnosti in ostrih toda argumentiranih pogovorov. Gregor Vovk Petrovski Utrip javnih financ Nova Slovenija žeb zagotoviti vsem državljanom Repubbke Slovenije pravičnost in preglednost na finančnem področju. Enakost pred zakonom in zmanjšanje javne porabe naj bosta vodilo k uspešni finančni politiki, ki bo ohranila Slovenijo suvereno tudi na tem področju. Za finančno področje naj še posebej velja, da mora vse delovanje temeljiti na spoštovanju veljavne zakonodaje na vseh nivojih od vrha navzdol. Ob tem je treba upoštevati vrednote, kot so resnicoljubnost, poštenost, odgovornost, vestnost, natančnost itd. Za čim manj boleče pri-druževnje Evropski uniji je potrebno sprejemati pretehtane odločitve za zaščito lastnih interesov in pridobivanje namenskih sredstev ter posvečati posebno pozornost obravnavanju proračunskega primanjkljaja in javnega dolga. Proračun naj se izdeluje v realno dosegljivih okvirih in z dovolj veliko rezerv in minimalnim presežkom. S proračunom naj država na vsakem koraku vzpodbuja gospodarstvo in večanje natahtete. Javni dolg pa se mora zmanjšati ab vsaj ne povečati. Jemanje kreditov naj sloni na realnih predračunih in točni kalkulaciji porabe. Žalostno je, da državljani Slovenije pravzaprav ne vedo, kohkšno je dejansko stanje javnega dolga in bi bilo zaželeno in potrebno, da ministrstvo za finance pripravi pregled vseh obveznosti v zvezi z javnim dolgom, kakšne odgovornosti so že bile sprejete in kaj se načrtuje v bodoče. Skrb vzbujajoči so podatki, da se je zadolženost države v tujini v zadnjih treh letih povečala za domala 3 mili-jarde dolarjev ah povprečno po 12-odstotni rasti. Medtem ko je znašal N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka zunanji dolg Slovenije ca. 25 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, se je ta po zadnjih podatkih (nov. 2001) povzpel že na 36,8 odstotka BDP. Nasprotno z naraščanjem zunanjega dolga pa so državne devizne rezerve že nekaj let precej nižje od javnega dolga. Rezerve so bile najnižje okrog 20 odstotkov BDP v letu 1999, vendar so v začetku leta 2001 dosegle 26 odstotkov BDP. Po podatkih Banke Slovenije so se devizne rezerve precej povečale, predvsem v novembru in decembru 2001, k čemur so veliko prispevale vloge prebivalcev zaradi zamenjave nekaterih deviz v evre in krepitev dolarja ob koncu leta. Zato se je razmerje med deviznimi rezervami in zunanjem dolgom države ob koncu leta izboljšalo. Ker slovenska zakonodaja v zunanji dolg ne uvršča kratkoročnih komercialnih posojil, vlog tujcev in drugih podobnih obveznosti, je še vedno zelo veUko neznank v poročifih o zunanji zadolžitvi države. Neznana je tudi višina notranjega državnega javnega dolga, saj je bilo v zadnjih letih ogromno denarja preko državnih obveznic vloženega v sanacijo vehkih slovenskih gospodarskih organizacij in bank, za katere je znano, da so bile velikokrat neuspešne, vendar ostaja njihovo plačevanje na ramenih davkoplačevalcev. Do kdaj bodo državljani odplačevab ta dolg, ni znano, saj državni zbor sprejema vedno nova dodatna poroštva, ki ta javni dolg povečujejo. M. L. 00 NSi Žalec Prazniki se oddaljujejo, kot da jih ni bilo. Izčrpani decembrski dobrotniki, trije dobri možje, so dodobra izpraznili denarnice. Utrip zaključkov poslovnih rezultatov je vedno bolj realen in počasi prihaja trenutek, ko se bo poslovno leto prikazalo v številkah. Te bodo prinesle takšne ah drugačne občutke, spoznanja, pa tudi streznitve. Vedno bolj se kaže zgrešenost in napačna naravnanost usmeritev politike na vseh področjih in nivojih države, predvsem pa v zmedenem ravnanju v gospodarskih sferah. Prav nerazumljivo je pisanje in poročanje o ščitenju nacionalnih interesov, ob tem pa nihče od prizadetih ne zna razložiti, kaj sploh so nacionalni interesi. Mnenja sem, da se k problemu pristopa iz napačne smeri, ki ne bo prinesla prav nobene rešitve. Dopuščam pa možnost, da je cilj ravno to, kajti tavanje v megli je stalnica naše večne tranzicije, ki vladajoči garnituri dopušča ples v maskah. Zamisliti se je potrebno, kaj bo temu stanju sledilo. Brezposelnost se neuspešno rešuje. Statistična zmanjšanja so posledica upokojitev, ki pa za aktivno populacijo pomeni enako breme, saj je sredstva za pokojnine potrebno ravno tako ustvariti, kot nadomestila za brezposelnost. Zapiranje majhnih podjetij je skrb zbujajoče, ob tem pa je nujno omeniti nestimulativen odnos državnih institucij do malega gospodarstva. Ih, na domači lokalni ravni, ne morem mimo stalnega ponavljanja, že neštetokrat pregretega turizma. Enkrat sem že omenjal lokalne turistične vodiče, ki nimajo kaj početi, kljub veliki želji in pripravljenosti. V zadnjem Utripu me je, kot nalašč, zbodel razpis za takšne vodiče. Moje razumevanje stanja mi narekuje sklepanje, po katerem postavljam v premislek dve tezi: število turističnih vodnikov, kljub neizdelani strategiji turistične ponudbe, zagotavlja vzpon te gospodarske panoge. Pripravljeni moramo biti na vse, kaj pa, če se nam turizem "zgodi kar tako” - par excelence?! Druga teza: turizem v občini funkci- SDS onira, le turistov ni, ker nam za ponudbo in prikaz značilnosti te panoge v naši dolini vedno nagaja vreme. Poleti dežuje, pozimi zapade nekaj snega, ljudje pa odidejo drugam. Kljub temu obvladujemo vso strategijo panoge in smo turistično v stalnem strmem vzponu?! V kolikor so moje teze sprejemljive, jih kot zaveden rodoljub postavljam na piedestal svojega kraja, v neizmernem zadovoljstvu, da ob kopici novih idej in domislic tudi moja malenkost pristavi svoj drobec k lokalnemu sofizmu širine, vrtoglavo razvijajočega se turizma (“De zdej, ko že na Kranjskem vsak pisari...” dr. F. Prešeren, Nova pisarija). V kolikor pa stvar ni zanimiva, jo lahko vsakdo brez slabe vesti in škode mimo zavrže, le o posledicah naj se izraža z občutkom rahle zmernosti in pritajene strpnosti. V letu, v katerega smo vstopih, bomo priče mnogim burnim dogodkom (o tem so se izrekli celo astrologi). Pri tem lokalna skupnost ni prav nobena izjema. Tildi tu se dogaja bivanje, načrtovanje, delo, na koncu pa nas čakajo še volitve. Na daljnem vzhodu, predvsem na Japonskem, se je že davno razvila miselnost, ki so jo filozofi, še posebej Konfucius, imenovah plemenitost. To so nekako poosebili samuraji. V Evropise je takšna plemenitost razvila in ohranila v pojmu viteštva. Pomen te besede nosi v sebi vehko sporočilo. Viteštvo naj bi dandanašnji pomenilo tudi znah prenesti oziroma sprejeti kritiko, na drugi strani pa naj bi le-ta bila utemeljena in realna. Nizki udarci ne sodijo v viteški boj. Boj pa se začne tisti trenutek, ko izzvani pobere vrženo mu bojno rokavico. 00 SDS Žalec Januš Rasieuicz Ali že samo deklarirani cilj opravičuje vsako sredstvo? Z nemalo presenečenja smo nekateri občani žalske občine sledih nekajdnevnemu izlivanju gnojnice na posamezne nosilce pomembnih funkcij v naši občini. Na radiu, televiziji in kar v nekaj časopisih je bilo zelo okroglo in na pamet obdelano področje, ki bi resnično zaslužilo medijsko pozornost, vendar na povsem drug način. Problematika uživanja drog, kot rezultat družbene in moralne krize v naši državi, nikakor ne bo rešena s feti-šiziranjem nacističnih simbolov, zato tega načina vsaj tisti, ki smo podobne poizkuse že doživeli in tudi preživeli, nikakor ne odobravamo. Provociranje z neokusnimi plakati in žaljive izjave posameznika, ki misli, da pozna izhod iz labirinta zasvojenosti, prav gotovo zasluži resno obravnavo v tistih krogih, kjer stroka in dokazano znanje že dosegata rezultate. Droga in vse njene pojavne oblike v naši mah občini je bila tudi v preteklosti predmet številnih razprav in realizirane so bile številne pobude, ki so po različnih ocenah dale pozitivne rezultate. Govoriti o problemu zgolj s pozicije negiranja, doseženega brez konkretne predstavitve lastnega koncepta, je način, ki ga je v naši družbi žal čedalje več in ima tudi vedno več posnemovalcev. Biti izviren, drugačen in poseben ni greh, toda to, kar počne avtor spornih plakatov in samooklicani umetnik, ni ne prvo ne drugo in vehko manjka za tretje. Občani žalske občine se bomo v prizadevanjih za zmanjševanje števila zasvojenih z drogo zato raje obrnili na stroko, ki jo predstavljajo sociologi, psihologi in pedagogi in le-ti edini tudi ob pomoči medicine in znanosti dose- ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov gajo trajne rezultate, kar pa ne pomeni, da zavračamo dobre namene posameznikov, ki želijo iz notranje potrebe in želje pomagati ljudem sodelovati v strokovno pripravljenih programih. Prepričan sem, da se bo večina davkoplačevalcev strinjala z mano, da bo za izkoreninjenje zla, ki ga prinaša droga in ki se je v naši domovini razmahnil skupaj s psevdodemokracijo, potrebno najprej vzpostaviti pravno državo. Državo, ki bi bila državljanu, poštenemu davkoplačevalcu, prijazna mah in ne izkoriščevalska mačeha v korist neohberalne buržoazije. Državo enakih možnosti za izobraževanje in zaposlovanje, ki smo jo obljubljali, a so nam jo ukradli. Državo z manj obupa in groze, ki jo poraja brezposelnost in kriminal, državo resnične in ne zlagane zgodbe o uspehu. Povečano število uživalcev droge ima torej korenine, ki jih lahko izruje le širše zastavljena aktivnost številnih nosilcev raznih dejavnosti v občini, regiji in državi, na osnovi upoštevanja prej naštetih vedenj in znanj. V kohkor pa imajo posamezniki - laiki v naši sredini ideje, ki so jih pripravljeni nesebično udejanjiti v korist sočloveka, ni potrebno izzivanje z nacističnimi simboli in zlorabo čustev ob pogledu na dojenčke z injekcijsko iglo, marveč zgolj delo in znova delo, ki daje rezultate. Ko bodo le-ti vidni, tudi s plačilom ne bo problemov. Razmišljanja nanizal Srečko Čater, ZLSD Varuh bolnikovih pravic Na občinskem odboru DeSUS Žalec smo ugotovili, da bi bil varuh bolnikovih pravic potreben tudi za naše območje. Ugotavljamo namreč dosti nepravilnosti v našem zdravstvu, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Do takega zaključka so prišli tudi v Mariboru, saj so že v preteklem letu sprejeli sklep o ustanovitvi instituta varuha bolnikovih pravic in njegovih pristojnosti. Torej vsakdo, ki meni, da mu je osebje s svojim dejanjem kršilo njegove pravice, lahko da pobudo za začetek postopka pri varuhu bolnikovih pravic. Varuh bo lahko obravnaval pritožbe bolnikov zoper potek in posledice zdravljenja ter zaradi neprimernega ah nevljudnega odnosa zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih ah koncesijah. Varuh bo lahko poslal zdravstvenim zavodom ali koncesionarjem predloge, mnenja, kritike ah priporočila, ki so jih dolžni obravnavati in nanje odgovoriti, ter v roku, ki ga bo določil varuh, tudi ukrepati. Če bo varuh ugotovil, da je za tako stanje potrebno DeSUS imenovati komisijo za interni strokovni nadzor s svetovanjem in ukrepanjem, bo posredoval predlog za njeno imenovanje direktorju tistega zavoda, zoper katerega je bila dana pobuda, oziroma zdravniški zbornici, če gre za koncesionarja. To bodo torej naloge in pristojnosti varuha bolnikovih pravic, kajti le tako bo možno vpeljati bolj učinkovito in humano zdravstveno varstvo. Vemo namreč, da se v naših bolnicah in zdravstvenih domovih dogajajo nepravilnosti, npr. neupravičeno dolge čakalne dobe pri specialistih, velikokrat pride do neprijetnosti in slabega odnosa do pacienta, večkrat je opazen privilegij, ki ga zdravstveni delavci nudijo posamezniku na račun kvalitete zdravil in kvalitete zdravstvene storitve itd. Varuhe bolnikovih pravic bi lahko imenovale občine, pokrajine ah za vso državo. Na zadnji seji Pokrajinskega odbora DeSUS je prevladalo mnenje, da bi bil najbolj učinkovit na nivoju države. Rado Rotar Na branikih slovenstva Že dolgo časa je visela v zraku kongresna odločitev, kako naj se naša stranka imenuje! Kongres stranke je razsodno o tem, kakšno prepoznavno ime naj stranka ima, prepustil glavnemu odboru. Najvišje izvoljeni predstavniki stranke so se končno odločili: Stranka naj bo prepoznavna in naj izpričuje pomen in voljo, ki je trdno usidrana v ljudeh preteklega stoletja to je, da stranka nosi ime SLS - Slovenska ljudska stranka. To odločitev mislim, da podpiramo vsi, saj v svojem obistu nosi korenine krščanstva, ki je bilo tudi ukoreninjeno ob samem nastanku. Združitev SLS + SKD ni bila napaka, ampak odnos zrelega trenutka po zbližanju obeh sorodnih strank. Ker se bhžajo volitve je vsled prepoznavnosti imena prevladalo to mnenje, da se odslej stranka poistoveti z bolj prepoznavnim imenom in s tem olajšalo odločitev volilcev. Tako je naša stranka že od ustanovitve - že celo stoletje na braniku slovenstva in brez nje si težko predstavljamo to, da imamo Slovenci prvič v svojem obstoju svojo državo. Tega volil-ci ne smete v tem vohlnem letu pozabiti, saj SLS ni samo garant ampak tudi porok, da slovenske korenine ostajajo še naprej steber, ki zagotavlja trajen obstoj slovenskega življa na tem prostoru. Ker smo že v vohlnem letu, tudi naša stranka intenzivno išče svoje kandidate oziroma povezave kako posta- SLS —SKD Slovenska ljudska stranka viti najboljše ljudi na vohlne sezname. V našem občinskem odboru smo se načelno odločili, da bomo tako kot na prejšnjih volitvah podprli nestrankarskega kandidata, zdajšnjega župana, g. Posedela. Odbor bo z njim opravil še razgovor da bodo morebitna razhajanja za delo v bodoče v korist vsem. Kako bodo kadrovali v ostalih občinah bo pa že jasno morda v naslednji številki Utripa. Regijska koordinacija za Spodnjo Savinjsko dolino ima redne mesečne seje. Sprejeh so plan aktivnosti za to volilno leto, prav tako pa pobude, da je treba ustanoviti vse zveze, ki delujejo v okviru stranke. V dohni je najbolj aktivna kmečka zveza, katero naj bi po kongresu zveze, ki bo v Moravčah, v dolini vodil g. Marjan Ribič. Zadnje regijske seje se je udeležil tudi kandidat za predsednika pokrajinskega vodstva za severovzodno Slovenijo g. Tone Plevčak. Ta je članom Spodnje Savinjske regije predstavil svoj program dela in novo organiziranost stranke od samega vodstva do občinskih odborov. Upam, da vam bomo v naslednji številki Utripa lahko že predstavih naš volilni program, ker si žehmo da tvorno z nami oblikujete zahteve in želje za kandidate, ki bodo sedefi tako v občinskih klopeh kakor tudi na ostalih funkcijah. Ivan Jošt Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. Januar 2002 Po DOLINI S prireditve S pesmijo v Novo leto, kjer sta skupaj zapela otroški in mladinski pevski zbor. Pestro dogajanje uiiescovcev V zadnjem mesecu minulega leta so se vrstile najrazličnejše prireditve. Tudi učenci Unescove šole iz Griž pri tem niso zaostajali. Začelo se je z dnevom prostovoljcev, ki je predstavljal tudi zaključek mednarodnega leta prostovoljcev. Na šoli je kar 33 prostovoljcev, ki pomagajo svojim sovrstnikom pri učenju, in njim so se ob tem dnevu zahvalili na poseben način. Ob dnevu človekovih pravic, mimo katerega Unescove šole ne morejo, se je 10 učencev udeležilo centralne prireditve v Ljubljani, ki je potekala pod naslovom Mladi se združujejo za desetletje miru. Na prireditvi so predstavili vse Unescove projekte, ki so v letu 2001 potekali v Sloveniji ali pa so se jih unescovci udeležili po svetu. Po predstavitvi projektov je bil kulturno-zabavni program. Srečanja so se udeležili županja mesta Ljubljane Vika Potočnik, varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in varuh dijakovih pravic. Slavnostni govornik je bil Albin Debevc, direktor parka Škocjanske jame. Najbolj pestro in delovno pa je bilo v domačem okolju, saj so v zadnjih dveh mesecih učenci izdelovali razne izdelke, ki so jih prodajah na tradicionalnem božično-novoletnem sejmu, na katerem so poleg učencev iz Griž in Liboj ter vrtca Griže s svojimi izdelki sodelovale še članice skupin Sončnice, Jelka in Aktiv kmečkih žena. Krona vsega pa je bila prireditev S pesmijo v novo leto, ki jo je vodila Breda Veber. Na prireditvi so nastopih otroci iz vrtca Griže in Zabukovica, plesni skupini šole Griže, otroški in mladinski pevski zbor Griže, David Sopotnik, ŽePZ Griže, šola Liboje, Cigurita iz skupine Sončnice in pevke skupin Lipa in Dobra misel. Prireditev s sejmom je sodila v okvir četrtega Unescovega dne, ki so ga pripravili v Grižah, sicer pa so se dve nedelji zapored učenci iz Griž s svojimi izdelki predstavih javnosti v dvorcu Novo Celje in v Žalcu, kjer se je šola predstavila tudi z igrico Dedek Mraz v snežnem zametu. D. Naragiav Tai-bo na šoli OŠ Polzela se ponaša z dolgoletno plesno tradicijo. Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki postopoma poteka vseh osem let, tako da so vsi učenci ob zaključku osnovno- šolskega izobraževanja plesno opismenjeni. Plesna dejavnost je doživela pravi razcvet kot izbirni predmet v novi devetletni šoli. V novi telovadnici so skupaj s Košarkarskim klubom Savinjski Hopsi in Občino Polzela uredili plesno dvorano, opremljeno z ogledah, da bo delo potekalo še bolj kakovostno. Učenci zadnje triade so si izbrali starinski in družabni ples, kar 32 učencev pa je izbralo šport za sprostitev - tai-bo aerobiko. Delujejo v dveh skupinah, svoje dosežke pa bodo predstavih na plesni akademiji ob zaključku šolskega leta. T. T. Učenke skupine tai-bo v plesni dvorani med vajo. Njihova mentorica je Nanika Cvikl. Angleščina v vrtcu Vrtec Polzela je znan po svoji ustvarjalnosti in inovativnem pristopu. Med prvimi slovenskimi vrtci so uspešno izpeljali kurikulamo prenovo in uvedli krožke za kakovost, sodelujejo pa tudi v različnih državnih projektih. Vrtec Polzela je ob nastanku nove občine postal organizacijska enota osnovne šole Polzela, kar je kakovostno okrepilo sodelovanje med vrtcem in šolo ter odprlo nove možnosti sodelovanja. Prizadevajo si, da bi vzgoja in izobraževanje tekla kontinuirano od najnežnejših otroških let do zaključka devetletnega osnovnega šolanja. Izmenjava izkušenj in delav- cev postaja stalna praksa. V letošnjem šolskem letu je med novostmi angleški jezik v najstarejših oddelkih vrtca. Otroci enkrat tedensko spo- znavajo osnove angleškega jezika skozi igro in glasbo. Mentorica je Natalija Leber, profesorica angleškega jezika, ki sicer poučuje angleščino na polzelski osnovni šoli. Angleški jezik je del obogatitve programa in je brezplačen. T. T. Natalija Leber s svojimi najmlajšimi učenci Jamarski krožek znova zaživel Preboldski jamarji so se s prvo letošnjo akcijo podali v Tajno jamo pri Andražu, ki je ena največjih jam na področju osamelega krasa Spodnje Savinjske doline. Minulo nedeljo pa so se odpravili v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so obiskali znano Erjavčevo jamo in Spodnjo Trebiško zijalko. Tokrat so bili z njimi tudi člani jamarskega krožka s preboldske osnovne šole. Jamarski krožek je ena izmed obhk pridobivanja novih članov. Z njim so v preboldskem klubu začeh kmalu po ustanovitvi pred 32. leti. Lepo število krožkarjev tvori danes jedro aktivnih članov kluba, čeprav so bila vmes tudi sušna leta, ko nihče od udeležencev krožka ni nadaljeval z aktivnim delom v klubu, kar je botrovalo temu, da krožka nekaj let ni bilo. V programu dela za minulo leto pa so si jamarji zadah nalogo, da krožek znova organizirajo. Z novim šolskim letom je v dogovoru s šolo jamarski krožek ponovno zaživel. Krožkarji se sedaj sestajajo vsak petek ob 15.30 uri v prostorih kluba v preboldski graščini, kjer se seznanjajo z raznimi teoretičnimi in tudi praktičnimi znanji. Ob sobotah ah nedeljah pa se pod vodstvom izkušenih jamarjev odpravijo na ogled in spoznavanje jam na širšem področju Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Ob tem spoznavajo jamarsko orientacijo, merjenje in risanje jam, jamarsko tehniko, hojo po jami, varovanje okolja in druga področja jamarskega delovanja. Obisk jam je za krožkarje lepo in UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC àoùt tjucU vabi v naslednje tečaje in seminarje: JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI ZA ODRASLE (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina) OSVEŽITVENI TEČAJI W TEČAJ I POSLOVN EGA J EZIKA «T SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK (tečaj, priprave na izpite, izpiti) PRIPRAVE NA VERIFICIRANE IZPITE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN IZPITI SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE «T RAČUNALNIŠKI TEČAJI «r IZPITI ZA EVROPSKO RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO igr TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG PRIPRAVE NA IZPITE ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJO «T KREATIVNE DELAVNICE ^IT RETORIKA «T TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV, JAZZ BALET AEROBIKA, TAE BO SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE - Multimedijsko učenje s pomočjo mentorja in računalnika. VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK med 8. in 17. uro OSEBNO ALI PO TELEFONU: 03/713 35 50 ALI 03/713 35 67. ROK PRIJAVE: 7. februar 2002. Udeleženci ekskurzije na robu velikega vhoda v Erjavčevo jamo, ki sodi poleg Trebiške zijalke med najbolj znane jame v Zgornji Savinjski dolini zanimivo doživetje, saj spoznavajo jamarstvo izbral za svoj konjiček, bo svet, katerega ni dano doživljati vsakomur. Ob tem se marsikaj naučijo in tako na najlepši način zapolnijo svoj prosti čas. Če bo kdo od njih še tohko bolje za klub, ki s svojo 32-letno tradicijo sodi med najuspešnejša jamarska društva v Sloveniji. D. N. Ekskurzija jamarjev in transverzala Preboldski jamarji so tudi lani izpeljali tradicionalno ekskurzijo v eno izmed slovenskih turističnih jam. Po zaključku turistične sezone pri Snežni jami na Raduhi so se podali na obisk k jamarjem v Kostanjevico ob Krki, ki so prav tisti dan slovesno obeležili 30-letnico odprtja Kostanje-viške jame. Po kratki proslavi so si skupaj ogledah Kostanjeviško jamo, nato pa je sledilo družabno srečanje, na katerem so obujali spomine na tridesetletno sodelovanje in na jamarsko-raziskovalne podvige. Ob tem so si izmenjali tudi izkušnje, ki jih imajo v jamskem turizmu. Oba kluba namreč zelo uspešno upravljata vsak s svojo jamo, ki sta vključeni tudi v slovensko jamarsko transverzalo, ki jo vodi Silvo Ramšak iz preboldskega kluba. Transverzala trenutno vključuje 19 jam in dva rudnika, Mežico in Idrijo. Ta krog naj bi se kmalu razširil še za nekaj jam, ki so urejene za ogled. V jamarsko transverzalo se bo najverjetneje vključil tudi Muzej premogovništva Velenje, ki že nekaj časa uspešno deluje in bogati turistično ponudbo Šaleške doline in Slovenije. Transverzalo je doslej opravilo že lepo število Slovencev, transverzalnih knjižic pa je zunaj že nekaj tisoč, tako da bo število tistih, ki bodo prejemniki transverzalne značke iz leta v leto večje. Podehtev je vsako leto pri eni od jam, ki so vključene v to transverzalo. Dve leti zapored so bili organizatorji preboldski jamarji pri Snežni jami. Kje bo podehtev letos, pa še ni znano. D. N. Po DOLINI januar2002 Porenčani ob izteku leta Ob izteku leta 2001 je predsednik zaselka Porence v KS Liboje Matjaž Jazbec priredil sprejem za vse prebivalce zaselka. Uradni del prireditve, ki je bil sestavljen iz sprejema, podelitve priznanj in priložnostnih daril, je potekal pod scensko skrbno pripravljenem kozolcu. Neuradni del prireditve pa se je preselil v garažo Stanislava in Marije Uranjek. V uradnem delu je predsednik zaselka v krajšem govoru povedal, da je leto 2001 zaselku pustilo močan pečat, saj je bilo to leto solza in veselja. Za večno so se poslovili od čudo- vitih Porenčanov: Vere Antolinc, Ivana Pintarja in Jelke Jazbec. Osnovno sporočilo govora je bilo, da si morajo Porenčani še naprej prizadevati za odgovorno delovanje pri ohranjanju dobrih medsosedskih odnosov, ki so zagotovilo mirnega in varnega življenja. Letošnji priznanji za prizadevno delo v zaselku pri urejanju Porenškove kapelice sta prejeli Silva Vaukner in Martina Maček, priznanji plemenitosti pa Metka Kelenberger in Marija Uranjek. Posebno darilo je prejel najmlajši Porenčan Peter Uranjek. Povabilu na prireditev se je odzval tudi predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin, kateremu se je ob koncu Matjaž Jazbec javno zahvalil za dobro sodelovanje in mu poklonil priložnostno darilo. Ob odhodu s prireditvenega prostora je sledil ognjemet. Druženje Porenčanov ob dobri pijači, hrani in petju se je nadaljevalo še dolgo v noč. Življenje Porenčanov ima svoj namen in dogodki, nekateri večji, drugi manjši, so vsi enako pomembni, a vsi ne morejo doseči pomembnih odkritij, lahko pa dosežejo čudovite reči - s prijazno besedo, s prijateljskim nasmehom ah stiskom roke. To pa Porenčani znajo. i. ž. Jaslice in božično pecivo Na tretjo adventno nedeljo je Turistično društvo Petrovče, sekcija Drešinja vas, v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Drešinja vas, pripravilo v gasilskem domu Drešinja vas razstavo jaslic in božičnega peciva. Dopoldne je bila otvoritev s kratkim kulturnim programom, v katerem sta nastopila Romana in Dani Žagar z božičnimi pesmimi. Pomen razstave in praznovanje božiča je predstavil član Turističnega društva Petrovče Ivan Pilih in se ob tej priložnosti zahvalil vsem sodelujočim. Nadvse veselo pa je bilo ob 14. uri, ko se je s sanmi v spremstvu škrata pripeljal Božiček in obdaril najmlajše otroke, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice. Prireditev, ki je bila zelo dobro obiskana, je bila deležna lepih pohval, katere so obiskovalci zapisovali v knjigo mnenj. Posebno čast nam je z obiskom izkazal žalski podžupan Janko Kos z družino. Če se bo tradicija nadaljevala, bo potrebno razmisliti o finančni podpori, saj menimo, da je omenjena prireditev kamenček v mozaiku turizma v Spodnji Savinjski dolini oz. v Sloveniji. Franc Zavašnik Polzelski upokojenci tudi lunohodci Društvo upokojencev Polzela je zelo delovno in ker njegovi člani menijo, da je časopis Utrip Savinjske doline v naši dolini priljubljen in dobro bran vir informacij, so se odločili, da na kratko predstavijo svojo dejavnost. “To je obenem tudi vabilo, saj se veliko zanimivega dogaja tudi v našem društvu,” je zapisal predsednik Slavko Mačkovšek. DU Polzela namenja med svojimi dejavnostmi velik poudarek rekreaciji, pohodništvu in sprostitvi v naravi, ki je vir zdravja. Med mnogimi vsakomesečnimi krajšimi in daljšimi pohodi pa je prav gotovo najbolj zanimiv “lunohod”. To je pohod na Goro Oljko, 733 metrov visok kraški osamelec z izrednim razgledom. Tik pod vrhom je planinski dom, ki je preurejen iz nekdanjega župnišča. Leta I960 je bil dom prvič prenovljen, leta 1980 pa še drugič in ga je prevzelo Planinsko društvo Polzela. Izpred doma vodijo široke stopnice na vrh, kjer je mogočna cerkev Sv. Križa z dvema zvonikoma, ki sta visoka 38 metrov. Zgrajena je bila med leti 1754 in 1757. Cerkev meri v dolžino 32 metrov in širino 21 metrov. Znamenitost cerkve je glavni oltar z Jezusom in apostoli pri zadnji večerji, nad njim pa slika Fortunata Beganta Kristus v vrtu Gastemani. Zanimiva je tudi prižnica s kipi evangelistov. Pod cerkvijo je podzemno svetišče s tremi oltarji veliko starejšega datuma. In prav tja med drugim Andreja Cuk, s. p. Gotovlje 72/a, 3310 Žalec Tel.: 03/571 78 71 NEGA OBRAZA IN TELESA, PEDIKURA, FINSKA SAVNA, MASAŽA Popust: darilni boni, paket storitev. Odprto: od 14. do 21. ure, sobota od 9. do 22. ure. Društvo žena in deklet Neketere članice društva s predsednico Matejo Kovačič, ki smo jih srečali na razstavi. V občini Tabor že nekaj mesecev deluje Društvo žena in deklet, ki je nekakšen naslednik podobnega društva, ki je pred leti že delovalo v Taboru. Nekatere nekdanje članice kot tudi druga dekleta in žene so začutile potrebo po druženju in aktivnem delovanju ter osvajanju novih znanj v kuharskih, slaščičarskih in drugih spretnostih. Na ustanovnem občnem zboru se jih je zbralo okrog 30 in nedavno so se že prvič predstavile javnosti. V prostorih OŠ Tabor so pripravile zanimivo in bogato razstavo potic, tort, keksov, domačega kruha in drugih pekarskih in slaščičarskih dobrot. Razstava je bila prodajna, tako da so obiskovalci lahko vse razstavljeno tudi kupih in se posladkali s temi dobrotami. Predsednica društva Mateja Kovačič je povedala, da so z razstavo naredile svoj prvi korak, katerih bo v prihodnje še bistveno več, predvsem pa želijo, da bi se na srečanjih čimveč naučile in pripravile tudi kakšno izobraževanje. Društvo žena in deklet občine Tabor, je društvo, ki združuje tako žene kot dekleta, ne glede na starost in socialni status. V njem so izkušene žene in mlada dekleta, ki šele osvajajo skrivnosti kulinaričnih mojstrovin. So zaposlene, študentke in gospodinje in tako odprte za vse, ki se jim žehjo pridružiti. D. Naraglav Uspešna likovna sekcija V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Žalca deluje tudi likovni krožek. Vodi ga mentorica, likovna pedagoginja Neli Kač. Ducat “deklet”, članic krožka, se je povezalo v žlahten šopek lepote. Poleg občutkov za estetiko jih združujejo tudi različni notranji vzgibi, pričevanja, ustvarjalna moč, pridnost in seveda druženje, saj druga drugo bogatijo s svojo izvirnostjo. Neopravičenih izostankov v dnevniku ni, le kakšno dodatno uro primaknejo. Tako je bilo tudi pri pripravah na novoletno srečanje. Dekoracije, pogostitev in zabavni program so pripravile same in ponovno se je pokazalo, kohko talentov se skriva v vsaki izmed njih. Še zlasti imenitna so bila darila, ki so jih pripravile vsaka za vsako. Ob tem so namenile vehko časa za hvalnico najvrednejšemu v nas, ah kot so zapisale v novoletnih željah: “Naj bodo naša pota prava, tista, ki nas bogatijo in združujejo, tista, ki nam v duše srečice nasujejo.” T. Tavčar Udeleženke likovnega krožka s podžupanom Ferdinandom Halerjem, ki jih je ob zaključku leta obiskal, in Janezom Megličem, predsednikom Univerze za tretje življenjsko obdobje Pohod z baklami na Brnico romajo tudi polzelski lunohodci. “Vsak mesec ob polni luni - oktobra 2001 so minila tri leta - prehodi pot s Polzele do Gore Oljke skupina ljubiteljev narave in zdravega življenja. Ne samo starejši, tudi mlajši se zberejo pred domom Društva upokojencev in se skupaj podajo na dve-do triurni pohod. V februarju 2002 bo pohod v sredo, 27. 2. 2002, ob 16. uri. Storite kaj za svoje zdravje, okrepite svoje telo in sprostite duha v prelepem pohodu," poziva vse naše bralke in bralce Slavko Mačkovšek in dodaja, da lahko svojo udeležbo prijavite g. Štormanu na društveni številki 572 07 44 ah pa se kar pridružite pohodnikom 27. februarja pred Domom upokojencev na Polzeli 128/a. K. R. Turistično društvo Liboje je v letu 2001 prvič organiziralo pohod z baklami na Brnico. Glede na to, da je bil pohod organiziran prvič, smo se ga udeležiti v vehkem številu. Poleg Liboj čanov so se pridružiti tudi drugi iz bhžnje okohce. Vse se je pričelo, ko je padla trda tema. Vendar to ni nikogar motilo, saj so čarobnost večera pričarale bakle, ki smo jih prižgati ob začetku poti. Težave, ki smo jih imeti pohodniki zaradi poledenele poti, niso pregnale dobrega vzdušja. Pot smo zaključiti na koči, kjer smo nazdraviti novemu letu in zapustiti dom s prijetnimi občutki in z željo, da se naslednjič vidimo še v večjem številu. M. Jazbec TELEFON: 03/ 713 68 88 januar2002 Po DOLINI T ZANA TRGOVSKA DRUŽBA ŽANA d. d. Žalec Mesini trg 2, Žalec ercator V Žaninih poslovalnicah BLAGOVNICI ŽANA, PRODAJNEMU CENTRU LENA LEVEC in FRANŠIZNIH PRODAJALNAH je za Vas vedno pripravljena ugodna Mercatorjeva ponudba: • več kot 170 izdelkov po Trajno nizkih cenah • več kot 190 izdelkov s trgovsko znamko Mercator • redne mesečne akcije v • Slovenska košarica v Supermarketu Mercator Žalec, • Mercatorjev sparovček • Akcija Dobavitelj se predstavi • Vikend akcije in še in še... v Kmalu v Blagovnici Zana: MERCATORJEV SALON POHIŠTVA! Za še ugodnejši nakup: MERCATOR PIKA kartica! Radodarna boginja Diana Po jutranjem zboru odhod na lome položaje častnih članov. V lovišču imajo fazane, zajce, race mlakarice, veliko je tudi srnjadi. Letno kupijo od 5 do 6 ton koruze, s katero krmijo fazane, race, srnjad in prehodne prašiče, saj takšnih, ki bi se za stalno zadrževali v njihovih loviščih, tako rekoč ni. Glede lova in lovstva pa je Rudi Janežič še dejal: “Lovci že dolgo nismo samo uplenitelji divjadi, ampak predvsem gojitelji. Kar uplenimo, je običajno gojitvenega izvora, torej tisto, kar ni primemo za pre- Ferdinand Haler magovanje pogojev življenja v naravi, ali pa je toliko staro (na primer srnjad), da nima več kakovostnega zobovja in se ne more več normalno prehranjevati oziroma je telesno tako slabo, da bi hitro postalo žrtev potepuških psov.” Prvi novoletni lov je sedaj že spomin, ki pa bo znova oživel ob fazanji pojedini, saj so soglasno odločili, da uplenjene fazane, ki so ostali posamezni družini, pojedo na posebnem srečanju in še enkrat vsaj malo podoživijo prvi novoletni lov. D. Naraglav V pravkar pričetem letu si ielimo veliko prijetnega, lepega in pestrega druienja z vami, zato v naslednjih mesecih kolektiv hotela Venite pripravlja za vas veliko zabave: 24.I.02 - 27.I.O2 kulinarifne dobrote iz DALMATINSKE KUHINJE, za zabavo bo skrbela KLAPA DOMIŽANA v petkih in sobotah se lahko zavrtie ob zvokih ansambla SHOW MIX CO 3 9. 02. pustna sobota z VESELIMI ŠTAJERKAMI 14. 2. Valentinov ples z DUOM AMOR 22. 2. NATALIJA VERBOTEN vsak petek in sobota živa glasba - DUO AMOR« *tSECA»/ / <0 NEW SWING £ KVARTET o. IRENA VRČKOVNIK RUDI ŠANTL TRIO ČRNA MAČKA Za vse informacije in rezervacije pokličite na telefon: 03/839 40 60 ke, ki so kmalu po začetku lova pobelile pokrajino, tako da se je lov končal v pravi zimski iddi. Malo pred poldnevom so se lovci znova zbrali pred dvorcem in v sneg zložili 29 uplenjenih fazanov, kar je bila skupna bera lova. Sledil je tradicionalni pozdrav lovini Savinjskih rogistov. Po kratki analizi lova lovo-vodje se je župan Lojze Posedel lovcem zahvalil za lep dan in poslanstvo, ki ga opravljajo v občini Žalec. razveseljivo in pohvalno, da je lov dobro in varno potekal. Predvsem pa je pomembno druženje, saj so se stkala nova znanstva in prijateljstva. Današnja izkušnja je sicer prva, vendar dobra osnova za organizacijo naslednjega novoletnega lova, ko bomo dodah še nekatere druge lovske prvine, vključno s tabornim ognjem. Zelo sem bil vesel, ko sem videl lepo število lovcev s psi, kar pomeni, da je lovska kinologija dokaj dobro prisotna tudi v naši občini.” Rudi Janežič Prijetno druženje z malico in pijačo se je nadaljevalo v preddverju dvorca. Uroš Govek, ki je s strani občine zadolžen za vse, kar se v dvorcu dogaja, je lovce in goste popeljal še v osrednjo dvorano, kjer so za zaključek srečanja zaigrah Savinjski registi, vmes pa prisluhnili še podžupanu občine Žalec Ferdinandu Halerju, ki je tudi “sokriv”, da je prišlo do lova, ki naj bi postal tradicionalen. Njega in oba predsednika LD smo povprašali, kako so doživeli prvi novoletni lov. Ferdo Haler je povedal, da takšnega lova že dolgo ni bilo: “Prav zato je Tildi predsednik LD Gozdnik Griže Ivi Krašovec je pohvalil lov in dejal, da je bil dobro organiziran. Tudi vremenski pogoji so bili kot nalašč za pravo lovsko doživetje. Organizacija je bila zelo dobra in je lahko za vzor in spodbudo za nadaljnje sodelovanje med lovskima družinama. “Naša LD upravlja z okrog 2500 hektarji lovnih površin, in sicer od Savinje do [mohorja in Mrzlice. Po številu hektarjev sodimo med manjše LD v Sloveniji, so pa naša lovišča bogata z raznovrstno divjadjo. Današnji uplen je bil zelo dober, saj je poljski lov poglavje zase. Življenjskega prostora za divjad je čedalje manj in brez nenehne skrbi zanjo ter gojitvenimi vlaganji si težko predstavljamo, kako bo s to divjadjo v prihodnje,” je še dodal Ivi Krašovec. Enakega mnenja je bil tudi predsednik LD Žalec Rudi Janežič. Njihova družina razpolaga z okrog 3300 hektarji lovnih površin. V družino je trenutno vključeno 59 aktivnih lovcev, nekaj je pripravnikov in Dvorec Novo Celje je drugo nedeljo v januarju dobil še eno prireditev, ki mu daje življenje in ga promovira v domačem in širšem prostoru. Nedelja je na nek način posegla v preteklost in bila za mnoge prijetno presenečenje. Znova, tako kot pred osemdesetimi, sto in več leti, so se pred dvorcem zbrali ljubitelji lova. Tokrat to niso bili plemiči ali visoka celjska gosposka, ampak lovci LD Gozdnik Griže, LD Žalec z lovskimi gosti in gosti Občine Žalec, ki so se zbrali na 1. novoletnem lovu na nizko div- jad. V mrzlem in nič kaj prijaznem jutru je prostor pred dvorcem napolnilo osemdeset lovcev, ki so si imeli marsikaj povedati, si segli v roke in drug drugemu zaželeh zdravja in sreče v letu, ki se je komaj začelo. Za prijetno vzdušje so poskrbeli lovski intendanti, ki so delih topel čaj in kavo, pa tudi kaj konkretnejšega. Na znak lovovodje, Janka Stebemaka iz LD Žalec, so se lovci in gostje postavili v dve vrsti, nato pa so začetek novoletnega lova naznanili Savinjski registi. Zbranim lovcem in gostom je Janko Stebemak povedal, katero divjad bodo lovih in kako bo lov pote- Konji blagoslovljeni na Gomilskem Na Gomilskem je Konjeniško društvo Mustang v sodelovanju s Turističnim društvom Gomilsko in krajevnim odborom pripravilo že tradicionalno prireditev blagoslov konj. Po drugi maši v cerkvi Sv. Štefana, ki je tudi edina cerkev v Spodnji Savinjski dolini, posvečena temu svetniku, se je pred Domom krajanov zbralo veliko rejcev konj s tega območja in tudi veliko ljudi, ki so si prišli ogledat ta obred. Po predstavitvi konj in rejcev je bil obred, ki so ga opravili pater Manes Zdolšek iz Petrovč, domači župnik Martin Cirar in župnik iz Andraža Niko Kranjc. Vsakega konja so posebej blagoslovih, ob tem pa so bili konji deležni še priboljška, koščka kruha s soljo. Gomilsko je s svojo okohco ter cerkvijo Sv. Štefana, ki je zavetnik konj, res najprimernejši kraj za blagoslov konj v tem delu Spodnje Savinjske doline. Na letošnjo blagoslovitev so rejci pripeljali okrog 50 konj. T. Tavčar kal. Pred odhodom na lov so lovce in goste pozdravih predsednik LD Gozdnik Griže Ivi Krašovec, predsednik LD Žalec Rudi Janežič in žalski župan Lojze Posedel, ki je lovcem zaželel dober pogled, ravne cevi in uspešen lov. lovci varuhi narave Razvoj lovstva je bil in je še danes povezan s socialnim, gospodarskim in kulturnim razvojem družbe. Lovci, organizirani v lovskih družinah, so neposredno povezani z naravo in njenim varstvom in kot taki pomemben del naše družbe. Ohranjanje divjadi in ravnotežja ekosistema so njihove poglavitne naloge. Lovstvo, kot ga pojmuje sodoben slovenski lovec, je torej varstvo in ohranitev divjadi. V tem odnosu do narave in divjadi je potekal tokratni novoletni lov, saj so smeh loviti le fazane, hsice, race in kormorane. Lov na slednje je po prepovedi ponovno dovoljen, saj so se prekomerno razmnožili in povzročajo precejšno škodo ribičem. Izpred dvorca so se lovci podah Z blagoslovitve konj na Gomilskem Ivi Krašovec na območje Savinje, v bhžino podjetja Nivo, od koder so frontalno krenili proti čistilni napravi v Kasazah. Bilo je precej pokanja in boginja lova Diana jim je bila naklonjena. Nekateri so imeli več, drugi manj sreče. Pomembnejše od plena pa je bilo druženje članov dveh lovskih družin, ki delujeta v občini Žalec. Lov je potekal v pravih zimskih razmerah, kateremu so dajale čar snežin- Napovednik januar2002 PRIREDITVE V FEBRUARJU 2002 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 2. 2. ob 18. uri RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DOMAČIH AVTORJEV DOM KULTURE NA POLŽEM KUD POLZELA IRENA PEVNIK 572 04 94 4. 2. ob 18. uri PROSLAVA OB KULTURNEM DNEVU KULTURNI DOM LIBOJE KD SVOBODA LIBOJE JOŽE JANČIČ 041 691 829 5. 2. ob 19. uri do 23.2. 2002 ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL KIPARJA MEŠKA SAVINOV UKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 6. 2. ob 19.30 OBČINSKA PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA DOM II. SLOVENSKEGA TABORA OBČINA ŽALEC 7. 2. ob 18. uri OBČINSKA PROSLAVA KULTURNEGA PRAZNIKA DOM KULTURE NA POLŽEM OBČINA POLZEU STANKO NOVAK 041 404 533 7. 2. ob 19. uri PROSUVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU DOM KRAJANOV GOMILSKO KULTURNO DRUŠTVO GOMILSKO MARIJA RANČIGAJ 710 05 60 7. 2. ob 17. uri KULTURNI PRAZNIK-PREŠEREN SKOZI ČAS GASILSKI DOM V LEVCU TKD LEVEC MILENA KOTNIK 041 504 981 7. 2. ob 18.30 PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE TOMAŽA MAHKOVICA KULTURNI DOM VRANSKO TOMAŽ MAHKOVIC TOMAŽ MAHKOVIC 031 453 652 7. 2. ob 18. uri KULTURNI PRAZNIK DOM SVOBODE GRIŽE OŠ GRIŽE FRANC ŽAGAR 7. 2. ob 19. uri PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU HMELJARSKI DOM PETROVČE KD PETROVČE IRENA ČREPINŠEKSREBOT 031 369 819 7. 2. ob 19. uri PROSUVA V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA DOM KRAJANOV TABOR KULTURNO DRUŠTVO “ IVAN CANKAR “ TABOR MILAN BLATNIK 572 71 96 7. 2. PRAZNOVANJE KULTURNEGA PRAZNIKA KULTURNI DOM GAMCIJA KD GALICIJA SONJA REBERNIK 8. 2. PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU ŠEMPETER PEVSKO DRUŠTVO ŠEMPETER; KUD GRIFON TOMAŽ JEVNIKAR 572 08 91 8. 2. ob 16. uri OBČINSKA PROSUVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA IN ODPRTJE PROSTOROV OBČINSKE KNJIŽNICE VRANSKO KULTURNI DOM VRANSKO OBČINA VRANSKO ANTONIJA OCVIRK 041 919 684 8. 2. od 11 do 13- ure MANUFAKTURA MOJSTRA JANEZA (prikaz tiskarstva na Gutenbergovi preši) SAVINOV LIKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 9- 2. NASTOP. MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PETROVČE PETROVČE KD PETROVČE KONRAD PODBREGAR 570 88 44 9. 2. PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU GOTOVLJE KD GOTOVLJE SEVA KOČEVAR 9- 2. ob 14. uri PUSTNI KARNEVAL VRANSKO 2002 TRG VRANSKO OBČINA VRANSKO VLADIMIR RANČIGAJ 572 51 20 10. 2. ob 14. uri PUSTNI KARNEVAL PONIKVA GASILSKI DOM TURISTIČNO DRUŠTVO PONIKVA NADA JELEN 041 939 508 10. 2. ob 6. uri OGLED PUSTNEGA KARNEVAU SLIVNICA CERKNICA PD ZABUKOVICA FRANC JEŽOVNIK 571 70 78 10. 2. od 14. do 16. ure TRADICIONALNA OTROŠKA MAŠKARADA DOM KRAJANOV TABOR VRTEC TABOR MANCA OBREZA 575 72 70 10. 2 .ob 9.15 PROSUVA KULTURNEGA PRAZNIKA DOM KRAJANOV ANDRAŽ KUD ANDRAŽ VILI PIŽORN 572 03 37 10. 2. ob 11.25 uri PUSTOVANJE SREDIŠČE VASI Z OBISKI TOD GOTOVLJE HENRIK KRAJNC 571 57 64 10. 2. od 14. do 16. ure VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA ŠPORTNA DVORANA NA POLŽEM TD POLZEU ALENKA ŽNIDAR 703 32 20 12. 2. ob 15.30 PUSTNI KARNEVAL PRI OBČINSKI STAVBI V ŽALCU TD ŽALEC BREDA VIZOVIŠEK 571 72 75 13. 2. ob 16. uri VRBENSM PUSTNI POKOP PRI KAPEL’CI V VRBJU TURISTIČNO DRUŠTVO “VRBA” SABINA KLADNIK 713 64 65 14.2. ob 20. uri KAJ ŽENSKE LJUBIJO - HNOPREDSTAVA DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO PETER ZUPANC 712 12 50 16. 2. ob 20. uri VALENTINOV PLES DOM KRAJANOV TABOR DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE OBČINE TABOR JANI BASLE 572 7 74 21. 2. ob 18. uri LITERARNI VEČER V POČASTITEV 760 LET POIMENOVANJA KRAJA GRIŽE KULTURNI DOM GRIŽE KUD SVOBODE GRIŽE MAGDA JEŽOVNIK 22. 2. ob I9.3O uri KONCERT ADIJA SMOLARJA DOM KRAJANOV GOMILSKO KULTURNO DRUŠTVO GOMILSKO MARIJA RANČIGAJ 710 05 60 25.-2. ob I9.3O uri GLEDALIŠKI ABONMA: RIGOLETTA (MUSICAL) CAFFE TEATER DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 28. 2. ob 17. uri CICIBANOV ABONMA MAVRIČNO GLEDALIŠČE JANE STRŽLNAR KAPLJICA V MODREM SVETU DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 8. 2. PLANINSKI ZIMSKI POHOD PO ZASAVSKEM HRIBOVJU PD LIBOJE VIKTOR RATAJC 714 03 56 V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA BOGDAN ŽELEZNIK 570 77 16 23. 2. ob 6. uri PO JARKIH IN KAVERNAH I. SVETOVNE VOJNE SVETA GORA PRI NOVI GORICI PD ZABUKOVICA FRANC JEŽOVNIK 571 70 78 Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. KIIVOSKOP Harry Potter je komajda minil, toda namesto njega že prihaja film, ki magijo oživlja tako učinkovito, kot da bi bil posnet v nekem parareal-nem magičnem svetu, ne pa v našem. No, pararealni svet je zamenjala prelepa Nova Zelandija, režiser - ali vešč, kot bi se mu lahko reklo -GOSPODARJA PRSTANOV pa je Peter Jackson. Kopica igralcev je v polni formi: Elijah Wood, lan Mc Kellen, Sean Bean, Liv lyier, Cate Blanchet. Glasba je izjemno močna in polnokrvna, posebni efekti, dodelani do potankosti, posebnosti filma pa je morda v najboljše dokazilo nagrada AFI za najboljši ameriški film lanskega leta, pa še štiri nominacije za nagrado Zlati globus; verjetno se obetajo tudi kakšni oskarji. No, nagrade niso vselej argument za odličnost filma, toda tokrat niso usekali mimo, in avtor knjige, J. R. R. Tolkien, se ne bo obračal v grobu; če pa, potem se bo kvečjemu zaradi žalosti, ker ni imel priložnosti, da bi videl pisan rezultat njegove bujne domišljije na platnu. Film si je, verjemite, vredno ogledati dvakrat, vendar boste drugo priložnost dobili konec marca, ko ga bo kino Žalec ponavljal v rednem sporedu. Premierno pa na sporedu samo enkrat, in sicer v soboto, 2. 2., ob 17. uri! Naslove preostalih filmov si lahko preberete na strani - tu je triler Michaela Douglasa, NITI BESEDE, pa drugo nadaljevanje kaskaderskega TAXIJA, ki je po Sloveniji izredno gledan, OBRAČUN Z DeNirom in Brandom, ZOOLANDER Bena Stillerja, najstniški PRINCESKIN DNEVNIK z Julie Andrews... Malce več časa in prostora pa moramo nameniti (vsaj) dvema filmoma, ki na spored prihajata kot “drobtinici z LIFF-a”. (Morda se bo vmes nepričakovano prerinil še kakšen.) Najprej MED DRŽAVNO IN GLAVNO režiserja Davida Mameta. To je satira o filmski ekipi, ki pride snemat film v podeželsko mestece v Novi Angliji, med snemanjem pa jim gre vse narobe - vsaj zaradi glavnega igralca, ki ima rad mladoletnice, in glavne igralke, ki bi si zelo rada povečala oprsje. Med drugimi igrajo Alee Baldwin, Sarah Jessica Parker in William H. Macy. SKUPNOST pa je drugi film Lukasa Moodyssona, režiserja uspešnice (tudi pri nas) izpred parih let, filma Pokaži mi ljubezen. Dogaja se v sedemdesetih, v hipijevski komuni v katero pride živet sestra enega hipijev, mal-omeščanka, ki se je pravkar odselila od pijanega moža. Privajanje drug na drugega ene in druge, hipije in malo-meščanko, stane precej živcev in potrpljenja, gledalce pa precej smeha. Če si drznete premostiti švedščino kot edino “nenavadnost” tega filma, boste morda ugotovili, da ABBA niso vse, kar je Švedska poznala, predvsem pa boste ugotovili, da znajo biti Švedi izredno zabavni. In - uživajte v kinu! Peter Zupanc KUD SVOBODA GRIŽE KRAJEVNA KNJIŽNI (A GRIŽE in OSNOVNA ŠOLA GRIŽE vabijo NA PRIREDITEV OB 760-letnici PISNE OMEMBE GRIŽ, ki bo 21. februarja 2002 ob 18. uri v Domu Svobode Griže. Pridite, spoznali boste zanimivosti našega kraja. Obudili boste spomine na življenje nekoč. Vljudno vabljeni! PLANINSKO DRUŠTVO ZABUKOVICA vabi na OBČNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v petek, 22. februarja 2002, ob 17. uri v prostorih Društva upokojencev Griže. Na občnem zboru bomo pregledah opravljeno delo in obudili spomin na prehojeno pot v letu 2001. Mladi se bodo spomnili taborjenja, starejši pa pohodov, izletov... Po uradnem delu bomo tudi zaplesali. Prijazno vabljeni! KINO ŽALEC 3. 2. Gospodar prstanov, Niti besede, Med državno in glavno 8. -10 .2 Skupnost, Obračun 15.- 17.2. Taxi 2 22. - 24. 2. Zoolander, Princeskin dnevnik Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije (03) 712 12 50, 712 12 52 Občinske proslave kulturnega praznika V vseh občinah Spodnje Savinjske doline že pripravljajo proslave ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Prvi bodo praznik počastili v občini Prebold. Proslava bo v torek, 5. februarja, ob 19-30 uri v telovadnici osnovne šole. Slavnostna govornica bo prof. Marija Končina. V sredo, 6. februarja, bo osrednja občinska proslava v Žalcu, in sicer ob 19-30 uri v dvorani Doma H. slovenskega tabora. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo Andreja Rihter. Ob tej priložnosti bodo podelili Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju. V občini Braslovče bo osrednja proslava v četrtek, 7. februarja. Začeli bodo ob 16.30 uri s proslavo v telovadnici osnovne šole, nato pa bodo položili temeljni kamen za nov vrtec in razširitev šole. Prav tako dan pred praznikom bodo proslavljah občani Polzele. Proslava bo ob 17. uri v dvorani kulturnega doma, kjer jih bo nagovorila akademska slikarka Darinka Pavletič Lorenčak. Ob 19- uri se bo proslava pričela v dvorani Doma krajanov Tabor. Na sam kulturni praznik, to je 8. februarja, bodo proslavljah v občini Vransko. Po proslavi, ki bo ob 16. uri v kulturnem domu, bodo v prvem nadstropju doma odprh nove prostore občinske knjižnice Vransko. Na vseh prireditvah pripravljajo bogate kulturne programe. Prireditve, posvečene kulturnemu prazniku, bodo tudi po drugih manjših krajih. T.T. DRUŠTVO GLOBETOURISM.COM organizira GLEDALIŠKO PREDSTAVO Matjaža Javšnika in Valterja Dragana PITJE PO EVROPI, ki bo 19. februarja 2002 v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Informacije na tel.: 041 788 654. Kultura Januar2002 Božične pesmi v polzelski cerkvi V župniji Polzela že vrsto let pripravljajo na praznik svetih treh kraljev koncert božičnih pesmi. Na letošnjem je nastopilo kar sedem pevskih zborov in vokalnih skupin: otroški pevski zbor Cekinčki, mešani pevski zbor, vokalna skupina Lastovka, mladinski pevski zbor OŠ, vokalna skupina Margareta, mešani pevski zbor Oljka in moški pevski zbor. Drugi koncert pa je pripravil komorni zbor De Profundis iz Kranja, ki je izvajal sakralno glasbo z božično tematiko. Program je obse- gal dela skladateljev Johna Dunstabla, Iacobusa Gallusa, Michaela Praetoriusa, Benjamina Brittna, Ralpha Mortona, Francisa Poulenca, Pavla Merkuja in Ubalda Vrabca. Na obeh koncertih so ljubitelji te glasbene zvrsti napolnili polzelsko župnijsko cerkev. T. Tavčar Med nastopom komornega zbora De Profundis iz Kranja Razstavlja Polde Oblak V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je še do jutri, 31. januarja, odprta razstava grafičnih del akademskega slikarja in grafika Poldeta Oblaka. Na otvoritvi razstave, katere se je udeležilo veliko ljubiteljev te kulturne zvrsti, je o slikarju in njegovem delu spregovorila likovna kritičarka Marlen Premšak. Poudarila je, da je Pavle Oblak na eni strani nesporen mojster čopiča, pri srcu sta mu zlasti olje in tempera, ali bolje - tempera in olje, in tudi kombinirana tehnika, celo kolaži, na drugi strani v črti kompozicije in koloritu docela obvlada grafični medij v njegovih najzahtevnejših tehnikah, zlasti jedkanici in litografiji. Oblakov motivni krog je širok, inovativen, v njem pa nedvomno dominirata ljubezen do krajine in njene mehke poetičnosti, raznolike enosti in domačnosti in do ženskega telesa, simbola, počela človeštva. Desetletja likovnega ustvarjanja Poldeta Oblaka v nobenem pogledu niso utrudila, v nizanju vedno novih in novih podob ohranja mladostno radoživost, blagohotno čudenje in pristno čustveno odzivanje, ki pa so v zagovorni navezi s spokojnostjo, mirom in uravnoteženo zrelostjo. V kulturnem programu je nastopil mariborski kvartet flavt. T. Tavčar S slovesnosti ob otvoritvi razstave Najbolj žarele iskre iz Petrovč Kultumo-umetniško društvo Grifon iz Šempetra in Javni sklad RS Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Žalec sta tudi letos pripravila revijo Iskre ustvarjalnosti. Letošnja je bila že šesta, na njej pa se je občinstvu in strokovni žirij predstavilo šest skupin. Kulturno društvo Gotovlje je sodelovalo z ženskim pevskim zborom, iz Petrovč je prišla gledališka skupina, DPD Svoboda Prebold se je predstavila s plesnima skupinama Bams in Axis, zapeli so Šentiljski pevci, domače društvo Grifon pa je nastopilo s svojo gledališko skupino. Strokovna komisija v sestavi: Jožica Ocvirk, Živko Beškovnik in Savina Vybihal se je soglasno odločila, da nagrado za najboljše predstavljeno odrsko delo prejme gledališka skupina KD Petrovče za predstavitev Uidi tako je lahko. Prvo nagrado občinstva pa sta si razdelili gledališka skupina KUD Grifon Šempeter za igro Sodišče in petrovško gledališče. Pred in po prireditvi so si lahko obiskovalci v avli Hmeljarskega doma KZ Šempeter ogledah razstavo mladih ustvarjalcev, učencev Osnovne šole Šempeter. K. R. % i t ti ii j MU Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor v svoji novi preobleki na koncertu v Taboru Koncerti v novih oblačilih Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor je tudi v januarju precej zaposlen, saj imajo poleg rednih vaj tudi koncerte. Pred kratkim so se predstavili v Braslovčah in na Vranskem. Na vseh koncertih jih spremlja ansambel Robija Zupana, ki predstavlja pesmi svoje nove zgoščenke Vesel božič in srečno novo leto. Delček programa običajno popestrijo tudi osnovnošolci. Koncerti v januarju so ponovitev nji- hovega tradicionalnega božično-novo-letnega koncerta, ki ga ob zaključku vsakega leta pripravijo v Taboru, kjer je tudi sedež društva. Pevsko društvo Tabor je s koncerti v Taboru, Braslovčah, na Vranskem in še kje pokazalo, da sodi med najboljše pevske zbore v Spodnji Savinjski dolini in tudi izven nje. Z dolgoletnim pevovodjem Milanom Kasesnikom vedno znova bogatijo pevski repertoar, ki daje njihovim koncertom potrebno svežino. V veliki meri k temu prispevajo novi člani in tudi v tej pevski sezoni je v zboru nekaj novih obrazov. Nove pa so tudi obleke, ki še poudarjajo njihove nastope. Prvič so v novih oblačilih nastopih v Taboru, kjer je bilo v decembru veliko najrazličnejših prireditev. Sicer pa je pred zborom pestra pevska sezona, ki se bo zaključila v začetku poletja. Do takrat bo njihovo petje z bogatim pevskim repertoarjem obogatilo še marsikakšno občinsko ali drugo prireditev. D. Naraglav Odsev praznikov v Šeščah DPD Svoboda Prebold in Kulturno prosvetno društvo Šešče sta v dvorani Doma kulture v Šeščah pripravila zanimivo prireditev z naslovom Odsev božično-novoletnih praznikov. Prireditev je bila namenjena zbiranju sredstev za nakup oblek za Mešani pevski zbor Šešče, ki deluje pod vodstvom zborovodje Januša Rasiewicza. Občinstvu, ki je dodobra napolnilo dvorano, je najprej spregovoril Tomaž Cink, ki se je v imenu prosvetnega društva zahvalil preboldski Svobodi in predsednici Anici Trivan za pomoč pri zbiranju sredstev za nakup oblek, ki bodo stale 450.000 tolarjev. Dvesto tisočakov je v ta namen že primaknila občinska LDS, pomemben del sredstev je prinesla sama prireditev, preostanek pa bodo morah še zbrati. Program so pričeli pevke in pevci domačega zbora, za njimi pa so se občinstvu predstavili pevci MPZ Svobode Prebold pod vodstvom Matjaža Kača. Prireditev sta vodila Martina Kumer in Franci Cigler. V uri in pol trajajočem programu so se na odru zvrstile še gledališka sekcija s kratko komedijo, mladinsko gledališče, plesna skupina Axis, plesna skupina Four up, vokalno-instrumentalna skupina Zlato Rock in kot gosta brata Cigler iz Kaplje vasi, ki sta navdušila občinstvo z igranjem na harmoniko in petjem. Večer so zaključili člani MPZ Svobode Prebold, ki so bili veseh, da so lahko s svojim nastopom pomagali zbrati pomemben del sredstev za Šeški pevski zbor, v katerem prepeva osem pevcev in štirinajst pevk. Prireditev je lepo uspela in če bo vse kot žehjo, bodo kmalu stopili pred občinstvo v novih oblekah. D. Naraglav Kultura januar2002 Dobrodelna dekleta na Vranskem Dekliški sekstet Vransko ob zaključku dobrodelnega koncerta na Vranskem V župnijski cerkvi Sv. Mihaela na Vranskem je bilo na predvečer svetih treh kraljev zelo lepo in prijetno. Za to so poskrbele članice Dekliškega seksteta Vransko, ki so s petjem in igranjem obiskovalcem pripravile enkraten kulturni večer, ki je imel dobrodelen prizvok. Zbrana sredstva na koncertu so namreč namenile za izgradnjo doma ostarelih na Vranskem. Sicer pa je dobrodelni koncert omogočilo več podjetij in zasebnikov, katerim se dekleta iskreno zahvaljujejo. V akustičnih prostorih cerkve so poslušalce navdušile božične pesmi. Nastop je deloma potekal tudi na koru ob igranju orgel. Za glasbeno spremljavo so skrbele Brigita Golubič, ki je umetniški vodja seksteta in igra orgle ter klaviature, njena sestra Klara - Jasna Golubič, ki igra kitaro, ter gostja Jasna Kvas, ki je poslušalce navdušila z igranjem na flavto. Z ubranim petjem so sodelovale Monika Pečovnik, Damijana Podbregar, Valerija Pušnik in Branka štrajhar, ki ob Brigiti in Klari sestavljajo Dekliški sekstet Vransko, ki skupaj z ljudmi delijo veselje in radost ter brišejo meje že polnih 12 let. O njihovem uspešnem delovanju pričajo tudi Gallusovo priznanje in bronaste Gallusove značke, ki so jih prejele ob 10-letnici delovanja. Ob zaključku koncerta na Vranskem so bile članice deležne bučnega aplavza, lepe besede zahvale pa jim je izrekel domači župnik Jože Turinek, ki se je obiskovalcem zahvalil za obisk in darovane prispevke za dom. Dekliški sekstet Vransko je navdušil prisotne na koncertu, prav tako naslednji dan tudi prisotne v cerkvi Sv. Janeza Evangelista v Ratečah. S svojim petjem in igranjem so se minuli teden predstavile še v cerkvi Sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in v cerkvi Sv. Martina v Dobu pri Domžalah. D. Naraglav Miran Orožim ob fotografijah, ki jih je prvič predstavil širši jamosti. Podobe vrbenskega ribnika V prvem mesecu letošnjega leta so si lahko obiskovalci Občinske matične knjižnice v Žalcu ogledali zanimivo razstavo fotografij. S samostojno razstavo se je prvič predstavil Miran Orožim iz Šempetra, diplomirani inženir gozdarstva, katerega že dolga leta na sprehodih v naravo in tudi na potepih po svetu spremlja fotoaparat. Eden od motivov, ki ga je najbolj prevzel, je vrbenski ribnik, zato je prav njemu posvetil prvo razstavo. Miran Orožim, ki je tudi občinski svetnik, je na odprtju razstave povedal, da se je v njegovem arhivu doslej nabralo ogromno fotografij domačih naravnih lepot in fotografij z njegovih popotovanj, katere pa je doslej večinoma pokazal le planincem na predavanjih. Pobudo za njegovo prvo samostojno razstavo je dala direktorica žalskega Zavoda za kulturo Anka Krčmar, ki je avtorja tudi predstavila. V kratkem pogovoru je mnogim obiskovalcem, med njimi je bilo precej fotografskih kolegov in sokrajanov iz rodne občine Prebold (vedno se predstavlja kot Latkovčan), tudi preboldski župan, Miran Orožim povedal, da bi za naslednjo razstavo izbral ciklus fotografij Mrzlice, za potopisno predavanje pa Afriko. Javnosti se je odločil najprej predstaviti ciklus Tako živi vrbenski ribnik zaradi pestrosti življenja ob njem in raznolikosti njegovih podob. Na razstavi je bilo 35 fotografij ribnika in Živah, predvsem ptic in plazilcev. K. R., foto: T. T. Med nastopom MPZ Savinjski zvon na jubilejnem koncertu Savinjski zbor doni deset let V Šempetru v Savinjski dolini pojejo že od nekdaj. Leta 1298 so petje ustanovili Pevsko društvo Savinjski zvon. Od takrat dalje v tem kraju delujejo pevski zbori v različnih sestavih, enkrat bolj zavzeto in uspešno drugič manj. Leta 1991 pa je ponovno oživel moški pevski zbor Savinjski zvon. Ob prvem okroglem jubileju so pripravili koncert, na katerega so povabili tudi zasedbo kitar in harmonikarski duo Glasbene šole Risto Savin Žalec. Koncert je bil decembra v dvorani Hmeljarskega doma Kmetijske zadruge Šempeter, prisluhnilo pa mu je veliko ljubiteljev zborovskega petja. Kot sta povedala povezovalca programa Katarina in Boštjan Regulj, se vsi člani zbora s petjem ukvarjajo ljubiteljsko. Na rednih vajah se srečujejo enkrat tedensko, jeseni imajo enodnevne intenzivne pevske vaje v hribih, spomladi pa dvodnevne ob morju. Pevci radi nastopajo povsod, kamor jih povabijo, redno sodelujejo na območnih in medobčinskih revijah pevskih zborov, kjer so vedno zelo dobro ocenjeni. Uvrščajo jih med najboljše tovrstne zasedbe v občini. Na koncertu so predstavih tudi svojo prvo samostojno zgoščenko, na katero so zelo ponosni. Umetniški vodja je prof. Metka Jagodič-Pogačar, predsednik zbora pa Tomaž Jevnikar. Koncertu je prisluhnil tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je pevcem in zborovodkinji čestital k uspešnemu delu ter jim v spomin na jubilej izročil grafiko Rudija španzla Savinjska dolina. T. Tavčar Galičevi peli v Avstraliji Po lanski jesenski turneji po Sloveniji se je pevsko-instru-mentalni ansambel Družina Galič že drugič v svoji desetletni karieri odpravil na turnejo k Slovencem v Avstralijo. Na povabilo kluba Triglav so Cita, Jože, Katarina in Marko prvič peli in igrali v Avstraliji decembra leta 1998. Lepote te celine in predvsem izredno prijazni ljudje so jih tako prevzeli, da so se na začetku lanskega leta odločili ja odpotovali še enkrat. V prvih mesecih lanskega leta so se povezali z različnimi slovenskimi društvi in organizacijami ter posamezniki v Avstraliji in začeh sestavljati nčart potovanj in nastopov. Ker s prošnjo za denarno pomoč v Sloveniji pri ustanovah, ki skrbijo za rojake pri svetu, niso uspeh, so začeh denar iskati pri sponzorjih. Ker jim je na pragu jeseni za izvedbo turneje še vedno manjkalo nekaj denarja, so se podali na koncertno turnejo po Sloveniji. Na dvanajstih nastopih so predstavih novo kaseto in zgoščenko z naslovom Kdor muzicira, srce odpira, ki so jo posvetih Slovencem po svem. Zaslužili so še nekaj denarja, tako da so lahko odpotovali v želeno Avstralijo. “Ob odhodu nam je nekdo namignil, da drugič nikoh ni tako lepo kot prvič. V našem primeru se je k Družina Galič je obiskala tudi Old Sydney Town in spoznala delček življenja priseljencev izpred približno dvesto let. sreči zmotil,’' je povedal Jože Galič. Družina Galič je tokrat pela in igrala povsod, kjer so to želeh, od verskih središč do različnih društev in klubov. Himejo so pričeli 7. decembra v hladni Victorii. Trem nastopom sta sledila po dva v New South Walesu in Queenslandu ter še trije v New South Walesu, kjer so s kratkim koncertom in silvestrovanjem v klubu Triglav zaključili drugo avstralsko turnejo. “Skupaj smo imeli deset odlično pripravljenih in obiskanih nastopov, vmes pa še nekaj manjših priložnostnih. Pa še vehko zanimivih in prisrčnih srečanj z avstralskimi Slovenci, ki so se, vsak po svoje, izkazali z iskreno gostoljubnostjo in pomočjo na vsakem koraku,” je dodal Jože Galič, ki je vtise s turneje zapisal tudi v revijo za Slovence po svem Rodna Gruda in jih povabil, da že letos obiščejo v rodno domovino in ponovno skupaj zapojejo lepo domačo pesem. K. R. Koncert pevskih zborov R. Kapusa Kulturno društvo Vransko je z željo polepšati občanom predbožično - novoletni čas v nedeljo, 16.12.2001, priredilo koncert pevskih zborov Rada Kapusa. Nastopili so Vranski mešani pevski zbor, kvartet Kapus in zbor Lipa Trojane, ki se je ob tej priložnosti po sedemnajstih letih poslovil od svojega požrtvovalnega dirigenta. Vsak zbor je zapel šest pesmi, skoraj vse v priredbi Rada Kapusa. Pevci so se združeni poslovili s pesmijo Lahko noč, predsednik KD Vransko Janko Reberšek pa s poslanico v leto 2002: Bodite prijazni, kajti ljubeznivost so vrata do sreče. Bodite veseh, kajti smeh je glasba srca. Suzana Felicijan Bratož Januar 2002 Spout Uspešni tudi kot organizatorji Ju jitsu klub Aljesan iz Šempetra bo prihodnji mesec praznoval tretjo obletnico obstoja. V tem kratkem času so se razvili v uspešen borilni klub, o čemer zgovorno govorijo rezultati, ki jih dosegajo na klubskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vse bolj pa se uveljavljajo tudi kot dobri organizatorji. Šempetrski klub, ki ga vodita trenerja Sandi Jelen, nosilec črnega pasu III. dan, in Aljaž Zupanc, nosilec črnega pasu D. dan, je to dokazal z organizacijo zaključnega turnirja za leto 2001, ki je potekal v telovadnici OŠ Šempeter. Zaključnega turnirja se je udeležilo kar 81 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 Ju jitsu klubov Slovenije in ju jitsu klub Samobor iz Hrvaške. Uidi tokrat je bil ju jitsu klub Aljesan med najboljšimi, saj so tekmovalke in tekmovalci v skupnem seštevku osvojili drugo mesto, takoj za celjskim klubom. Tretje uvrščen je bilju jitsu klub Ipon iz Sevnice. In kako so se odrezale posamezne tekmovalke in tekmovalci iz šem-petrskega kluba? Kadetinji Sonja Pajenk (do 50 kg) in Tjaša Turnšek (do 58 kg) sta osvojili drugo mesto. Kadeta Matjaž Zidar (do 48 kg) in Matej Rzeničnik (do 63) sta zasedla tretje mesto. Pri mladinkah je v kategoriji do 58 kg zmagala Sandra Zidar. Pri mladincih je bil najuspešnejši Jure Ocepek, ki je v kategoriji nad 85 kg osvojil prvo mesto, v kategoriji do 62 kg se je z drugim mestom proslavil Rok Šuster, mladinske dobre dosežke pa je s četrtim mestom v kategoriji do 69 kg zaokrožil Igor Goretič. K skupnemu drugemu mestu na turnirju so veliko pripomogle tudi članice. Nada Topovšek in njena sestra Katja sta v kategoriji do 55 kg osvojili prvo in tretje mesto. Sandra Zidar pa je bila v kategoriji do 62 kg druga. Z osvojenim 1. mestom pri mladinkah in 2. mestom med članicami je bila Sandra Zidar tudi najuspešnejša tekmovalka Ju jitsu kluba Aljesan Šempeter. D. Naraglav Prizor z zaključnega turnirja, kjer seje Ju jitsu klub Šempeter poleg uspešnih nastopov izkazal tudi kot dober organizator. Savinjčan pokalni prvak v kartingu Z zadnje tekme v Luciji, kjer je Boris postal pokalni državni prvak Boris Podbregar ml. je še eden izmed Savinjčanov, hi se ukvarjajo s športom, kjer brnenje avtomobilskih motorjev, izpušnih plinov, hitrost in drznost dvigujejo adrenalin tako tekmovalcem kot gledalcem. Njegov hobi je karting -šport, ki je v Sloveniji sicer nekako zapostavljen, v tujini pa je zanj veliko zanimanje. Kot voznik gokarta, ki je nekakšna miniatura dirkalnikov formul, je Boris s svojim 28-letnim mehanikom Damjanom Zapuškom lani osvojil naslov pokalega zmagovalca in tako postal najboljši Slovenec v tem športu. Boris in Damjan sta edina iz celjske okolice, ki se ukvarjata s tem športom. Ker brez dobrega mehanika ni dobrega voznika, sta drug drugemu nepogrešljiva. Na zadnji tekmi v Portorožu so med tekmovalci prevladovali Ljubljančani, laskav naslov pa je romal v naše loge. Boris se s kartingom ukvarja šele dobri dve leti, čeprav se je že kot otrok navduševal nad tem športom. Pravi, da sedaj neznansko uživa in ko si enkrat zasvojen z dirkanjem, težko odnehaš. “V Sloveniji imamo samo dva kar-todroma, kjer sta tudi naj večja kluba. Eden je na Ptuju, drugi v Luciji pri Portorožu. Med močnejše klube sodi tudi ljubljanski v Mostah, ki pa nima svojega kartodroma. Nama najbližje je Ptuj in tam tudi največ trenirava,” pravi Boris ter doda, da so cene treningov in opreme precej zasoljene. Že nakup gokarta pomeni investicijo čez milijon tolarjev. Posamezen trening stane od 30 do 50 tisoč tolarjev, kar pomeni, da je to izjemno drag šport. Verjetno je to eden od razlogov, da se zanj odloča bolj malo ljudi. Borisa trenutno financira oče, pa tudi sam večino prisluženega denarja porabi za karting. Nagrada, avtomobil Citroen saxso, ki sta ga prejela za osvojitev prvega mesta v državnem pokalnem tekmovanju, ne bo pokrila vseh stroškov, ki so se nabrali čez tekmovalno sezono. Kljub temu sta zadovoljna, saj se s kartingom, kot pravita, ukvarjata predvsem zaradi lastnega užitka. “Pri nas je mogoče doseči hitrost samo nekje do 140 km/h, odvisno od kategorije, medtem ko gredo gokarti v tujini tudi do 200 km/h. To omogočajo daljše, bolj odprte tekmovalne piste, pri nas pa je preveč ovinkov, saj je proga stlačena na manjši prostor. To me malo moti, saj je trenirati in tekmovati na bolj odprtih progah, kakršne imajo v Italiji in Avstriji, bistveno večji užitek. Pred dvajsetimi leti so karting tekme pri nas prenašali v živo, danes pa tega ni več, zato si želiva predvsem napredovanja izven naših meja ah pa izboljšave v Sloveniji.” Boris in Damjan se že pripravljata na novo sezono. Želita si, da bi njun “dirkalnik” deloval brezhibno in ju, ob dobrih vožnjah Borisa, znova popeljal na sam vrh tega športa v Sloveniji. D. Naraglav Župan sprejel košarkarje Polzelski župan Ljubo Žnidar je pred novim letom pripravil sprejem za Savinjske Hopse in upravo kluba. Ob čestitkah za dosedanje dobre nastope v državnem košarkarskem prvenstvu jim je zaželel še veliko uspehov pod koši in tudi v zasebnem življenju. Predsednik kluba Niko Kač je dejal, da se za nadaljnjo usodo polzelskih košarkarjev ni bati. V imenu košarkarjev se je za sprejem in dobre želje zahvalil kapetan ekipe Blaž Ručigaj in obljubil, da se bodo tudi v bodoče trudili, da ne bi razočarah zvestih navijačev in vodstva kluba. T. Tavčar Odbojka tudi v Preboldu Da je v Preboldu odbojka med dekleti zelo priljubljena, potrjuje 35 članic dveh starostnih skupin, ki redno trenirajo v telovadnici preboldske osnovne šole. Starejše deklice so prvi del tekmovanja že končale, mlajše pa so s tekmovanjem pričele. Odbojkarska ekipa starejših deklet Lednik & Lednik Prebold je uspešno zaključila kvalifikacije za igranje v A odbojkarski figi. Z osmimi zmagami in dvema porazoma ter 16 osvojenimi točkami so zasedle 2. mesto in se skupaj z ekipo Kajuh Šoštanj uvrstile v figo A, ki se prične marca. Trenirajo trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Marjana Franceta. Večina deklet prihaja iz preboldske, ostale pa iz braslovške in polzelske šole. Konec decembra so se udeležile mednarodnega turnirja ob 10. oblet- nici Odbojkarskega kluba Solkan v Gorici. V kategoriji starejših deklic je ekipa Lednik & Lednik Prebold osvojila drugo mesto, deklice, rojene leta 1989 in mlajše, pa so v mah odbojki med devetimi ekipami zasedle tretje mesto. Večina tekem ne poteka v neposredni bližini doma, ampak po vzhodnem delu Slovenije. Glede na to, da se tekem udeležujejo tri ekipe, je eden največjih problemov, kako zagotoviti sredstva za udeležbo na tekmovanjih. Ker je sedež odbojkarskega kluba v občini Žalec, večina igralk pa prihaja iz občine Prebold, štiri tudi iz občin Braslovče in Polzela, so težave s pridobivanjem denarja tohko večje. Vodja ekipe Jani France in trener Marjan France sta sama našla rešitev v tem, da sta poiskala sponzorje in tako omogočila dekletom, da pokažejo svoje znanje in sposobnosti na tekmah. Ob tej priložnosti se zato zahvaljujejo sponzorjem, OŠ Prebold in vsem ostalim, ki so kakor koh pripomogli k njihovemu uspehu. T. Tavčar Ekipa starejših deklic Lednik & Lednik Prebold 1 močnejšim avtom nov izziv Voznika rallya, Tomi Cilenšek iz Prebolda in sovoznik Gašper Podbregar iz Podvrha, sta v lanski sezoni dokazala, da sodita med najuspešnejše rally voznike v Sloveniji. V konkurenci NI sta povsem dominirala, v diviziji III. pa sta dosegla skupno odlično četrto mesto, kar ju je pripeljalo v absolutni konkurenci na 14. mesto v državi. Poleg tega je Gašper postal tudi mladinski državni prvak, kar še zaokrožuje njuno uspešno bero rezultatov lanske sezone. Tomi in Gašper sta trenutno na služenju vojaškega roka, kamor sta odšla kmalu po zaključku sezone, tako da bosta do konca marca že doma in pripravljena na novo sezono. Pred dnevi sta bila na vikend dopustu in takrat smo ju povprašali o njunih željah in načrtih za letošnje leto. “V najini kategoriji NI in z avtomobilom Peugeot 106 Rally sva dosegla takorekoč maksimum, saj sva se dokaj uspešno kosala in tudi premagovala nekatere močnejše avtomobile v diviziji I. do 2000 ccm. Najin nov izziv je višja kategorija N-2000, ki je medijsko veliko bolj pokrita, kar je pomembno predvsem zaradi sponzorjev, ki so nepogrešljivi del vsakega športa,” pravi Tomi Cilenšek, sovoznik Gašper pa dodaja, da brez sponzorjev tudi njiju ne bi bilo v tem športu, zato vsem, ki so jima doslej pomagali, in tistim, ki jima še bodo, velja njuna iskrena zahvala. “Da bova lahko najine želje uresničila, potrebujeva nov, močnejši avto,” nadaljuje s pripovedjo Tomi. “Brez pravih sponzorjev bo to težko, zato upava, da bodo najine prošnje naletele na ugoden odziv. Avto naj bi imel vsaj 180 konjskih moči. Najverjetneje bo to Reno Clio in z njim, mislim, da se bova lahko uspešno borila za naslov državnega prvaka,” še pove Tomi. -Za letos je v planu 9 rally tekem, ki bodo najverjetneje potekale po podobnem programu kot lansko leto. Prva tekma naj bi bila že konec marca oziroma v začetku aprila. Program zaenkrat še ni povsem izgotovljen, saj sedaj dve organizaciji prirejata ral-lye v Sloveniji, kar je zgodba zase. Poleg teh tekem za državno prvenstvo bova s Tomijem pod zastavo najinega kluba AMTK Velenje sodelovala še na treh rallyjih na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji,” še dopolni Gašper Podbregar. D. Naraglav Sport januar2002 Na pragu prve lige Medtem ko odbojkarice Savinjske Šempeter bijejo boj za obstanek v prvi državni odbojkarski ligi (v zadnjem kolu so gostovale v Novem mestu in srečanje izgubile s 3 : 1), pa se moški ekipi SIP Šempetra obeta prvo mesto v drugi državni odbojkarski ligi in napredovanje v prvo. Do konca tekmovanja bi morali Šempetrčani vsaj še dvakrat zmagati, da bi se jim želja uresničila. V 13. krogu so v dvorani šempetrske osnovne šole premagali ekipo Portoroža z rezultatom 3:1. Na lestvici krepko vodijo, imajo namreč 31 točk, drugouvrščena ekipa Meslinja pa 25 točk. Druga ekipa z našega območja, ekipa Braslovč, ki prav tako nastopa v drugi državni ligi, je gostovala v Kranju in z ekipo Triglava izgubila z rezultatom 3:0. T. T. ¥ SIP ' 1 1 e sip ss ! H slp al ■ 3 fr ® „PES É sip V j 3 A j »ec® «B SIP 5 1 JlPESH ' 8 rP 3 r$t T 1 f»“® fl -«»a® jR i 1 \ W- ./ in Sip £35 1 Ì9\ 1 Ekipa SIP Šempetra: (stoje od leve proti desni) tehnični vodja Pulko, trener Dimeč, igralci: Gros, Cestnik, A. Udrih, V. Zupanc, D. Udrih, Škrabe, (čepijo) Terglav, Cilenšek, Arsovič, Bojinovič, Z. Pulko, Ferme, Božič, R. Zupanc in R. Pulko. Ločica zmagovalka Tri mesece je devet moštev v devetih krogih in play-offu v Savinjski košarkarski ligi odigralo 93 tekem. V ekipnem delu tekmovanja je bil končni vrstni red znan po končnici, ki je bila odigrana v dveh skupinah, devetouvrščena ekipa pa je zaključila s tekmovanjem. Ekipe, ki so se v rednem delu uvrstile do 4. mesta, so se pomerile za prvaka oziroma za razvrstitev od 1. do 4. mesta, druge štiri pa za razvrstitev od 9. do S. mesta. Tekma za 7. mesto: Gornji grad : Parižlje - 0 : 20 (brez borbe); za 5. mesto: Polzela : Prebold - 58 : 67; za 3. mesto: Veterani Pivovarne Laško : Velenje - 66 : 67 in tekma za 1. mesto: Ločica : Gomilsko - 73 : 69- Končni vrstni red je torej: 1. Ločica, 2. Gomilsko, 3- Veterani Pivovarne Laško, 4. Velenje, 5. Prebold, 6. Polzela, 7. Parižlje, 8. Gornji Grad, 9- Nazarje. Pokale in nagrade so podelili na zaključni slovesnosti. Za izvajanje prostih metov je prvo mesto osvojil Veljko Petranovič (Ločica), ki je imel 90,2-odstotni met, največ trojk (28) je dosegel Davor Napotnik (Gomilsko), največ točk (289) pa Boris Kovačič. Fair play nagrado je po izboru vodstva tekmovanja in sodnikov prejel Tomaž Blagotinšek (Veterani Pivovarne Laško), posebno nagrado organizatorja pa Iztok Zakrajšek (Nazarje). Vodstvo Savinjske košarkarske lige se ob tem zahvaljuje tudi pokroviteljem, ki so omogočili izvedbo tekmovanja. To so: Garant Polzela, Polzela, tovarna nogavic, Savinjska trgovska družba, TD Relax Žalec in Velenje, 1 TV Brglez, Trgovina Rossi sport Celje in Pizzeria Špica Laško. Zahvala velja tudi sodnikom in KK Savinjski Hopsi za dobre tekmovalne pogoje v športni dvorani ter Zvezi športnih društev občine Polzela. T. Tavčar Ekipi Ločice in Gomilskega, ki sta se srečali v finalu. Hopsi ostajajo v boju za vrh Brandon Hughes z žogo Veliki derbi v svoji dvorani proti neposrednemu tekmecu, kranjskemu Triglavu, so Hopsi dobili z rezultatom 82 : 71. Posebej odlična je bila tretja tretjina, ki je dvignila na noge skoraj polno dvorano na Polzeli, saj so ljubitelji košarke v Savinjski dolini videli deset minut vrhunske košarke. To je bilo dovolj za osmo zmago sezone, ki jim tako odpira vrata lige za prvaka. V13. krogu Hypolige so Hopsi gostovali v Domžalah in srečanje proti ekipi Heliosa izgubili 91:86. Domžalčani so tako zabeležili peto zaporedno zmago in za točko prednosti prevzeli prvo mesto na lestvici pred Savinjskimi Hopsi. Trener Hopsov Miloš Sagadin je neuspeh že slutil. Imel je kar nekaj težav z udeležbo igralcev na treningih. Sredi tedna so trening prekinili tudi policisti. Tuji košarkarji, ki nimajo delovne vize, so morah na zaslišanje. Če igralci nimajo delovne vize, je kazen 30 tisoč tolarjev. V Domžalah je za Hopse odlično igral Hughes, ki je dal kar 35 točk, sledita Tovornik 20, Ručigaj 15 točk itd. Hopsi bodo v 14. krogu, 2. februarja ob 20. uri, doma gostih ekipo Alpos Kemoplast, ki je prav gotovo še naprej presenečenje lige. T. Tavčar Uspešno leto braslovških taekwondoistov Simon Jan (levo) na sprejemu pri predsedniku Milanu Kučanu Člani Taekuon-do kluba SUN Braslovče so v preteklem letu sodelovali na mnogih tekmovanjih doma in v tujini ter bili zelo uspešni. Osvojili so mladinske kolajne iz evropskega in članske iz svetovnega prvenstva bili po rezultatih gotovo med najuspešnejšimi klubi borilnih veščin v Sloveniji. Decembra lani so svoje kvalitete dokazali na dveh pomembnih tekmovanjih. V začetku decembra so se udeležbi božičnega turnirja za pionirje in mladince na Češkem, na katerem je 14 tekmovalcev med več kot 300 udeleženci iz štirih držav osvojilo osem kolajn, tri zlate, eno srebrno in štiri bronaste. Zlato so osvojili Sabina Bec, Luka Hribernik in Mitja Potočnik. 15. decembra pa se je klub Sun z moško in žensko člansko ekipo z imenom Apollo udeležil tudi ekipnega državnega prvenstva v Velenju. Članice so v borbah osvojile tretje mesto, člani pa v specialni tehniki drugo mesto. Posebna poslastica prvenstva je bilo moško finale v borbah, ko sta se pomerila braslovška ekipa Apollo in večkratni prvak klub Hwarang iz Maribora. Za Apollo sta najprej povedla Arsovič in Pungartnik, Potočnik in Borovnik sta nato izgubila. Peta, odločilna borba med Tomažem Barado in Simonom Janom pa je pokazala, zakaj sta oba v vrhu svetovnega taekwon-do-ja. Po izenačeni borbi je zmago dvakratnemu svetovnemu in večkratnemu evropskemu prvaku zagotovila šele minus točka Simona Jana, ki je tako kljub vsemu dokazal, da bo potrebno v prihodnje še zelo računati na Braslovčane. Ob koncu leta je za svoje dosežke v letu 2001 trener Braslovčanov Simon Jan prejel Srebrni znak Olimpijskega komiteja Slovenije. Skupaj z ostalimi najboljšimi slovenskimi športniki se je udeležil sprejema pri predsedniku države Milanu Kučanu, ki je pohvalil rezultate slovenskih športnikov in njihovo vlogo pri promociji Slovenije v svetu. T. T. Žalčanke izpadle iz pokala EHF V šestnajstini finala pokala EHF za rokometašice so Žalčanke obe srečanji odigrale proti španski ekipi Akaba Bera Bera v San Sebastianu. Žal so srečanji izgubile in tako izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. Prvo tekmo so izgubile s kar 26 : 10 (polčas 14 : 8). Dobro so igrale le prvih nekaj minut, ko je bil rezultat 5 : 5, nato pa so popustile in Španke so zmagale brez večjih težav. V drugem srečanju so Žalčanke zaigrale precej bolje. Nekaj časa so celo vodile z 9 : 6, ob polčasu pa je bilo 9 : 9- Ko sta luksemburška sodnika Donven in Bertemes kar zapovrstjo izključila nekaj žalskih igralk (skupaj so Žalčanke na klopi presedele kar 18 minut), so temperamentne Španke z delnim izidom 7 : 0 spet visoko povedle. Drugo srečanje so dobile s 23 : 18 in se tako uvrstile v nadaljnje tekmovanje tega pokala. Žalski trener Bojan Vogler je bil zadovoljen le z drugo tekmo, s prvo pa nikakor ne. Gole za Žalčanke so na na obeh tekmah dosegle: Sonja Zidar - 6, Tanja Dolar - 2, Neh Irman - 2, Tina Randl - 3, Vanja Dolar - 4, Nina Potočnik (na sliki) - 10 in Noinovič -1. T. Tavčar ATLETSKI KLUB ŽALEC Obvestilo V okviru Atletskega kluba Žalec je bila ustanovljena tudi sekcija veteranov z namenom, da omogoči nastope na tekmovanjih tudi tistim posameznikom, ki se želijo dokazovati v posameznih atletskih disciplinah. Med veterane so lahko vključeni moški od 40. leta starosti dalje, med veteranke pa ženske od 35. leta dalje. Ker žehmo po obnovi atletskega stadiona v Žalcu obogatiti atletsko dejavnost tudi s starejšo populacijo, vabimo vse tiste, ki se nam žehjo pridružiti, da se včlanijo v Atletski klub Žalec in navedejo atletske discipline, v katerih bi radi nastopali. Prijavite se lahko po telefonu na št.: 03/571 72 84 ah na naslov Atletskega kluba Žalec, Aškerčeva 13, Žalec. januar 2002 Mladi Pisma bralcev Vso srečo, zdravstveni delavci Spet je za nami praznični mesec december, vsi smo polni pričakovanj, žal pa v teh trenutkih premalo pomislimo na delavce Zdravstvenega doma Žalec, predvsem na patronažne sestre, ki opravljajo vsakodnevno težavno delo s težkimi bolniki. Spomin se mi vrača na december leta 2000, ko je za rakom umirala moja mamica. Moj bog, koliko sočustvovanja, žrtvovanja in prijaznih besed je bilo namenjenih naši družini z njihove strani. Njihov obisk smo iz dneva v dan težko pričakovali. Njihov prihod v dom ni le blaženje bolečin umirajočih. Lahko bi prišle domov, bolniku dale injekcijo in odšle. Vendar so si vedno vzele čas za pogovor in tudi za naše težave, ki smo jih premagovali v tistih težkih dneh. Kolikokrat sem se razjokala v kuhinji poleg njih, ker sem vedela, da mamica ne bo nikoh več stopila vanjo in nikoh več v njej pekla tiste dobre potice, ki smo jo imeh zelo radi. S strani patronažnih sester sem bila vedno deležna razumevanja, pa naj je bila to sestra Ida, Tatjana, Jasna, Cvetka in vse ostale, ki so vsakodnevno obiskovale naš dom. V hudih dneh je dovolj topel stisk roke umirajočemu bolniku, topla beseda, katere smo bik deležni tako jaz, kot vsi domači tudi s strani sestre Darinke, zdravnice dr. Artičkove in vseh ostalih dežurnih zdravnikov, ki so mamici ponoči lajšali bolečine z injekcijami. Decembri mi bodo za vedno ostali v spominu. Lučke so vsepovsod in lučke bodo tudi na grobu. Zatorej bi morah vsi vedeti, da lahko že naslednji dan vsakega izmed nas doleti ta kruta in neznosna bolezen in kako lepo je, če ti nekdo stoji ob strani. A brez teh ljudi, ki jih žal premalo cenimo, se ti žalostni dnevi težko prebrodijo. Vso srečo patronažne sestre in ostali delavci ZD Žalec! Maja Farčnik Zahvala Juteksu Žalec Upokojenci se zahvaljujemo vodstvu Juteksa Žalec za tako lep in prisrčen sprejem ob zaključku leta, za pogostitev in darila. Juteks Žalec je eden redkih žalskih kolektivov, ki se spomni svojih nekdanjih delavcev. Vemo pa, da je to zasluga direktorja g. Milana Dolarja. Hvala vam v imenu vseh upokojencev Juteksa Žalec. Marija Grobelnik O “presihajočem” vrbenskem jezeru Zakaj pišem “presihajočem”? Zato, ker je pol leta v njem voda, potem postane mlaka in končno suha puščoba. Predvsem pozimi me večkrat zanese pot do omenjenega jezera, kjer sem pred leti imel kaj videti. Ne samo jaz, tudi množica sprehajalcev bližnje in daljne okohce se je naslajala ob pogledu na jate rac, vodnih pišk, ponirkov in vsemogočih ptic, vehčastno podobo pa je jezeru dajala skupina labodov (enkrat sem jih naštel sedemnajst), ki so se mogočno prevažah po vodi. Ljudje, predvsem starši z otroki, so krmili lepe Živah, prinašali so jim kruh, koruzna zrna in ostale dobrote. Na zaledenelem ribniku so se drsali otroci, igrah hokej in zganjali razne vragohje. Bila je to čudovita slika, prava zimska idila. In danes? Sprehajajoči razočarani odhajamo iz še pred nedavnim tako priljubljenega zatočišča. Ob vhodu na področje, kjer naj bi bilo jezero, je tabla z opozorilom, da stopamo na zaščiteno območje, kjer domuje 130 vrst razne perjadi in tako naprej. Da, ko je bilo jezero živo, napolnjeno z vodo, je bilo tako, kot je to ugotovil znani strokovnjak za ptičeslovje Milan Vogrin. Kaj pa danes? Sramota! Zaradi brezvestnega gospodarja je mesto življenja pustinja. Razočaran nad skrunjenjem narave, sem se obrnil za pojasnilo k predstojnim na Upravni enoti v Žalcu. Dobil sem odgovor, da je zaenkrat vse v redu, da ima ribnik v najemu ribogojnica, da ima kot najemojemalec vso pravico, da po svoji presoji gospodari na najetem zemljišču, da mu občina v tem pogledu ne more diktirati in tako naprej. Pojasnjeno je bilo, da bi se v primeru, če bi bil ribnik vedno poln, razraslo vodno rastlinje in bi ribnik postal v nekaj letih zaraščena mlaka, ker bi bil dotok iz struge prešibak, da bi ribnik sproti čistil. Nazadnje mi je bilo rečeno, da je ribnik in njegova usoda v rokah krajevne skupnosti, ki razpolaga s platnom in škarjami. Iti smo sedaj! Krajevna skupnost, torej? Če je temu res tako, potem lahko odločno povem, da se krajani Vrbja in mnogi drugi okoličan s stanjem, ki sedaj vlada na omenjenem območju, ne strinjamo! Naj bo vrbensko jezero resnično zavarovano območje. Teritorij za varovanje vseh vrst perjadi in redkih ptičev, ki lahko najdejo m svoj življenjski prostor. Tisti, ki je izdal odlok o zavarovanem območju (če ga je izdal?), bi moral določiti tudi režim gospodarjenja na tem prostoru. Teza, da bi se jezerce ob drugačnem gospodarju, kot ga izvaja ribogojec, sedaj zaraslo, je iz trte zvita! Zakaj se ne zarastejo ostali ribniki, npr. ribnik v Preserju, pa niso po pol leta prazni. Ne morem razumeti, zakaj so ribogoj-ci (že pred mnogimi leti) navoziti v ribnik gnoj, kar zagotovo ni prispevalo k čiščenju vode. In kar je zelo pomembno: V jezeru je, kadar je polno, akumulirana ogromna kohčina vode. Vzporedno z rastjo nivoja vode v jezeru raste nivo podtalnice. Ta predstavlja za okoliško kmetijstvo, kjer gojijo v glavnem hmelj, nadvse pomemben vir za življenje kultur. Razlika v nivoju talnice pred in po izpraznitvi vode v ribniku znese do enega metra, odvisno od oddaljenosti neke njive od akumulirane vode. Kaj pomeni tolikšen padec podtalnice za kulture, naj povedo strokovnjaki, kmetje iz okohce so to občutiti že na lastni koži. Zaradi navedenih argumentov krajam Vrbja odločno zahtevamo, da se prepreči samopašno in do okolja škodljivo gospodarjenje z ribnikom. Zanima nas, kdo je pravi lastnik ribnika, ki ga lahko daje v najem? Kolikšna je najemnina? Ah je bil za oddajo ribnika v najem opravljen razpis ah je bil morda opravljen javni natečaj za odkup ati morda še bo? Svet krajevne skupnosti bo moral zaradi navedenega problema odločneje ukrepati, svoje bo povedalo tudi novoustanovljeno turistično društvo Vrbje, gotovo je v rešitvi tega vprašanja zainteresirana tudi mestna skupnost Žalec, saj je mnogo obiskovalcev ribnika prav iz mesta. Letos je volilno leto. Vprašanje ribnika ne bo moglo mimo bodočih kandidatov. Kakor se bodo le-ti obnašati, tako bomo volih. Krajani Vrbja to pot ne bomo odnehati. Zahtevamo, da se z omenjenim prostorom ob Savinji gospodari tako, da bo spet zaživela pisana vodna favna in da bo jezero Vrbenčanom v ponos ter v veselje in razvedrilo obiskovalcem. M. I. Resnična zgodba o visokih položnicah vode v blokih v Žalcu Pričelo se je z vgradnjo mojega lastnega novega števca s slovenskim A-testom. Na žalost pa, ker živim v bloku, za Javno komunalno podjetje Žalec ni evidenčen in ga ne priznajo. Za Javno komunalno podjetje Žalec smo stanovalci v blokih manj vredni ljudje od tistih, ki živijo v hišah. Ta moj števec je strokovno vgradil zasebnik in obratuje že šest mesecev. Iz števca je razvidno, da porabimo, tričlanska družina, 40 % manj vode, kot jo mesečno obračunava JKP Žalec. Direktor JKP Žalec g. Zakonjšek mi je zatrdil, da bo moral zaposliti več ljudi, če bi imeti v blokih lastne števce. Za hiše pa tega ne more trditi, ker pač je hiša itd. Javno komunalno podjetje Žalec preko medijev, Občine Žalec in Zveze potrošnikov išče na tisoče izgovorov, samo da jim ni potrebno priznati števca. Sam sem se obrnil že na tržno inšpekcijo Celje, kjer so mi odgovoriti, da naj tožim, istega mnenja je tudi Sodišče v Žalcu. Toda nihče se ne vpraša, od kod naj invalidski upokojenec dobi denar za kritje stroškov. JKP Žalec trdi, da smo stanovalci v blokih od leta 1998 za 20 % večji porabniki vode, vendar zakaj, saj smo stanovalci isti. Ko so menjavati tipe števcev, se je vse skupaj čudno obrnilo v njihovo denarno korist. Kot vemo prebivalci v blokih, prej voda ni bila tako draga, kot je sedaj. Nekaterim drugim je tako montiran števec priznan, mojega pa zavračajo. Seveda, saj se vse skupaj obrača na velike denarne koristi v prid JKP Žalec že od leta 1998. Prepričal sem se pri uporabnikih vode v hišah, kjer je povprečna poraba vode 3 m3 na osebo, pri nas v blokih pa 5 m3. Še vedno se poskušam na lep način dogovoriti z JKP Žalec za pošteno plačilo vode, toda iščejo predpise, da imajo čim manj dela in večje plačilo vode. V družini plačujemo vodo in elektriko v enaki vsoti. Pa saj je izjemni zakon, pravi dr. Matjaž Zakonjšek. Bojan Bajc Obljube...? Ker imamo (nekakšno) demokracijo, se tudi društvo staršev za pomoč mladini oglaša na očitke, ki so jih imeti tisti, ki želijo sooblikovati program za mlade. Pričakovana reakcija po tiskovni konferenci, ki jo je prejšnji teden sklical Gregor Čulk ml.. Nič ne presenečajo izjave, ki so jih izrekli vsi tisti, ki se z odvisnostjo niso srečati. Zamerimo poslancu Antonu Delaku, ki si vzame čas za občino Žalec in vsaj enkrat na leto razveseli upokojence z izjavo, da se bodo pokojnine zvišale vsaj dvakrat letno (usklajevale naj bi se s plačo). Pri tem pozablja zelo pomemben stavek, če ne bo taksne brezposelnosti in invalidnosti. Sprašujemo poslanca Delaka ati nam podatek, da imamo v državi registriranih več kot 20.000 odvisnikov od nedovoljenih drog (neregistriranih je enkrat več ati še enkrat toliko), če k temu dodamo izredno veliko število registriranih in neregistriranih alkoholikov, ne pove dovolj? Želeti bi, da nam odgovori, kdo bo zagotovil pokojnino tem ljudem. Odvisnik od nedovoljenih drog je bolnik in njegovo zdravstveno stanje je ogroženo. Droga mu razjeda vse vitalne organe. Torej, če ne ukrepamo in ga moralno in materialno ne spodbujamo k prenehanju omamljenosti imamo opraviti z invalidom. In kdo dela te mladostne invalide? Starši? Država? Sami? Ali je poslanec gospod Delak izpostavil pereče vprašanje odvisnosti v občini Žalec tudi v državnem zboru? Kako je poslance spodbudil, da pričnejo v državnem zboru misliti na rešitev tega problema? S kakšnim predlogom ati pobudo lahko razveseli naše občane, da bi se pričeti drugače obnašati do drugačnih. Če smatrate, da bi odprtje rudnikov in kamnolomov ublažilo ati vsaj delno izboljšalo položaj mladostnikov, potem, upokojenci, dajte to pobudo. Če smatrate, da bi vse to storiti samo zato, da bi jih pokončati “po kratkem postopku”, potem je žalostno, ker država nima plinskih celic, saj bi se jih lahko, po vašem mnenju, lažje znebiti. In zopet se poraja vprašanje, kaj bo z vašo pokojnino, kaj bo z državo kot takšno. Evropska skupnost bo prinesla še večjo odvisnost, ker bo pretok še večji. To ne pomeni, da si ne želimo vstopa, to nam more dati nalogo, da se bolje pripravimo na vse tisto, kar nas še čaka. In če že danes tako poniževalno gledamo na odvisnost, kaj bo potem. Tisti, ki bi najraje pokončal odvisnika, ne more biti ne znanec ne sosed še manj pa oblikovalec demokracije v tej državi. Takšnim priporočamo, da se vsaj enkrat ozrejo vase. In še par besed o anonimni anketi. Preden smo pristopiti k anonimni anketi, smo obvestili vse šole v Spodnji savinjski dolini. Odziv je bil dober, saj smo opravili anketo na petih šolah. I. OŠ Žalec ni sodelovala. Zato vam posredujemo odgovor Ministrstva za šolstvo, katerega smo prositi za mnenje, saj je svetovalna služba šole dala jasno vedeti, da brez mnenja ministrstva ne opravljajo nobene ankete za učence. Ati je to resnica, vam lahko povedo vaši otroci, ki so učenci te šole. Po podatkih, ki smo jih dobiti od staršev, jih nihče od razrednikov ni obvestil o anketi, čeprav so imeti roditeljske sestanke. Zato je naše društvo to poglavje končalo. Dogovori, ki smo jih imeti konec leta kažejo, da se bodo v projekt vključile šole celjske občine in širše. Anketa ni reklama za drogo, je pomoč šolam, da ugotovijo, kakšen problem imajo in da se s tem problemom strokovno zoperstavijo. To je obveznost šole do nas staršev in do širše javnosti. Društvo staršev za pomoč mladini S spoštovanjem! Predsednik UO Slobodanka Boba Kompoš Evropa zdaj -za svobodno Slovenijo v samostojni Evropi V sredo, 16. 1. 2002, je v državnem zboru potekala javna razgrnitev mnenj in razprava za vstop oz. proti vstopu Slovenije v NATO. Tisti, ki ste spremljati to “razpravo”, ste lahko opaziti, da je bila vse skupaj le farsa. Znani politiki so vas iz “srca” prepričevati, da bi v primeru referenduma, podprli vstop Slovenije v NATO. Da bomo v NATU vami, da nas bo varoval pred sovražniki. Toda vprašajmo se, kdo nas pravzaprav ogroža? Celo dopoldne ste lahko poslušati “razloge” za vstop Slovenije v NATO, celih 240 minut, medtem ko je bilo argumentom proti vstopu namenjenih le dobrih 10 minut. Državljankam in državljanom je bilo tako pokazano, da skupin, ki bi nasprotovale vstopu, skoraj ni. Je bil to namen javne razprave? Drage gospe in gospodje, nekaj se vprašajte! Ati ste res pripravljeni podpreti vstop Slovenije v “antitero-ristično” organizacijo NATO in s tem dovoliti namestitev JEDRSKEGA OROŽJA na ozemlju Slovenije in plovil na JEDRSKI pogon v naših vodah. Ste res pripravljeni na možnost ekološke KATASTROFE in s tem na uničenje naše prečudovite države na sončni strani Alp? To bi pomenilo, da smo soodgovorni za globalno diktaturo ZDA, kar bi lahko državo postavilo pred neizmerno nevarnost tudi terorističnih napadov. Torej bi “Pred nami so decembrski prazniki, dnevi pričakovanj in obdarovanj. Okrog bodo hodili dobri možje - Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Morda bodo tudi vas prijetno presenetili. V šoli se bo v decembru dogajalo marsikaj in vabimo vas k sodelovanju.” Tako smo nagovorili starše pireških šolarjev in jih povabili k sodelovanju v decembrskih delavnicah in prireditvah. Skupaj smo pripravili in preživeli nekaj prijetnih popoldnevov. Letos smo v šoti izdelati preko štiristo novoletnih vizitk in jih uspešno prodati v kraju. Odločiti smo se, da pripravimo božično-no-voletni sejem, ki smo ga ob res skrbni pomoči staršev pripravili v gasilskem domu na Pemovem. Na sejmu smo prodajali novoletne okraske, aranžmaje, dekorativne izdelke in vizitke. Vse to smo ves mesec prej izdelovati v šoti, pa tudi v delavnicah s starši. K sodelovanju smo povabili pireški vrtec in priprav- članstvo lahko celo zmanjšalo varnost Slovenije in ne povečalo. Obenem pa bi vključitev v NATO pomenila kratkoročno in dolgoročno povišanje stroškov obrambe, kar bi seveda omejilo možnost drugih projektov, ki so bolj pomembni za prihodnost Slovenije. Preseneča nas, da državnike bolj zanima vključevanje v NATO kot pa dejanski izzivi za prihodnost Slovenije. Tako se zanemarja socialna in kulturna revščina ter ekološke katastrofe, ki so v zadnjih letih povzročile že veliko škode in tudi žrtev. Naši državniki bi se raje osredotočiti na rešitev brezposelnosti, na problem pomanjkanja stanovanj. Več deset tisoč stanovanj in več tisoč delovnih mest bi lahko odprti z denarjem, ki bi ga naj porabiti za vstop Slovenije v NATO, čeprav zagovorniki nočejo javnosti posredovati točnega podatka, koliko naj bi stalo članstvo v NATU. Se mar bojijo odziva javnosti? Kakorkoli že, Mladi forum ZLSD Spodnje Savinjske doline opozarja, da NATO ne zagotavlja večje demokratičnosti ati stabilnosti držav (poglejte ZDA), saj obstajajo pomembne evropske države, ki so demokratične in stabilne, čeprav niso članice NATA: Švedska, Švica, Avstrija, Finska. Se še spomnite starega slovenskega pregovora, KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ SPAL! Jože Špiljak Mladi forum Spodnje Savinjske doline iti so res lepe izdelke. Mamice so poskrbele za prodajo domačega kruha, peciva in rezancev. Na prired-itvi so otroci tudi zapeti, za vzdušje na sejmu je poskrbel glasbenik Branko, manjkal pa ni niti Božiček. V nedeljo pred božičem je bil v cerkvi Sv. Jakoba v Galiciji koncert dekliškega pevskega zbora Galicija ter otroških pevskih zborov šol Pirešica in Galicija. Koncert je bil lepo obiskan. Še eno prijetno popoldne so pripravili otroci za svoje starše. To je bila ura angleškega jezika v 2., 3- in 4. razredu. Čeprav so se šele začeti učiti angleščino, so v igri, pesmi in besedi pokazali staršem, koliko že znajo. Nasmejani obrazi staršev so dati vedeti, da so jih otroci presenetili. Bilo nam je lepo. Zadnji šolski dan so otroci dramskega krožka zaigrali igrico Rdeča kapica malo drugače. Nato pa jih je presenetil še dedek Mraz, ki jih je seveda obdaril. Uidi skromnih daril so biti veseli. Hvala KS Galicija. Nada Jelen Vabilo - obvestilo Vse, ki menite, da imate sami, vaši svojci ali prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, ki potekajo vsako sredo ob 19. uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije pa posredujemo po dežurnem anonimnem telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan ni sramotno - nič storiti zoper to pa! Pričakujemo vas! AA Žalec Praznični december na šoli Velika Pirešica januar2002 Skupina Tabu dviguje adrenalin Tako, res je! Našo šolo je 20. decembra obiskala znana skupina Tabu. Vsi v pričakovanju počitnic smo še zadnje moči porabili na koncertu, ki ti do konca dvigne adrenalin. Takšna energije in takšna vročina sta dali čar resni “žurki” na naši šoli. Vendar se vse lepo Uidi enkrat konča. Tako je bilo Uidi s koncertom. A vseeno smo si priborili nekaj besed od članov skupine in tako sta nastala intervjuja s pevko Nino in bobnarjem Primožem. . Nina Kako se trenutno počutiš po tem napornem koncertu, če je sploh bil naporen? “Sveže, kot bi ravno vstala iz postelje. Zdajle sem se predramila, ko pa se zbudiš, si takšen, da se ti nikamor ne ljubi. Zdaj je moj začetek dneva!” Katera vaša pesem ti je najbolj všeč? “Ni samo ena. Meni ni nikoli všeč samo ena stvar, ampak več stvari hkrati!” Kaj delate ob svojem prostem času v skupini? “Vsak ima svoj šport, svoj hobi, službo. Eni jezdimo, drugi hodijo v službo služit denar, eni študirajo... To je to.” Kje dobiš idejo o frizuri za vsak koncert? “Zdaj so mi lasje že zrasli, tako da v bistvu potrebujem frizerja samo za barvo, potem pa so m hitri in spremi prstki.” Če bi lahko bila znana in uspešna ameriška pevka, katera bi bila? “Jaz.” Ali si presenečena nad našim odzivom na koncertu? “Zelo, res.” Ali ste se v skupini kdaj resno skregali? “Ne, nikoli, zato ker težave sproti rešujemo. Zavedamo se, da smo različni in to sprejemamo." Primož Kako ste se sploh spoznali? “Več ali manj smo bili že prijatelji, tako smo šli kdaj skupaj ven ... šlo je za čisto naključje.” Od kod ideja za ime skupine? “Od kod ime Tabu? Kar tako smo si ga izmislili. Veš, imeli smo okoli sto naslovov, takih in drugačnih, potem pa smo rekh, da je najboljši naslov Tabu, kratko, jedrnato in nič kaj posebnega.” Kdaj ste se odločili za zvrst glasbe, ki jo igrate? “Takrat, ko smo začeU igrati, začeh pa smo pred tremi leti.” Katera od vaših pesmi ti je najbolj všeč? “Od naših, hm... V bistvu so mi vse všeč. Veš, to je ravno tako, kot bi ti vprašala mamico, kateri ji je bolj všeč, bratec ali sestrica. A ne? Res, vse so mi všeč!” Ali je pesem Lahko sem srce nastala po naročilu ali je bila vaš navdih? “To je naša pesem, potem pa nas je pokUcala prijazna “Radenska”, ker so potrebovali pesem za reklamni spot. Našo pesem smo prirediU in tako je nastala ta reklamna pesem.” Ste se v skupini že kdaj resno sprli? “NikoU in upam, da se tudi nikoh ne bomo, ker če se kregaš, ne prideš daleč.” Špela, David in Petra, člani novinarskega krožka OŠ Griže Neupoštevani mladi ustvarjalci pripravili tiskovno konferenco Tako kot pred letom dni je Gregor Čulk, ki se predstavlja kot tiskovni predstavnik neformalne skupine Neupoštevani mladi ustvarjalci, v začetku januarja v Mladinskem centru Celje pripravil tiskovno konferenco. Na njej je najprej povzel triletno prizadevanje omenjene skupine za mladinski center, ki bi s kakovostnim programom prispeval k zmanjšanju odvisnosti med mladimi in poskrbeli za tiste, ki še niso zabredli. Z Gorazdom Matelo sta predstavila tudi zgoščenko Tramai curie, ki so jo med drugim kot novoletno darilo prejeli vsi občinski svetniki. Zgoščenka je tako kot večina akcij omenjene skupine mladih (zbiranje podpisov leta 1999, protestni shod leta 2000, CD Uničimo tabuje, plakatna afera Dojenček z iglo in druge) predvsem provokacija, več kot glasbe pa je na njej govorov poli-ükov, med drugim žalskega župana in direktorja Urada za droge Milana Kreka, ter poročil nekaterih novinarjev na temo drog v občini Žalec (brez njihove privolitve). Zgoščenka z naslovom od Junaka do bedaka je opremljena z nekaterimi simboli, ki so povzročih zgražanje med mnogimi, ki so jo dobiU v roke (CD ni naprodaj), po mnenju Gregorja Čulka pa zgoščenka kljub vsemu ni dobila dovolj velikega odmeva v javnosti in med svetniki. Na tiskovni konferenci v Celju je Gregor Čulk zelo negativno oceni delovanje Žalskega mladinskega centra, ki po njegovem ne skrbi dovolj za žalsko mladino, ni vedno odprt tako kot je določeno, nima ustreznega programa in ni primeren za precejšnji del mladih. Še posebej se je lotil Roka Žagarja, nekdanjega predsednika žalskega študentskega kluba, ki pa v tem letu ni več zaposlen v ŽMC-cu. Čulk je bil tako kot vedno posebej oster do žalskega župana, v tako imenovani žalski bermudski trikotnik pa je poleg Posedela in Žagarja vključil še ravnatelja I. OŠ Žalec (ker ni dovolil izvedbo anonimne ankete Kaj mladi vedo o drogah in ah so se že srečali z njo, ki jo je pripravilo Društvo starševa za pomoč mladini. Župan Lojze Posedel se je na vse kritike odzval z izjavo za javnost, v kateri podrobno odgovarja na vse Čulkove očitke, slednjega pa je povabil tudi na razgovor, ki bojda ni prinesel posebnega napredka. Gregorja Čulka je pozval, da svoje predloge konkretizira, predloge oziroma program pa bo obravnaval občinski svet. Če bo sprejet, bodo zagotovljena tudi sredstva zanj. K. R. ŽALSKI MLADINSKI CENTER V SODELOVANJU Z OBČINO ŽALEC ORGANIZIRA v mesecu februarju za svoje člane BREZPLAČEN AVTOBUSTNI PREVOZ ob petkih in sobotah zvečer na relaciji Šempeter - Žalec - Celje in nazaj. V primeru dobrega odziva se bodo prevozi nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Vse morebitne informacije v zvezi z včlanitvijo v Žalski mladinski center ali s samim prevozom dobite na telefonski številki 710 35 70 oziroma v prostorih Žalskega mladinskega centra, Ulica talcev 1/A, Žalec. Prve objave Samo za najmlajše Kaj je rekel Janezek, ko je prvič videl ježa? “Mami, glej krtačo, ki hodi.” Preberi naprej in nazaj: nagi cigan; Ana voh Milovana; Peter pa neče na pretep; perica reže raci rep. Naja Bedek, l.a/9 OŠ Polzela Mladost Mladosti se vedno nekam mudi, da česa ne zamudi. Velikokrat pa se v ljubezni utopi, zaljubljeno naprej živi in si vedno nekoga želi. Naenkrat pa za vedno zaspi in nikoh več nazaj je ni. Sandra, Zea, Sanja Mladost... je norost, ki te zagrabi, da bi počeh nore stvari, da bi kar v svoji sobi po nebu plavali. Ina in Urša Mladost je norost, pravijo stari, ko počasi lazijo Čez ločiški most. Janez in Aljaž Mladost je čas, ko misliš na norost. Je dolga kot neskončen most, a kaj, ko hitro mine in push za sabo le spomine. Monika Biljana in Božena Učenci OŠ Polzela Obisk pri veterinarju Na drugi naravoslovni dan smo odšh na veterinarsko postajo. Gospa veterinarka nam je pokazala kirurško sobo. Tam smo se pogovarjali o živalih. Potem je prišla neka gospa s svojim psom. Veterinarka ga je pregledala in mu izmerila temperaturo. Ugotovila je, da je pes skoraj ozdravel. Tega smo bik veseh tudi mi. Pred odhodom smo se ustavili pri gospe tajnici. Vsi so bik z nami prijazni in zato smo jim zelo hvaležni. Preživeli smo lep dan. Veronika, 2. c, 1. OŠ Žalec Bik smo na obisku pri veterinarju. Veterinarka nam je pokazala nekaj prostorov v hiši. Na pregled sta prišla dva vekka psa. Videk smo, kako se kužkom in mucam izmeri vročina. Vsi smo dobili hrano za živali. Odpravik smo se na razstavo malih Živah. Dobro smo si ogledah golobe, petekne, kure, zlatega fazana, kože in zajčke. Preden smo šk nazaj v šolo, nam je gospod dal koledarje. Pavli Virant, 2. a, 1. OŠ Žalec Obiskak smo veterinarsko postajo Žalec. V čakalnici smo občudovak plakate domačih Živah. Veterinarka nam je predstavila svoje delo in pokazala prostore. V prvi sobi imajo vekko zdravil in mizo za pregled Živah. V drugi sobi smo videk inkubator. Veterinarko smo spraševak, kako ravnah z živalmi. Na pregled je prišel pes, ki so ga pregledah in mu izmerik vročino. Pri tajnici smo prevelik, če so bik naši psi cepljeni pri njih. Dobik smo hrano za hišne ljubljenčke. Zahvalik smo se in nadaljevak pot. Odpravik smo se še na razstavo makh Živah. Pogledah smo si Živah in božak zajčke. Naš naravoslovni dan je bil zelo zanimiv in poučen. Doma imam hišno ljubljenko Hrko. Če zbok, vem, kje ji bodo z veseljem pomagak. Nejc Šporin, 2. c, I. OŠ Žalec 40 let osnovne šole v Libojah 29- novembra je bil pomemben dan za kbojsko šolo, zato smo učenci prišk v šolo popoldan. Še ob 12.30 uri ne, ampak ob 14. Ob l6. uri je pred šolo že igrala godba in ob I6.3O uri se je končno začel program. Prišk so tudi župan, ravnatelj in župnik. Program je bil zelo smešen, plešah smo rap in zaigrah odlomek iz Pike Nogavičke. Po koncu programa so lahko starši kupih umetnosh otrok. Pred praznovanjem so šolo polepšak, saj so ji pobarvak fasado, učilnice in hodnik. Rok Ramšak, 2. r., OŠ Liboje Babi Babi, h superca si, nikoh ne jamraš, če te kaj bok, pa čeprav to včasih prav ni, zmeraj se potrpi, saj bolečine za dolgo ni. Za svoja leta aktivna si zelo in razmišljaš vedno modro. Če pogledaš v nebo, zastrmiš se vanj gorko, zasmej se vedno radostno. Pa pomisk kdaj na nas, ki srečni smo ob vas starejših, čeprav je vekka, zame ne pomeni nič razkka. Sod mladosti končan še ni, zato nikar naj te ne skrbi ter ostani, kakršna si. Gibaj se vekko. Morda veš koliko? Ljubezen do nas pomeni h vse, kakor so zvezde svetle, v tvojih očeh biser stoji, ki se vedno lepo blešči, pa tudi če h kdaj kaj prav ni. Zdaj vidiš, zakaj se mi zdi, da superca si. Alja Čedna, 5. b OŠ Vransko - Tabor Novo leto Spet smo na prelomnici leta, ko raketa po zraku leta. Iz enega v drugo leto hitimo in se že nestrpno veselimo. Le kaj novo leto dalo nam bo? Veselja, sreče, uspeha? Upajmo le, da nam zdravje ne upeha. Vekko smeha in radosti, pa tudi norosh. Naj se želje hitro izpolnijo in nas čakati ne pushjo. Maja Drča, 8. b OŠ Vransko - Tabor Naš pes Doma imam psa z imenom Piki. Je majhen, čmo-bele barve. Zelo rad je na prostem, ne pa priklenjen. Star je tri leta. Najraje je meso in brikete. Ni hud, vekko pa laja. Ko ga pokkčem, me ne uboga. Rad se igra z mačko, še rajši pa obiskuje sosedovo psičko Malko. Žiga Novak, 2. r. POŠ Velika Pirešica, Žalec Hiša pripoveduje Sem Čretnikova hiša in stojim v vasi Pemovo. Ob meni je zelenica, kjer je stala moja predhodnica, ki je bila tako stara in utrujena, da sem jo morala nadomeskk jaz. Imam rdečo streho ter vekko oken. Imam tudi tri balkone, ki jih poleti krasijo čudovite rože. Najbolje se počukm, ko skšim v hiši smeh in ko vidim, da so ljudje, ki živijo v meni, srečni in nasmejani. Seveda pa ni vedno tako. Včasih sem tudi žalostna. Takrat komaj čakam, da nam bo zopet lepo. Vesela sem, da sem Čretnikova hiša. Katarina Čretnik, 2. r. POŠ Velika Pirešica, Žalec Hiša pripoveduje Sem Ledinekova hiša. Sem že precej stara, vendar še vedno v meni živi kar vekka družina. Odrask spoštujejo mojo starost in me ne mokjo z zapiranjem vrat, glasnim govorjenjem, razbijanjem in divjanjem. Čisto drugače pa je, ko pridejo domov otroci. Takrat se moram držak za ušesa, da od hrupa ne postanem gluha. Otroci kričijo, tekajo, loputajo z vrah, navijajo radio, razbijajo po kitari. Ukhnejo šele, ko zadiši po palačinkah, skuknih štrukljih ak po prekajeni krači. Takrat se tudi meni cedijo skne. Oddahnem si šele pozno zvečer, ko moji stanovalci zaspijo. Takrat tudi sama zaspim. Anja Pečovnik, 2. r POŠ Velika Pirešica, Žalec Kaj pravi glava družine? Glava v družini je mama, ki ves dan nemirno pospravlja. Vsak dan pomiva, pometa in perilo obeša. Moje sobe ne pospravi, samo začne se jezik: “Miza ni pospravljena, v omari vse navzkriž leži!” Tedaj pa oče vmeša se: “Zakaj prepir v hiši je? Bodi kho, nehaj že, saj tukaj nič ne briga te!” Tedaj pa vzamem meko, pometem sobo, obrišem prah in mamico razvesekm na mah. Adrijana Slapnik, 4. b OŠ Vransko - Tabor Imam ga rad Je moj ak. Je bolj debel, ker popije preveč piva. Tehta pribkžno 85 kilogramov, star je 51 let in pol meseca. Je vse razen ketchapa. Vozi Opel - Frontero. Lase ima črne. Še vedno verjame, da kralj živi, zato se češe kot Elvis Presley. Je hmeljar in direktor. Je prijazen, a se včasih razjezi. Imam ga rad, ker je pošten in prijazen, po vrhu pa je še mój ak. Tomi Natek, 4. b, OŠ Vransko -Tabor januar2002 Savinjske zgodbe Čarodejstvo in baloni Janija Jošovca Čarodejstvo že od nekdaj zabava ljudi. Biti čarodej je zabavno in prijetno, čeprav je potrebno veliko vaj, znanja, branja literature, stikov z drugimi čarodeji in še marsikaj. Jani Jošovc iz Petrovč je vse to počenjal in še počenja, saj tako kot pri vsaki stvari, tudi tu ne gre brez novih prijemov, ki mu omogočajo držati korak s čarodeji iz Slovenije in tujine. Jani Jošovc letos praznuje četrt stoletja ukvarjanja s čarodejstvom, ki je in še razveseljuje tako otroke kot Jani Jošovc pričara zajčka iz klobuka. odrasle naše doline in izven nje. Zadnje čase pa se v javnosti pojavlja tudi kot oseba, ki opremlja in polepšuje razne prireditve. Njegov glavni deko-raterski material so baloni, ki na zanimiv in slikovit način dopolnijo posamezno prireditev ali dogodek. December je bil zanj zelo deloven mesec, zato smo se odločili, da ga podrobneje predstavimo tudi v Utripu. Jani Jošovc se je v čarodejstvo zaljubil že kot otrok. Tako kot mnogi drugi otroci si je želel, da bi znal čarati. Nekoč je v Petrovčah gostoval čarodej Mirko Žerjav, sicer duhovnik iz Rudnika pri Ljubljani. Ob tej priložnosti je Jani z njim navezal stike in ga tudi obiskal v Ljubljani. V času šolanja v slovenski metropoli je župnika še večkrat obiskal in ta mu je radodarno razkrival skrivnosti čaranja in čarovnij. “Ko enkrat zajadraš v čarovniške vode, ne moreš več ven. Pravzaprav pa si tega tudi ne želim, saj mi je čaranje v veselje in sprostitev. Sem tudi član različnih klubov čarodejev, kar mi omogoča biti vseskozi na tekočem z novostmi,” pravi Jani in pokaže tri izkaznice o članstvu. Je član svetovne, evropske in državne čarodejske organizacije, in sicer kluba IBM (International Brotherhood of Magicians) iz Amerike, MKK (Magier klub Klagenfurt) in MSM (Magic studio Maribor), ki je tudi edini slovenski klub. “V klubu deluje okrog 15 članov iz cele Slovenije. Večina nas ima amaterski status, nekaj pa je tudi profesionalcev, ki se preživljajo izključno s to dejavnostjo. Člani kluba se udeležujemo najrazličnejših srečanj - kongresov v Avstriji in drugod po svetu. Posebno doživetje je vsakoletno srečanje ameriških čarodejev, na katerem se zbere tudi do 2500 čarodejev iz vseh koncev sveta. Nekaj podobnega so svetovni kongresi, ki so nekakšen pregled čarodejstva v svetu. Leta 1988 sem tekmoval na takšnem svetovnem kongresu na Nizozemskem v Hagu, lepi spomini pa ostajajo tudi na ameriško srečanje čarodejev, ki ga organizira IBM klub,” pravi Jani Jošovc. Janija Jošovca mnogi poznajo tudi iz raznih razvedrilnih televizijskih oddaj. Sodeloval je v Kolesu sreče, v oddaji Miše Molk Res je, Po domače in ob raznih drugih priložnostih. Nekaj posebnega je bilo snemanje oddaje Odklop avtorja Boruta Veselka, ko je cela snemalna ekipa skupaj z Borutom dva dni živela pri njegovi družini v Petrovčah. To je bilo zanimivo, a tudi naporno snemanje, ki mu bo ostalo v prijetnem spominu, tako kot tudi vsak njegov nastop pred kamero ali na odru, ki ga želi izpeljati čimbolj profesionalno in v zadovoljstvo gledalcev. Njegovi nastopi so prilagojeni publiki, predvsem pa se trudi, da je vsaka čarovnija v povezavi s humorjem. “Smeh je pokazatelj zadovoljstva, človek ob njem pozabi na skrbi in se prepusti uživanju. Otroci so čudovita, a tudi zelo kritična publika, zato se moraš na vsak nastop res dobro pripraviti. Iddi odrasli niso bistveno drugačni, le da nekateri poskušajo na vsak način zvedeti in videti, kako se kakšna čarovnija izpelje, a jim to ne uspe. Za to ni kriva nobena hipnoza, kot nekateri mislijo, ampak je vsa umetnost v tem, da v pravem času narediš pravo stvar in preusmeriš pozornost gledalcev na nekaj drugega, tako da ne vidijo, kako izpelješ posamezno čarovnijo. Vse je v gibih, obračanju, psihologiji. Vsaka predstava je trenutek zase, je tvoje lastno potrjevanje znanja in sposobnosti. Zelo vesel sem, da sem nekaj časa sodeloval z ansamblom Mira Klinca, saj je to sodelovanje prineslo posebno in izvirno točko mojega programa, imenovano Babji mlin. Gre za zgodbo, ki je upodobljena na panjskih končnicah starih slovenskih čebelnjakov. Poanta zgodbe je v tem, da mlinar vrže staro babo v mlin, iz njega pa potem pride mlada žena. Točko spremlja narodnozabavna glasba, katere avtor je Miro Klinc. Vsa stvar dobro vžge, zlasti kadar nastopam pred starejšo publiko, saj bi marsikatera ženska rada, da bi jo moj mlin pomladil,” pravi Jani, se ob tem nagajivo nasmehne in doda, da vsakič, ko izvajata z ženo to točko, pride le-ta iz mlina kot prerojena. S to točko se predstavljata tudi na vsakoletnem izletu 100 kmečkih žena na morju, ki ga organizira NT in RC, saj je Jani že kakšnih 20 let nepogrešljiv član ekipe, ki zabava udeleženke izleta. Jani Jošovc ob čarovnijah iz balonov naredi otrokom figurice v obliki kužkov, zajčkov ali kar si zaželijo. Baloni so vzporednica njegovih čarovnij. Pred časom pa so postali tudi svojstven izziv. Uporabi na tisoče balonov, ki v vseh mogočih barvah krasijo scene in prostore na prireditvah, obletnicah, porokah in še marsikje. Delček tega so že videli tisti, ki so bili na prvi obletnici delovanja centra G 3, na otvoritvi nove telovadnice v Petrovčah, na srečanju občanov občine Žalec v Novem Celju, ob predstavitvi knjige Magde Šalamon v hotelu Žalec in še kje. “Posebnost teh dekoracij je, da lahko z njimi okrasiš velike prostore. Z barvnimi kombinacijami balonov se da narediti pravi balonski Eldorado, ki najbolj ustreza posameznemu dogodku. Baloni vnesejo v prostor toplino, ustvarjajo nepozabno vzdušje, usklajene barve pa pomirjajo in sproščajo. Za dekoracije uporabljamo najkvalitetnejše balone proizvajalca iz Amerike, ki so narejeni iz lateksa in so biološko razgradljivi. Tudi baloni, ki jih uporabljam za izdelovanje raznih figuric za otroke, so od istega proizvajalca in prav to je bilo “krivo”, da je prišlo do tesnejšega sodelovanja s to firmo, ki je moje delo naredilo še pestrejše,” pravi Jani ter doda, da mu je vsaka nova dekoracija svojstven izziv, tako kot vsaka nova čarovnija, ki jo osvoji in uspešno pokaže v javnosti. Jani Jošovc je bil in ostaja čarodej, saj so tudi balonske dekoracije prava umetnija, če ne kar čarovnija. S svojo družino je vpet v način življenja, ki ga osrečuje. Petindvajsetletni jubilej pa je priložnost za pogled nazaj in v prihodnost, v kateri zagotovo ne bo manjkalo novih izzivov in čarovnij. D. Naraglav Stanko Novak in DanaAntoga (prvi in tretja z leve) ter domači pri slavljenki Pavli Turnšek 90 let Pavle Turnšek Klobasijada ohranja prijateljstvo Konec lanskega leta je praznovala 90. rojstni dan Pavla Turnšek s Polzele. Rodila se je v Trnavi v številni družini, kot druga med 13 otroki. V zakonu je rodila pet otrok, trije živijo v tujini: Darinka na Švedskem, Radko in Anika pa v Švici. Sin Branko je v Preboldu, Danilo pa na Polzeli in pri njem je mama preživela zadnjih 30 let. Pred tremi meseci je tako nesrečno padla, da si je zlomila kolk in roko. Po rehabilitaciji v celjski bolnišnici in v zdravilišču Laško so jo na njeno željo namestili v Dom oskrbovancev na Polzeli, kjer bo lahko ob strokovni negi osebja spet okrevala. Ob 90. rojstnem dnevu sta Pavli v imenu občine Polzela in sokrajanov čestitala tudi podžupan Stanko Novak in Dana Antloga. Slavljenka je bila dobro razpoložena in ni skrivala svoje vesele narave, ki se pokaže tudi v njeni ljubezni do petja, saj je vrsto let prepevala v mešanem pevskem zboru upokojencev Polzela, skupaj s sinom Danijem in snaho Marico. Ob njenem prazniku so ji pripravili slavje tudi domači. T. Tavčar Vsako leto se v sredini januarja v vikendu Rudija Divjaka s Polzele dogaja nekaj posebnega. Gre za potrjevanje dolgoletnega prijateljstva med nekdanjimi sodelavci, ki so ali pa še delajo v SIP-u Šempeter. Moto njihovih srečanj je tako imenovana klobasijada, ki je letos praznovala že 13. rojstni dan. V dneh srečanja nazdravijo tudi rojstnemu dnevu Franca Pinterja iz Migojnic, ki je letos praznoval 65-letni jubilej. Okrogel 60-letni jubilej pa bo letos dopolnil tudi gostitelj Rudi, ki vedno poskrbi za lična vabila in dobro vzdušje v svoji zidanici. “Ideja o tovrstnem srečanju se je porodila sama od sebe. Kot sodelavci in prijatelji smo se drug drugemu radi pohvalili, kakšne dobre klobase smo naredili. Enkrat pa smo rekli, poskusimo jih, da bomo videli, čigave so boljše. Zbrali smo se na mojem vikendu in tako je sedaj leto za letom,” pojasnjuje Rudi Divjak. Med tem časom je pet sodelavcev odšlo v pokoj. Prav zaradi dolgoletnega prijateljstva, ki ga je še okrepilo vsakoletno druženje ob ocenjevanju klobas, se tudi sedaj Martin Štorman, Leon Metelan, Franc Pinter, Zvone Zupanc, Peter Haver, Peter Skrabar, Martin Kuzman, Rudi Divjak in njegov viken-daški sosed Dani Pfeifer veselijo vsakega snidenja, še posebno pa klobasijade. Ob tem ne manjka dobre volje in tudi resnega pristopa pri samem ocenjevanju, saj vse poteka po že ustaljenem protokolu. Vsak udeleženec prinese dva para klobas, ki jih kuhar označi s posebno številko in skuha. S številko označeni krožniki s klobasami so dani v pokušino in ocenjevanje. Gostitelj in organizator Rudi Divjak pred ocenjevanjem izreče dobrodošlico in izrazi zadovoljstvo, da njihova srečanja ostajajo zvezda stalnica. Iz posebnega in zajetnega zvezka, v katerem so skrbno zapisana vsa dosedanja srečanja, vključno z rezultati, preberejo pravila ocenjevanja in način točkovanja. Ocenjuje se od 0 do 10. V ognju za lovoriko je bilo letos 11 vzorcev. Z enakim številom točk sta prvo in drugo mesto osvojili klobasi, ki sta jih prinesla Peter Haver in Leon Metelan. Tudi letošnja klobasijada je bila, tako kot vse prejšnje, zelo prijetna. Ob dobrih klobasah, rajnem vinu in dragih dobrotah ter obujanju spominov na dogodke iz preteklosti srečanje dokazuje, da Slovenci radi vzdržujemo stare šege in običaje in da cenimo tradicijo. D. Naraglav Prijatelji, kijih družijo klobase Savinjske zgodbe januar2002 Drobtinice sestavlja v ples Ned vzpenjanjem v tretje nadstropje je žalsko osnovno šolo preveval energičen otroški vriše. Osnovnošolci so se ravno odpravljali domov in si živahno pripovedovali, kaj so počeli med poukom. Potem pa tretje nadstropje, dvakrat levo in napis 4. D, pod katerega je bila podpisana Breda Stepan, učiteljica razrednega pouka. Vrata so se odprla, za njimi pa nasmejana plavolaska z očali, ki se je spontano zlivala z množico majcenih stolčkov, mizic in risbic, ki jih je zapustil njen razred. Breda zase pravi, da je zelo Breda Stepan nemirnega duha, da rada ustvarja, saj ima preveč energije, ki jo rada namenja otrokom in svoji družini. Prav presežek energije ji pomaga usklajevati poklicno kariero z družinskim življenjem. Za svoj največji življenjski dosežek nepreklicno označi dejstvo, da ima tako krasnega sina. Doda tudi, da je tenkočutna do kulture, glasbe in plesa in da ima rada ljudi, ki so odkriti. “To je obenem merilo, ki loči moje prijatelje od ostalih ljudi. Sicer nimam vehko prijateljev, so pa le-ti ravno zato tako neprecenljivi," pove Breda. Drobni trenutki, ki jo osrečujejo, se zgodijo v klepetu s prijateljicami. “Ogromno mi pomeni klepet s prijateljicami, ker zelo težko najdem čas zanje. To so tisti trenutki, kjer človek premleva teme, o katerih se pogovarja sam s sabo, ali teme, o katerih se sploh ne pogovarja in le tako pridejo na dan, skozi sproščen klepet,” razkrije Breda. Breda Stepan na žalski osnovni šoli uspešno vodi plesni krožek. Vsako leto razdaja svojo energijo in svoje znanje 60-im osnovnošolcem, na pomoč pri nekaterih predstavah pa ji priskočijo tudi starejše plesalke, njene nekdanje varovanke. Breda se je nekoč tudi sama učila plesati: štiri leta pri Ani Pezdir in dve leti pri Damirju Zlatarju Freju, nato pa je začela delati na žalsk osnovni šoli in od takrat dalje ustvarja lastne koreografije. “Če bi se še enkrat rodila, bi bila to, kar sem, ker sem srečna v svojem poklicu. Če ne bi bila učiteljica, verjetno ne bi ustvarjala z otroki. Od nekdaj sem oboževala delo z otroki in ples. lahko rečem, da mi je to dvoje uspelo združiti.” Na vprašanje, zakaj ni nadaljevala s plesno kariero, je Breda odgovorila: “Zavedla sem se svojih dispozicij, da sem premajhna in da po naravi nisem pretirano gibčna. Veliko truda sem morala vložiti v to, da sem dosegla nek določen nivo plesanja. Potem pa je prevladala ljubezen do dela z otroki.” Asociacije, k se ji porajajo ob besedi ples, so slike iz njenih plesnih predstav. Največkrat s kakšne njene zadnje predstave. Navdih za svoje koreografije išče v glasbi, saj je njen mož Bojan avtor glasbe pri skoraj vseh njenih koreografijah, in v okolju, zapolnjenem z otrok. Breda pravi: “Največkrat dobim zamisel za novo koreografijo v razredu, v otroškem svetu. Tako se je zgodilo, ko sem delala koreografijo za Pedenjpeda. Vehko tudi berem, predvsem otroške pravljice in slikanice, tako da sem se skozi branje zaljubila v knjigo Marjana Mančka ABC deževnik in v avtorico Lilo Pratt, s katero smo v sodelovanju z našimi osnovnošolci posneli tudi zgoščenko.” In kako pri Bredi poteka proces od ideje do predstave? “Najprej se utrne ideja, katere vsebino predebatirava z možem. To včasih traja tudi do 14 dni. Potem Bojan ustvari glasbo. Zelo težko nastanejo moje koreografije brez glasbene podlage. Potem začnem drobtinice, k se mi v mislih porajajo, sestavljati v ples. Pri plesu se ne osredotočam na tehniko, saj je otroci niti nimajo. Največjo težo dajo predstavi obrazni gibi. Na plesnih vajah večinoma stremim k temu, da bi otroci znaH izraziti svoje občutke in medsebojne odnose skozi ples. Mislim, da se moj način dela z otrok razlikuje od dela v nekaterih celjskh plesnih delavnicah prav v dejstvu, da ples prilagajam otrokovemu naravnemu gibanju, da se otroci dobro počutijo pri plesu in da se lahko dobro izrazijo skozi mojo koreografijo. Delam na tem, kar otroci zmorejo, in si prizadevam, da razumejo vsebino oziroma, da vedo, kaj izražajo na odru." Na vprašanje, ali je težko izbrati glavno vlogo, ne da bi se zameril tenkočutnim otroškm dušam, Breda odgovori: “Zelo težko. Ravno pri zadnji predstavi z naslovom Ah, raje bi igral šah sem v sebi premlevala to težko vprašanje. Priznam tudi, da celo noč nisem zatisnila očesa, saj je zelo težko reči otroku, da še ni tako spre- ten kot nekdo drug, da bi odigral glavno vlogo. Otroci si želijo nastopati, zato si prizadevam, da vsaj enkrat na leto vsi otroci v mojem krožku nastopajo.” Ker je beseda nanesla na predstavo Ah, raje bi igral šah, s katero je Breda navdušila občinstvo Doma II. slovenskega tabora, nas je zanimalo, kako je prišlo do realizacije predstave. “Začelo se je z napovedanim obiskom Borisa A. Novaka na Bralni značk, ko sva se v pogovoru z Lidijo Koceli odločili, da nekaj ustvariva. Mož Bojan je nato naredil glasbo in vodil vaje z glasbenik, Lidija je izbrala tekste in jih strnila v zaokroženo celoto, potem pa sva z možem debatirala o izvedbi predstave. Vaje z nastopajočimi so potekale ob sobotah dopoldne, saj obe z Lidijo vodiva interesne dejavnosti čez teden. Otroci, k so nastopali v tej predstavi, so žrtvovali ogromno svojega prostega časa, saj so vaje potekale v treh izmenah, ker je nastopalo zelo vehko otrok. Moram še omeniti, da je bila scenografija delo Neh Šuler.” O otrocih, k so vkjučeni v njen plesni krožek, pravi Breda, da so to otroci, k presežek energije vlagajo v ples in petje, da se obenem tudi zelo dobro izražajo in večina jih igra na kakšen inštrument. “Sicer pa so vrata mojega krožka odprta vsem otrokom, saj vodim interesno dejavnost, k je dostopna vsem otrokom. Včasih se počutim kot terapevt, saj moje plesne vaje obiskujejo tudi otroci, k imajo težave s samokontrolo in so “ekstra” nemimi, vendar se prav slednji ponavadi najbolje odrežejo na odru.” Breda poudarja, da je za uspešno izvedbo predstave nepogrešljivo dobro sodelovanje z ostalimi soustvarjalci. “Imam srečo, da ima ravnatelj Adi Vidmajer posluh za moje ideje, k jih tudi finančno podpre, saj so v bistvu le v domeni šolske interesne dejavnosti. Staisi so že izrazih željo, da bi nekje dobila prostor za širitev svoje plesne dejavnosti kot izvenšolske, vendar nam prostora še ni uspelo dobiti. Najrajši sodelujem z možem Bojanom. Zmeraj pa rada sodelujem Uidi z Ireno Vovk Artelj, k ustvarja kostume za moje plesalce, pa z Neh Šuler, k dela čudovite scenografije, in z Lidijo Koceli, k vzgaja mlade retorike. Nasploh rada sodelujem z ljudmi, k imajo radi otroke in k jim znajo prisluhniti.” Zase pravi, da ni prilagodljiva oseba in da tisti, k so že kdaj delali z njo, vedo, da je z njo zelo težko delati, saj težko kaj spremeni, ko ima zamišljeno koreografijo. “Glasbi in tekstom se prilagajam, vendar pa menim, da je končna podoba plesne predstave v moji domeni.” Mladi žalski plesalci med nastopom In s čim nas še namerava v bližnji prihodnosti navdušiti? “Trenutno ustvarjam predstavo za proglasitev športnika leta v Žalcu. Mož glasbo že ustvarja, tako da sem se odločila, da bom naredila eno predstavo na temo šport kot igra, s kančkom parodije na športno vzgojo, kot jo izvajamo na šoli, ker otroci nimajo zagotovljenih dovolj igral. Mislim, da me bo spomladi na- rava prebudila v še intenzivnejše ustvarjanje, saj mi zimsk čas nikakor ne ustreza. Že dve leti otrokom obljubljam, da bomo skupaj naredili predstavo Enka razred, k je v bistvu otrokom na kožo pisan razred, kamor se pripeljejo z rolerji in kjer si učiteljica z njimi podaja vodne balone. Včasih si zapišem otroške zamisli o najboljšem razredu po njihovi presoji, vendar pa moram priznati, da mi ob vseh teh Bralnih značkah in ostalih prireditvah za otroke vedno zmanjka časa za Enka razred, vendar upam, da mi bo to v jeseni uspelo realizirati,” je razkrila Breda. Upajmo, da ji bo še naprej uspevalo ustvarjati za otroke in z otrok - sestavljati čudovite drobtinice v veličastni mozaik plesa. Emina Mešič Tako kot moram jesti, moram tudi smučati Snežna odeja nekaterim povzroča preglavice in negodovanja, za druge pa je to obdobje trdega dela in uživanja v belih smučinah. V to drugo skupino spada Nejc Lovec iz Žalca, smučarski državni reprezentant pri mladincih, ki je leta 1995 osvojil pokal Roka Petroviča, postal regijski prvak leta 1998 in 3. na državnem prvenstvu, bil pa je proglašen tudi za športnika leta 2000.17-letni dijak Poslovno-komer-cialne šole v Celju pravi, da se ukvarja z najnevarnejšim športom na svetu, vendar pa je zase prepričan: “Kakor moram jesti, moram tudi smučati.” Kdaj si prvič stal na smučeh? “To je bilo pri treh letih, ko sta me mama in oče vzela s seboj smučat, ker sem imel ponavljajoče bronhitise in mi je zdravnik predpisal svež zrak. Ne spominjam se, kje je to bilo, vendar če bi se danes moral odločati o tistem dnevu, ne bi nikoh izbral smučanja. Če upoštevamo samo zadnje smučarsko prvenstvo, kjer je ena smučarka umrla, en smučar pa ostal paraliziran od pasu navzdol, je to najnevarnejši šport na svetu.” Si že kdaj pomislil, da bi prenehal s smučanjem? “Lansko leto sem želel nehati. Rezultati niso bili ravno blesteči, pa tudi zdravje mi je nagajalo. Spomnim se, da sem doma gledal svetovni pokal v smučanju in me je mama vprašala, če me kaj skomina, da bi se jim pridružil. V tistem trenutku sem vedel, da ne bom zdržal brez smučanja. To je huje kot droga. Zasvoji te, da ne čutiš več posledic zlomljenih gležnjev, natrganih vezi in žrtvovanja prostega časa za treninge. Hvaležen sem staršem, da niso izvajali pritiska nad menoj in da sem se zaradi sebe odločil, da bom spet začel smučati.” O čem največkrat razmišljaš, preden se spustiš po progi? “O ničemer, saj imam tremo, pa tudi časa ni, ker drviš s hitrostjo od 120 do 140 km/h. Enostavno, tehnika postane skozi treninge rutina in preden se zaveš, si že v cilju ah pa na snegu. Če padeš, začneš razmišljati, kje si ga polomil, če pa prideš na cilj, te najbolj zanima čas, ki si ga dosegel.” Kaj ti pomeni smučanje: prihodnost ali zgolj osebno zadovoljstvo? “Lagal bi, če bi rekel, da denar ne igra nobene vloge pri smučanju, ampak ne da se smučati samo zaradi denarja. Smučam zaradi svojega veselja in upam, da bodo nekoč poplačali vsi zlomi, zvini in deseturne vožnje s kombijem na treninge s kakšno zmago v svetovnem pokalu. Vse je možno! Poglejmo samo naše nogometaše. Sicer pa sem prepričan, da je pri poklicnih smučarjih vehko bolj viden materialni motiv. Ena zmaga v svetovnem pokalu prinese 100.000 DEM nagrade poleg ostalega sponzorskega denarja. Kakor dokazujejo dejstva, je najlažje smučati, če nimaš v glavi nobenih skrbi, kot to počne Albero Tomba, katerega oče je milijonar.” Se ti zdi, da je smučanje draga naložba, namenjena samo izbranim, saj oprema in treningi (namestitev) dosti stanejo? “Na žalost je to dejstvo resnično vse do prihoda v državno reprezentanco. Da pa prideš v državno reprezentaco, moraš imeti dobre rezultate, kar pomeni na tisoče dobro odsmučanih prog, s smučmi, ki jih kupiš sam, s kartami za smučišča, ki jih tildi kupiš sam. Moram priznati, da imam srečo, da me starša podpirata v tem, kar počnem, saj brez njune finančne pomoči in pomoči pri iskanju sponzorjev, pa tudi psihične podpore, danes ne bi bil v državni reprezentanci.” Kdo je tvoj trener in kako vajin odnos vpliva na tvoje smučanje? “Moj sedanji trener v reprezentanci je Grega Koštomaj. Najin odnos temelji na prijateljstvu, medsebojnem spoštovanju in trdem delu. Sicer je moj trener šele eno leto in lahko rečem, da sem z njegovo pomočjo marsikaj izboljšal v svoji tehniki. Moj nekdanji trener pa je treniral tudi Ivico Kostelka.” Res? Mislim, da sta brat in sestra Kostelič nepričakovano presenečenje v tem letu. V čem misliš, da je skrivnost njunega uspeha? “Moj nekdanji trener seveda (smeh). Kohkor opažam pri hrvaških sotekmovalcih, so le-ti tako predani smučanju, da nekateri nimajo končane niti osnovne šole, medtem ko pri nas ne moreš priti v reprezentanco, če nimaš tudi v šoh solidnih rezultatov, kar se mi zdi prav. Zajanico Kostehč vem, ker je trenirala pri nekaterih slovenskih klubih, da so ob njenem 16. rojstnem dnevu starši prodah hišo v Zagrebu in spah v smučarski koči, samo da je Janiča lahko trenirala. Mislim, da jo je to starševsko nesebično odrekanje gnalo do zmage. Sicer pa Hrvati bolj delajo na količini, se pravi da čim večkrat odvozijo progo, medtem ko se v naši reprezentanci dela bolj na kakovosti, tako da progo odpelješ brezhibno ah vsaj postopoma izboljšuješ čas.” V čem misliš, da je skrivnost uspeha avstrijskih smučarjev? “Pri Avstrijcih je najmanj 100 smučarjev tako dobrih kot vsa naša A-skupina državne reprezentance. Njihov način treniranja se zelo razlikuje od našega. Avstrijci začnejo trenirati že pri petih letih in od takrat naprej vlagajo vse moči samo v smučanje. Jaz pa sem prav zadovoljen, da lahko poleg smučanja občasno pogledam tudi kakšen dober film in grem ven s prijatelji, obenem pa hodim v šolo.” Ali je težko uskladiti šolski in smučarski umik? Imaš kakšne privilegije zaradi statusa športnika? “šola včasih res trpi zavoljo treningov, vendar pa mi uspeva redno opravljati šolske obveznosti, tisto, kar zamudim v smučarski sezoni, pa nadoknadim med poletnimi počitnicami, tako da nimam nobenih konkretnih privilegijev. Šolske obveznosti so pogoj, da ostaneš v reprezentanci, tu ne pomagajo nobeni privilegiji.” Pa so ženske lahko v smučanju enako dobre kot moški? “Nisem šovinist, ampak mislim, da ženske zaradi svoje telesne konstrukcije ne morejo biti tako dobre kot moški. Ženske smučarske tehnike se razlikujejo od moških. Moški so tudi močnejši, kar je pri sami smučarski tehniki zelo pomembno, pa tudi širša ramena imajo, za boljšo stabilnost na smučeh." Kdo te je navdušil za smučanje in kateri so tvoji vzorniki? “Za smučanje so me navdušili starši, ki so me pri treh letih posadili na smuči in mi od takrat naprej zmeraj stojijo ob strani. Sicer je moja mama tudi nekaj časa trenirala smučanje, ampak ni zaradi tega pritiskala name, da moram tudi jaz. Nimam nobenih posebnih vzornikov, mogoče se mi zdi le, da Hermann Meier izstopa od drugih po svojih zmogljivostih.” Kaj pričakuješ v prihajajoči smučarski sezoni? “Izboljšanje svojih dosedanjih rezultatov in želim si, da bi se tekme končale brez novih poškodb.” Emina Mešič januar2002 Naša dediščina Žalec pred 820-letnico Pred dvajsetimi leti smo v Žalcu dostojno proslavili 800-letnico našega kraja. Mnogi, zlasti starejši Žalčani in Savinjčani, se boste spomnili znamenite in domiselne spominske značke, katero je oblikoval priznani oblikovalec Vincenc Vipotnik. V trajnem spominu nam je iz leta 1982 ostala tudi veličastna predstavitev oziroma ponovitev vsebine D. slovenskega tabora v Žalcu (iz leta 1868) na žalskem stadionu. Udeležencev ponovljenega zbora sicer ni bilo toliko kot pred 114. leti, ko se je na mogočnem II. slovenskem taboru v Žalcu zbralo okrog 15 tisoč zavednih Slovencev od blizu in daleč in postavilo takratni oblasti občine zahteve o večjem spoštovanju slovenske besede v šolah in uradih in sploh slovenskega naroda. Prvotne slavne govornike na taboru so pred približno 6 tisoč udeleženci predstavili priznani gledališki igralci iz SLG Celje pod vodstvom Mita Trefalta. Mogočna je bila povorka pred zborom po mestnih ulicah. Spomnim naj, da smo leta 1982 pričeli z organiziranjem vedno popularnejše turistične prireditve Žalska noč. Dolgoletni uspešen organizator teh prireditev, Janez Kroflič, je takrat zapisal, da je bilo na tej prvi slovenski veselici približno 15 tisoč obiskovalcev, ocene v kasnejših letih pa so dosegle celo do 4 tisoč obiskovalcev (odvisno od vremena in programov). Omeniti je potrebno, da smo tega leta v Žalcu odprli Mestni in Titov park s primernimi obeležji, načrte za oba parka je izdelal in vsa dela vodil požrtvovalni in zaslužni predsednik Hortikulturnega društva Žalec inž. Franc Korent. Vseh ur prostovoljnega dela je bilo preko 6 tisoč. Kaj podobnega se nam verjetno ne bo več posrečilo. Res smo bili izredne pomoči deležni tudi s strani mnogih podjetij, zlasti za strojne usluge v Zadrugi in Strojni Žalec iz sestava Hmezada. Častitljivi obletnici je bilo posvečenih vebko kulturnih, šport- nih in drugih prireditev. Omenim naj uprizoritev operete Radovana Gobca Planinska roža. Doslej je bilo pri nas že pet različnih uprizoritev te operete, zadnja pred leti je dosegla celo 24. ponovitev. Spomnim naj še na odmevno razstavo Žalec skozi čas. Pripravljena je bila nova - že peta številka Savinjskega zbornika. Ob številnih pridobitvah v tem jubilejnem letu je mesto dobilo lepšo podobo, saj so bila obnovljena mnoga pročelja zasebnih in družbenih zgradb, mnogi stanovalci pa so se razveselili novih stanovanj v Soseski V. Dr. Ivan Stopar je v svojem obsežnem prispevku Žalec in okolica med drugim zapisal, da se naselje Žalec zanesljivo omenja v letu 1182 kot sedež deželnoknežjega urada. Dokaj nadrobno in z zgodovinskimi dejstvi nato avtor opisuje usodo našega kraja skozi viharna stoletja, vzpone in padce, gradnje in rušenja do novejših časov. Zanimivi za letošnje obujanje znanja o zgodovini našega Žalca so tudi prispevki prof. Janka Orožna, Franca Kosa, Pavla Blaznika, Jožeta Vurcerja, Ivana Kača in Milana Nateka. Prepričan sem, da bomo tudi 820-letnico Žalca dostojno obeležili, delovno in svečano. Z delom bo pričel posebni pripravljalni odbor. Osrednja prireditev je tudi tokrat predvidena za september. Zvrstilo se bo več kulturnih, športnih, turističnih in drugih prireditev. Veselili se bomo ob odpiranju novih pridobitev, kot so obnovljen športni park s sodobnimi atletskimi napravami in novimi igrišči. Izjemna pridobitev bo novi Varstveno delovni center. Slišijo se vzpodbudne vesti o pripravah za izgradnjo glasbene šole, plavalnega bazena itd. Mnoge zgradbe v mestu kličejo po nujnih obnovah. Iddi staro mestno jedro bo deležno določene pozornosti. Razmišljamo tudi o pripravah na novo številko Savinjskega zbornika, že VIII. Uredništvu Utripa priporočamo, da bi letos občasno objavljal odlomke iz zgodovine Žalca, saj bi ob poznavanju bogate zgodovine našega mesta le-tega še bolj cenili in spoštovali. Janez Meglič Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 Gradovi in graščine XIII Soteska Helfenberg Že večkrat smo dejali, da je obrobje Savinjske doline gosto posejano z gradovi in graščinami. Med njimi je Soteska, nemško Helfenberg. Severno od Žalca se polje precej globoko zajeda med gričevnata slemena. Preko tega polja teče potok Pirešica. Če sledimo njenemu gornjemu toku, dospemo v ozko dolinico, znano pod imenom Soteska. Nekje v sredini dolinice priteče iz Ponikve manjši potoček in kraj, kjer ta potoček priteče v Pirešico; ima tudi zanimivo ime Vodosteč - voda je “skupaj stekla”. Vrh kopastega griča, nad sotesko Pirešice (soteska) ob odcepu velenjske ceste proti Amačem, je stal ta grad. Prof. Ivan Stopar piše v knjigi Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, da se grad prvič omenja leta 1251 kot krški fevd. Soteški, kot celjski vazali, so grad obdržali vse do leta 1439, ko je dal celjski grof Friderik grad porušiti. Prof. Stopar je zapisal, da so Soteški nato pozidali dvonadstropno graščino, ki je stala nasproti starega gradu. Prof. Orožen je zapisal, da je na nasprotni strani doline hrib Kjumberk, na katerem je planota Gradišče. Deželni knezi so kot dediči Celjskih grofov dali graščino v zajem bratoma Henriku in Joštu Soteškemu. Jošt Soteški je čuval grofa Friderika, ki ga je oče zaprl v stolp zaradi Veronike Deseniške in po nekaterih legendah naj bi Veroniko zadavil ali utopil na gradu Ojstrica. V začetku meseca maja leta 1635 so kmečki uporniki zavzeli to graščino in jo oplenili. Okoli leta 1800 je kupil gradišče kmet Škrlin. Škrlinova domačija ne stoji na mestu, kjer je stala graščina, temveč v zaselku Marof. Prof. Orožen je v delu Gradovi in graščine v narodnem izročilu zapisal: Od kod nemško ime gradu. Soteški gospodje so bili vojščaki. Svoj grad so si postavili nad krasno sotesko, ki se imenuje v narodnem govoru Socka. Poiskali so si vzvišeno mesto, odkoder so obvladovali vsa tri pota, v katerih se deli iz Savinjske doline proti severu prihajajoča pot: na desni so imeli pred svojimi očmi dobmsko, na levi šentiljsko in v sredini velenjsko pot. Graščaki so oprezali in napadali, marsikoga so oropali in vrgli v globoko ječo, kjer je našel druščino nesrečnih kmetov. Bilo je tako hudo, da so nesrečne žrtve zdihovale po človeški in božji pomoči. Zato je grad dobil ime Hrib pomaganja - Helfenberg. Konec slave soteških graščakov Trdota soteških gospodov je prisilila kmete, da so se uprli in pridružili svojim rojakom v Savinjski in Šaleški dolini. Napadli so grad in ga zavzeli. Gorje bi bilo graščaku, da se ni rešil. V zadnjem trenutku je zbežal nag in gol v zaloško graščino, ki ga je sprejela pod svojo streho. Tedaj so soteški kmetje prišli pod zaloško podložništvo. Grajska lipa Soteški grad je večkrat v svoji bližini videl Türke. Hodili so na rop ali pa so se vračali. Nekoč so se ustavili prav pred gradom. V spomin, da so bili tam, so tik pred vhodom zasadili lipo. Podzemeljski hodnik Iz gradu je vodil podzemeljski hodnik na dno Socke. Neki moški so baje še hodih po njem, Škrlin pa je mnenja, da je segal samo do polovice hriba. Na vrhu se je hodnik začenjal v podzemeljskih prostorih gradu, kjer so podjetni kopači nekoč iskali zaklad, pa našli sod starega vina. Razni krajevni spomini Ker je bilo na gradu premalo prostora, so imeli na gradu samo krave, za drugo živino pa so imeli hleve zahodno od sedanjega Škrli-novega domovanja. Po njih in drugih gosodarskih poslopjih se imenuje zdaj vsa soseska Marof. Skupina zemljišč nosi celo ime Telečjek, po gorici za teleta, ki se je tam nahajal. Eden izmed kmetov v Marofu se še danes imenuje Jager, kajti njegovi hišni predniki so bili grajski lovci. Niže doli na polju je griček Hribar. Na njem je groblja, na kateri so nekdaj stala grajska vešala. Malo proč je sedaj lepa ledina, kjer je stala nekoč grajska ledenica. Pod Blizovčanom se še vidijo sledovi ribnika. Mesto se še danes imenuje Tajht. Na sončnih pobočjih nad sedanjo cesto so bili veliki grajski vinogradi. Pripomniti moram, da je te in še nekatere druge pripovedi o gradu, recimo, kako čuva vrag zlato na gradu, zapisal leta 1936 prof. Orožen, pripoved o Grajski Upi pa je zapisala Justina Kranjc, gimnazijka. F. Ježovnik Zimski pohod 5. januarja 2002 je bil organiziran 24. tradicionalni zimski pohod Rogla - Osankarica v spomin na zadnjo bitko I. Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 na Osankarici. Organizator šteje pohode od leta 1979, ko so bile razdeljene prve izkaznice pohoda in podeljene prve značke. Dejansko je bil prvi pohod že leta 1977. Pohodniki tega pohoda se še danes spominjajo, kako je bilo, ko so se izgubili v pohorskih gozdovih. Pohod je vsako leto lepo obiskan, letos se ga je udeležilo preko 1000 pohodnikov, med njimi preko 50 iz PD Zabukovica. Med pohodniki je bil tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Med padlimi borci je bil tudi Vanček Kotnik - Paša, rojen 19. februarja 1928 v Andražu. Bil je borec H. čete bataljona skupaj z mamo Ano Kotnik - Vejico, borko ženskega voda. Kot borka je padla Pepca Urisek -Zmija in njen mož Jože - Trpin, ki je bil intendant v bataljonu. Njena sestra Ivanka Uranjek je bila že leta 1941 ustreljena v Krškem. Med najmlajšimi borkami in borci je bila Slavka Krajnc - Marija, rojena leta 1922 v Andražu, borka ženskega voda. Padli so partizani, borci iz Savinjske doline: Franc Bako - Luka, Dominik Hribar - Oskar, Ivan Remic, Ivan Stopar in še bi lahko naštevali. F. Ježovnik Gotovi je V novembrski številki Utripa so se posamezni avtorji razpisali ob 100-letnici šole v Gotovljah. Opozorili so na knjigo Ob 100-letnici Podružnične šole Gotovlje, 1901-2001. O vsem tem bi lahko še veliko napisali. Knjiga ni samo kronika šole, v knjigi je tudi geografsko-zgodovinski oris Gotovelj, v njej je ogromno podatkov. Npr. 17. novembra 1901 je bila velika poplava, leta 1912 so razsajale ošpice, oslovski kašelj ni bil nepoznan itd. Leta 1954 je bil zgrajen zadružni dom. V šolskem lem 1953/54 je Kmetijska zadruga Gotovlje nudila oddaljenim otrokom vsak dan kos belega kruha in skodelico mleka. Drago Kumer je že leta 1980 zapisal, da kraj potrebuje kanalizacijo. In še in še. Kronika je zgodovina kraja skozi sto let, je spomin na marsikatero osebnost, ki je m živela ali delovala. Zanimivi so spomini posameznikov na šolo. Leta 1843 je župnik Vincenc Žitnig odgovoril na anketo, ki jo je razpisal nadvojvoda Janez in ki naj bi odgovorila na vprašanje o življenju v posameznih župnijah. Pri Gotovljah lahko preberemo, da hodi 30 otrok v šolo v Žalec, da je na glavnem oltarju župnijske cerkve podoba sv. Jurija, ki jo je leta 1771 naslikal Janez Andrej Strauss. Cerkev je imela tedaj tri zvonove, srednji je bil iz leta 1533, napisi na zvonovih pa so v gotici. Poudarjeno je, da je župnija ena najstarejših v Savinjski dolini. V Gotovljah je bila samostojna župnija že v 15. stoletju. V eni izmed fevdalnih listin se Gotovlje prvič omenjajo 12. septembra 1263: Fridericus ple-banus de Gottendorf ’ (Friderik župnik Gotovelj) in cerkev leta 1362 “s. Georgius in Guttendorf’ (sveti Jurij v Gotovljah). Anketa je zaključena s krajevno legendo: “Pravijo, da so imeli med preseljevanjem narodov Goti tukaj svoj tabor in da so se Gotovlje, po nemško Gutendorf, nekoč imenovale Gothendorf (vas Gotovlje) - dejansko se v dokumentu, ki prvič omenja Gotovlje, tako imenujejo - o čemer še danes priča izvirek potoka Godomlja (Gothomla). Pozneje je bil tu samostan, nazadnje pa ustanovljena deželnoknežna župnija.” 14. aprila 1393 se Godomlja prvič pojavi v eni izmed fevdalnih listin “acker gekegen enhalb der Godumel.” Žalčani ugotavljajo, da so že bili v Evropi, ker imajo nemško ime po Sasih. Ime Gotovelj kaže na to, da so bili Gotovljani že prej v Evropi. Tildi polovica mesta Žalec stoji na gotoveljski zemlji. Martin Cilenšek je v knjigi Kaj pripovedujejo ob Ložnici zapisal, da je ob Ložnici živel volkodlak, ki je prihajal celo do gotoveljske cerkve. O rimskem reliefu, ki je vzidan v cerkev v Gotovljah, pa kdaj drugič. Franc Ježovnik Planinske poti in pohodništov Vsako leto se v januarju ozremo na preteklo leto in preštejemo pohodnike po Savinjski planinski poti. V lanskem letu je Štefka Jordan izdala 50 značk, koliko pa je dejansko pohodnikov, ne ve nihče. Petdeset pohodnikov iz šestnajstih planinskih društev je lepa številka, še lepše je skupno število podeljenih značk - 2106. Tüdi iz Savinjske doline je kar lepo število pohodnikov. Zanimivo pa je, da ni nihče iz društva, ki je v eni izmed prejšnjih številk Utripa pisalo o Kotečniku, opravil poti. Lahko pa, da je bil kdo na vrhu. Na grebenu Kotečnika je že dolga leta žig in ne drži, kar so zapisali, da so zaradi lepih in atraktivnih razgledov morali dati žig na vrh. To je bilo napravljeno že davno. Pozabili pa so zapisati, da je na Kotečniku Guzejeva in Apnerjeva jama, v kateri je živel neandertalec. Jama je najjužnejša postaja neandertalca. Sledi v Guzejevi jami pa segajo krepko nazaj v ledeno dobo. Pred leti je PD Zabukovica predlagalo PD Liboje in KS Liboje, da bi se na pohodu seznanili s tem delom naše zgodovine, vendar jim to ni uspelo. Zato že težko pričakujemo Vodnik, ki nas bo opozoril na te naše zaklade. Verjetno so že premoščene ovire kot na primer tista, da je izhodiščna točka poti na Bukovico (v kartoteki poti) pri avtobusni postaji v Migojnicah. To že nekaj let ne drži, saj je bila avtobusna postaja prestavljena. Razveseljivo je tudi, da je bila verjetno Savinjska planinska pot osnova za nekatere druge poti, npr. Društvo upokojencev Polzela je napravilo Planinsko turistično pot ob občini Polzela. Pot opozarja na marsikateri zaklad občine - popelje nas k Zalesniku, k rojstni hiši pesnice Neže Maurer, ohladimo se lahko v parku Šenek in še in še. Pot je do sedaj prehodilo okoli sto trideset pohodnikov. Vedno je kaj novega, so nove planinske ponudbe. F. Ježovnik Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 UP! Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 Nagradna križanka januar2002 W Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: SREČNO-NOVO-EETO-VAM-ŽEEI-AVTOH1ŠA-TRAT-1VIK-EVROPSKI-AVTO-IETA-DVATISOČ-DVE-DVESTOŠEST-CC-SRUTER. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Marija Šere, Lepa ulica 1, Šempeter, 2. Tatjana Lipuš, Arclin 58/a, Škofja vas, 3. Metka Vivod, Podkraj 21/b, Velenje. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja Avtohiša Tratnik, Ločica ob Savinji 49/a, Polzela, v uredništvu Utripa, Ul. Heroja Staneta 3, Žalec. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa je LEDNIK&LEDNIK d.o.o., Arja vas 51/b, Petrovče. Pri žrebanju bomo poleg pravilnih rešitev križanke upoštevali samo tiste tri nagrajence, ki bodo odgovorili tudi na vprašanje, kdaj oz. v kateri številki Utripa je že bilo omenjeno podjetje pokrovitelj križanke. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah do 13. februarja 2002. januar 2002 ŽIVIMO Z ZEMLJO 40. seminar o hmeljarstvu Kaj kmetom prinaša zakon o varnosti in zdravju pri delu? Julija 1999 je bil sprejet nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 56/99), ki določa za kmete povsem enake predpise kot za druge delodajalce. Zakon se uporablja v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so po predpisih o pokojninsko invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Velja tudi za vse druge osebe, ki so navzoče v delovnem procesu. V bistvu je kmet v dvojni vlogi. Zanj veljajo določila zakona za delodajalca in delavca. Kot oseba, ki opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost, se kmet šteje kot delavec. Hkrati pa se kmet šteje tudi kot delodajalec. To so po določilih zakona tudi osebe, ki same ah s člani svojih gospodarstev opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic - pokojninsko invalidsko zavarovani in ne zaposlujejo drugih oseb. Po zakonu so kmetu naložene pravice, predvsem pa obveznosti delodajalca kot tudi delavca. Kot delodajalec mora tudi kmet zagotoviti varnost in zdravje v zvezi z delom. V ta namen mora izvajati vse potrebne ukrepe in z njimi preprečevati nevarnosti pri delu. Vsem Dopolnilne dejavnosti (1) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetijam boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugače uporabnik kmetije in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Vrste dopolnilnih dejavnosti in obseg ter posebni pogoji 1. Predelava oziroma obdelava kmetijskih pridelkov in gozdnih lesnih sortimentov iz lastne pridelave, prireje oz. gozda. Pogoj za opravljanje te dejavnosti je najmanj 50 % lastne surovine, v primeru večjega izpada letine pa najmanj 20 %. Predelava mleka lahko obsega največ 6001 mleka na dan, predelava mesa pa lahko obsega največ 50 glav vehke živine na leto. 2. Prodaja na kmetiji. Mogoče je prodajati tudi pridelke in izdelke okoliških kmetij, vendar le do 50 % vrednosti lastnih pridelkov in izdelkov. 3. Nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zehšč. 4. Thristična dejavnost na kmetiji lahko obsega največ: 60 sedežev na izletniških kmetijah, 10 sob oz. 20 ležišč in dodatna skupna ležišča na kmetijah z nastanitvijo. 5. Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (na primer: - oglar-stvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki sodelujočim v delovnem procesu mora zagotoviti ustrezno usposabljanje, organiziranost pri delu in potrebna materialna sredstva. Delodajalec je dolžan izvajati preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Kot delavec pa mora spoštovati in izvajati vse potrebne ukrepe iz varstva pri delu. Bistvena zahteva, ki jo zakon nalaga vsem delodajalcem - tudi kmetu, je priprava izjave o varnosti. To je dokument, ki ga mora pripraviti, sprejeti in izvajati vsak delodajalec. V njem je potrebno opredeliti delovno mesto, nevarnosti, ki se pri tem pojavljajo, in način, kako jih odpraviti, oziroma čimbolj zmanjšati. Izjavo o varnost morajo kmetje pripraviti do 31. decembra 2002. Za kmete je predvidena poenostavljena oblika izjave o varnosti, ki naj poleg kratkega opisa proizvodnega procesa in deklarativne izjave, da kmet sprejema potrebne ukrepe, zaznava nevarnosti, ki se pojavljajo pri strojih in opremi na kmetiji, nevarnostih požara, nevarnih kemikalijah (škropiva, čistila...), elektriki, delu v delavnici, delu z živino, v transportu, nevarnostih na objektih in drugih morebitnih peči, etnološke zbirke in etnološka dejavnost): a) Peka kruha na tradicionalni način v krušni peči lahko obsega največ do 250 kg kruha tedensko. b) Peka potic in peciva ter izdelava testenin se lahko obsega največ 40 kg tedensko. 6. Ogrevanje z biomaso lahko obsega največ 500 kW nazivne moči in najmanj 20 % lastne surovine. 7. Izkoriščanje vodnih, vetrnih in dragih obnovljivih virov energije do nazivne moči največ do 500 kW letno. 8. Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo (npr. posek lesa, spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in z drugo strojno opremo na kmetijah, vzdrževanje cest in pluženje snega....) do 500 ur letno. 9. Storitve z delovno silo s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva, do 600 ur letno. 10. Drugo izobraževanje na kmetijah, ki je povezano z dejavnostjo na kmetiji. 11. Vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, gobarstvo, zeliščar-stvo, sodelovanje v pridelavi in dodelavi semena in sadik, drevesničarstvo, trsničarstvo, reja divjadi. 12. Zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi. Obseg dopolnilne dejavnosti je omejen tudi z dohodkom, in sicer ga opredeljuje 68. člen Zakona o kmetijstvu. In sicer dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače zaposlenega v RS v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 3 povprečne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu. Ustrezna izobrazba Za ustrezno usposobljenost šteje: 1. najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti ali najmanj pet let dejavnostih. Izjavo o varnosti mora sprejeti vsak delodajalec sam. Pri pripravi izjave mu lahko pomagajo strokovnjaki, ki imajo izkušnje iz varstva pri delu. Odgovornost v zvezi s sprejeto izjavo nosi delodajalec oziroma kmet. Kmet mora kot delodajalec organizirati ustrezno strokovno izobraževanje iz varstva pri delu in redne zdravstvene preglede. Po trenutno veljavnih predpisih je potrebno izobraževanje iz varstva pri delu opravljati najmanj na dve leti, zdravniške preglede pa na pet do osem let. Za opravljeno izobraževanje in zdravniške preglede bo kmet dobil ustrezna dokazila, ki so sestavni del izjave o varnosti in se hranijo trajno. Za izvajanje potrebnih izobraževanj si bo moral kmet zagotoviti sodelovanje strokovnjaka za varstvo pri delu in zdravnika specialista medicine dela. Prav tako je potrebno predvideti in izvajati potrebne meritve delovnega okolja (meritve električnih inštalacij, strelovodov,...). Sestavni del izjave o varnosti je tudi vsa dokumentacija proizvajalcev kmetijskih strojev in opreme (navodila za vzdrževanje in varno delo s posameznimi stroji). KGZS - Izpostava Žalec delovnih izkušenj na kmetiji. 2. usposobljenost, ki je predpisana za vsako dopolnilno dejavnost posebej. Naj navedem le najpomembnejše: - Za predelavo mesa ali mleka morate imeti opravljeno najmanj IV. stopnjo živilske smeri mesarstva ali mlekarstva, ali pridobljen državni certifikat. - Za peko na domu morate imeti opravljeno najmanj IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, živilske ali gostinske smeri ali državni certifikat. - Za predelavo sadja morate imeti opravljeno najmanj IV. stopnje izobrazbe živilske, kmetijske ali gostinske smeri ali državni certifikat. - Za predelavo lesa in delo z mehanizacijo ter motorno žago morate imeti opravljeno najmanj IV. stopnjo izobrazbe gozdarske ali lesarske smeri. Andreja Žolnir, univ. dipl. inž. kmet Vse potrebne informacije dobite na Kmetijsko svetovalni službi v Žalcu ali po telefonu 710-17-80. Izobraževanje za kmete, ki ga organizira Kmetijska svetovalna služba Žalec Predstavitev slovenskega kmetijskega okoljskega programa dne 30. 1. 02 ob 10.00 uri v sejni sobi hmeljarskega doma v Žalcu. Predavanje z naslovom Zdravilna zelišča v vsakdanji rabi bo v petek, 1. 2. 02 ob 10.00 uri v zidanici soseske Dobrič v Dobriču. Svoje znanje in izkušnje nam bo posredovala Fanika Burjam Predavanje o prehrani krav molznic dne 13. 2. 02 ob 10.00 uri v sejni sobi hmeljarskega doma v Žalcu. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije - Kmetijsko svetovalno službo v letu 2002 organiziramo že 40. seminar o hmeljarstvu. Seminar bo 14. In 15- februarja v Portorožu. Čeprav v letošnjem lem prirejamo ob 50. obletnici obstoja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v juniju mednarodni simpozij o hmeljarstvu, smo se na podlagi razgovorov s hmeljarji in zaradi aktualnih organizacijskih in tehnoloških problemov, ki se pojavljajo v praksi kljub temu odločili, da omenjeno strokovno srečanje organiziramo tudi v tem lem. Tradicionalni seminar ima pomembno vlogo predstavljanja in uvajanja novejših spoznanj in strokovnih dosežkov s področja hmeljarstva. Pomemben del srečanja je izmenjava mnenj o najbolj perečih problemih v hmeljarstvu, na kar kaže številna udeležba pridelovalcev hmelja, kmetijskih strokovnjakov, tehnologov in vseh, ki so kakorkoli povezam s hmeljarstvom. Ta način posredovanja informacij se je v preteklih letih izkazal za zelo učinkovitega. Lani je bilo na seminarju 139 udeležencev. Tudi letos pričakujemo podobno udeležbo. K sodelovanju s prispevki smo povabili raziskovalce s tega področja in pridelovalce hmelja. Razpisali smo tri tematske sklope: organiziranost hmeljarjev, tehnologija pridelave hmelja ter varstvo hmeljnih nasadov. Predstavitev socialno delovne pomoči na kmetijah dne 24.2.02 ob 10.00 uri v dvorani zadružnega doma v Šempetra. Gradnja govejih hlevov, krmni obroki za govedo ter ureditev pašnika za govedo dne 20. 3. 02. ob 10.00 uri v sejni sobi zadružnega doma na Ponikvi. Po predavanju bo prikaz postavitve pašne ograje na kmetiji Kozman, Podkraj 4. KGZS - Izpostava Žalec Program Sapard Program Sapard je predpristopni program s strani Evropske zveze za podporo slovenskemu kmetijstvu. Predvideno je, da se bodo pogoji slovenskega nacionalnega programa v obdobju prilagajanja Slovenije EU izenačili s pogoji programa Sapard. Razpis Sapard je objavljen v uradnem listu RS št. 2/02, kjer so podrobno obrazloženi vsi ukrepi. Za kmetije sta najpomembnejša ukrepa 1 in 3. Ukrep 1 zajema investicije v kmetijska gospodarstva za namene: - prosta reja krav in drobnice za mleko (40 krav nižina, 20 krav hribovito) - prosta reja mesne govedi, drobnice in svinj (80 gov. pit. nižina, 40 gov. pit. hribovito) - potrebni spremljevalni in skladiščni objekti s potrebnimi stroji in opremo - specialna kmetijska mehanizacija na omejenih pridelovalnih območjih - objekti, oprema in tehnologija za predelavo, dodelavo in skladiščenje mesa in mleka Natančni pogoji so navedeni v razpisu, zainteresirani pa se lahko oglasijo na Kmetijski svetovalni službi v Žalcu ali po tel. 710 17 80, kjer bodo izvedeli vse podrobnosti za njihov konkretni primer. Vsak, ki bi želel kandidirati na ukrep 1, mora izpolnjevati vse od navedenih pogojev: - starost nosilca dejavnosti oz. vlagatelja je v letu vložitve največ 40 let I. Organiziranost hmeljarjev Uredba o ureditvi trga s hmeljem narekuje pridelovalcem organiziranje znotraj organizacije pridelovalcev. Le taka oblika organiziranosti bo hmeljarjem omogočila dostop do neposrednih plačil oz. subvencij. Predlagan tematski sklop je namenjen seznanitvi hmeljarjev o dejavnostih na področju oblikovanja organizacije pridelovalcev in predstavitvi omenjene organizacije. II. Tehnologije pridelave hmelja Pri pridelavi hmelja so se pridelovalci v lanskem letu srečevali z različnimi problemi med katerimi velja najprej omeniti pojav fizioloških motenj. Te so se pojavljale predvsem v začetku rasti in razvoja hmeljnih rastlin. V zadnjih letih so rastline vse pogosteje izpostavljene pomanjkanjem razpoložljive vlage v tleh, kar povečuje potrebo po namakanju hmeljišč. Pri izvajanju tega agrotehničnega ukrepa se kažejo pomanjkljivosti predvsem v kakovosti oskrbe obstoječih namakalnih sistemov, kakor tudi pri organizaciji izvajanja namakanja znotraj posameznih namakalnih skupnosti. V okviru tega sklopa želimo poudariti tudi pozitivne izkušnje pretekle sezone in hkrati opozoriti na napake in pomanjkljivosti, ki so se v lanskem lem v praksi najpogosteje pojavljale. III. Varstvo hmeljnih nasadov Pri varstvu hmelja želimo pridelovalce seznaniti s problematiko varstva v lem 2001. Napotki za učinkovito varstvo hmelja pred boleznimi in škodljivci v letošnji rastni dobi pa bodo vključevali - potrebna je najmanj srednja kmetijska šola, velja tudi srednja živilska in veterinarska - vlagatelj mora biti lastnik najmanj 4 ha primerljivih površin, razpolagati mora z notarsko overjenimi najemnimi pogodbami, tako da ima skupaj v uporabi najmanj 8 ha primerljivih površin, v primeru solastništva mora vlagatelj razpolagati z notarsko overovljenimi soglasji solastnikov, da s predvideno investicijo soglašajo - zadovoljevati je potrebno minimalne standarde na področju okolja, higiene in dobrobiti živali - investitor mora biti vpisan v evidenco kmetijskih gospodarstev pri MKGP - oddan osnovni obrazec - največja dovoljena obremenitev - gnojev- ka: 2, 5 GVŽ/ha govedo 2 GVŽ/ha prašiči Pomembno je omeniti, da v programu Sapard ni podprto naslednje: - nakup kmetijskih zemljišč in starih objektov - investicije, za katere ni prodajnih možnosti - nakup živali - nakup rabljene opreme in mehanizacije - investicije, ki so se pričele izvajati pred uvrstitvijo v program (možno od še ne pričete faze dalje) Obvezne priloge k vlogi so naslednje: - veljavno gradbeno dovoljenje - investicijsko - tehnična dokumentacija - poslovni načrt - posestni list in ZK izpisek (stara največ tri mesece) - dokazilo, da kmetija ni v postopku izterjave, če je vpisana hipoteka - dokazila o finančnem pokritju investicije - dokazilo o plačanih davkih (staro največ 30 dni) - dokazilo o izobrazbi - potrdilo o statusu kmeta - mnenje KSS - posebna za investicijo pomembna pregled pomanjkljivosti varstva v letu 2001 in škropilne programe za leto 2002. Udeležence seminarja želimo opozoriti tudi na ukrepe v zvezi z zapleveljenostjo hmeljišč, kakor tudi na nekatere bolezni (hmeljeva pepelovka) in škodljivce (prosena vešča, hmeljni hrošč, hmeljev bolhač), ki se v zadnjih letih pojavljajo vse pogosteje v večjem obsegu. Zaradi intenzivnega širjenja hmeljeve uvelosti na nove hmeljne površine in zato vse bolj pereče problematike v zvezi s to boleznijo, bomo na seminarju hmeljevi uvelosti ponovno posvetih več časa. Menimo, da bo koristna tudi seznanitev hmeljarjev z novostmi, ki se nanašajo na zakonodajo s področja varstva rastlin. Če vas teme zanimajo, vas vabimo, da se nam pridružite. Prosimo, da se za seminar čimprej prijavite na naslov: IHP Žalec, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec, telefonska številka: 03 712 16 00. Kotizacija za udeležence znaša 15.000,00 SIT z DDV in vključuje poleg pisnih materialov tudi avtobusni prevoz Žalec - Portorož - Žalec, prigrizke, osvežilno pijačo, svečano večerjo ter obisk etnološkega muzeja Tonina hiša, degustacijo oljčnega olja ter malico in večerjo na poti domov. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite in se aktivno vključite v razprave v uradnem delu seminarja ter se s strokovnjaki pogovorite o problemih v hmeljarstvu tudi na družabnem večeru. Za organizacijski odbor seminarja Irena Friškovec dokazila Ukrep 3 zajema dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pri čemer je osnovni pogoj, da so vse investicije tega ukrepa na območju potrjenih regionalnih razvojnih projektov in vinskih cest in morajo v teh projektih imeti prioriteto. V ukrepu 3 je zajeta izgradnja, obnova prostorov in nakup opreme za: - stacionarni turizem (10 - 20 postelj) - objekti za rekreacijo in prosti čas za te goste - opravljanje tradicionalne domače obrti Dodatni pogoji: - priglašena dejavnost ali priglasitev ob koncu investicije - potrebna izobrazba za opravljanje dejavnosti Priloge: - izpisek iz razvojnega projekta (razvidno, da gre za prioriteto) - mnenje projektnega sveta - mnenje občine - v primeru tradicionalne domače obrti potrdilo o usposobljenosti (spričevalo, diplomo, certifikat za izdelke...). - dokazila o finančnem pokritju investicije - potrdilo o statusu kmeta - potrdilo o priglasitvi dejavnosti (ali izjavo, da bo priglašena) - dokazilo o lastništvu Za oba ukrepa velja, da bodo vsi projekti pred podpisom pogodbe pregledani na terenu. Kontrole bodo sledile pred vsakim izplačilom sredstev in še pet let po dokončanju investicije. Program Sapard omogoča investitorjem 40 % v nižini in 50 % v hribih sofinanciranje investicij, ki so predmet razpisa, s tem da je razpis odprt do porabe sredstev iz let 2000 in 2001, v primera porabe sredstev iz prejšnjih dveh let bo mogoče letos koristiti sredstva še iz leta 2002. KGZS - Izpostava Žalec Kronika januar2002 Pešci kot udeleženci v cestnem prometu Leto se še ni dobro začelo, na cestah celjske policijske uprave pa so umrli že trije udeleženci v cestnem prometu. Usoda ali naključje je, da so umrli trije pešci. Najprej je umrl pešec na kraju prometne nesreče, ki se je zgodila izven naselja Stranice, nato peška, ki je bila udeležena v prometni nesreči na prehodu za pešce na Savinjski cesti v Žalcu, in nazadnje je v nesreči umrl tudi pešec, ki je bil udeležen v prometni nesreči na prehodu za pešce na Kersnikovi ulici v Celju. V letošnjih prometnih nesrečah je bilo udeleženih še več pešcev, ki so bili lahko, nekateri pa tudi huje telesno poškodovani. Itidi na našem območju se je zgodilo nekaj tovrstnih prometnih nesreč. Prav zaradi tega ne moremo mimo dejstva, da pešci kot udeleženci v cestnem prometu ne bi bili deležni posebne pozornosti. Na kratko vam bomo prikazali udeležbo pešcev v prometnih nesrečah v letih 2000 in 2001 na območju Policijske postaje Žalec. V letu 2000 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih trinajst pešcev, od tega so pešci povzročili eno prometno nesrečo. V teh prometnih nesrečah sta dva pešca umrla, štirje so bili hudo, šest pa lahko telesno poškodovani. Udeležba pešcev v prometnih nesrečah se je v letu 2001 povečala, saj je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 17 pešcev, od tega so le-ti povzročili sedem prometnih nesreč. V teh prometnih nesrečah je bilo pet pešcev hudo, enajst pa lahko telesno poškodovanih. Pri pešcih kot specifičnih udeležencih se v cestnem prometu pojavljata dve okoliščini oziroma dve vrsti prob- lematike, katerima se izpostavljajo oziroma so izpostavljeni. Na eni strani so to okoliščine, ki jih povzročijo zaradi nepravilnosti pešci sami, na drugi strani pa so to okoliščine, ki jih povzročijo vozniki s storitvijo ah opustitvijo dolžnega ravnanja. Če predstavimo najpogostejše nevarne okoliščine, ki jih povzročajo pešci sami, so to nedvomno nepravilna stran oziroma smer hoje (predvsem izven naselij), prečkanje vozišč izven zaznamovanih prehodov za pešce in neuporaba belih odsevnih teles (kresničk) izven naselij in neosvedjenih delih naselja. Vse navedene okoliščine spravljajo v nevarnost pešce same. Če nekoliko pojasnimo uporabo odsevnega telesa, katerega uporaba je prej izjema kot pravilo, lahko povemo, da voznik opazi ponoči ah v mraku temno oblečenega pešca na razdalji 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na razdalji 38 metrov in pešca s kres- ničko ah odsevnim trakom na 136 metrov. Razlika je torej očitna in ne dopušča nobenega dvoma v uporabo teh samozaščitnih sredstev. Prečkanje preko vozišča za marsikaterega pešca predstavlja vehk problem, saj je marsikomu težko prehoditi nekaj korakov in vozišče prečkati na zaznamovanem prehodu za pešce, raje pa vozišče prečka po najkrajši poti, čeprav izven zaznamovanega prehoda za pešce. O tem se lahko prepričate kar sami, in sicer na Šlandrovem trgu, Savinjski cesti in Uhci heroja Staneta v Žalcu, na Rimski cesti v Šempetru in na glavni cesti v naselju Levec. Tudi prečkanje vozišča po zaznamovanem prehodu za pešce ni povsem brez obveznosti pešca. Pred prečkanjem vozišča se je pešec dolžan prepričati, če lahko vozišče prečka varno, spremljati mora približevanje vozil in paziti nase. Prepogosto pa pri pešcih obstaja mišljenje, da imajo na zaznamovanem prehodu za pešce absolutno prednost. To sicer dejansko drži, vendar pa se pri tem pešec izpostavlja veliki nevarnosti. Umrla peška Zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek, 14. januarja, nekaj minut po 6. uri v Žalcu, je prejšnji teden umrla 69-letna peška. 37-letni voznik avtobusa je v semaforiziranem križišču Ulice heroja Staneta in Savinjske ceste zavijal levo in pri tem na prehodu za pešce trčil v 69-letno peško R. P., doma iz Žalca, ki je prehod 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. % IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 MARN, s.p. ^0 jAvtOa Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Od novembra dalje imate možnost fotokopiranja in prepisovanja po zelo ugodnih cenah. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV KITEK Anton, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 POPRAVILA: - pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev - zamrzovalnikov TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH PRALNI STROJ t_ ' ' WA 1142 S HLADILNIK 1100 OBRATOV) 50 cm 85, 140 I 83.900,00 SIT 29.900,00 SIT m F KONDENZACIJSKI SUŠILNI STROJ GORENJE 941 WT 77.900,00 SIT GRELNIK VODE 80 I (bojler) z zunanjo regulacijo temperature 23.900,00 SIT AKUSTIKA VIDEOREKORDER DAEWOO (dve glavi) 25.900,00 SIT ZAMRZOVALNA SKRINJA 325 I FH 33 E 63.500,00 SIT I BARVNI TELEVIZOR THOMPSON, 51 cm, TTX 36.900,00 SIT NAKUP GORENJEVIH APARATOV JE MOŽEN NA POTROŠNIŠKI KREDIT (obrestna mera TOM + 0 %) MIKROVALOVNA PEČICA Z ŽAROM 23.900,00 SIT Vse slike so simbolične! BREZPLAČNA DOSTAVA REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE Tako smo prišli do kršitev, ki jih storijo vozniki zoper pešce. Voznik se mora pred zaznamovanim prehodom za pešce obvezno ustaviti, v kolikor kakšen pešec že prečka vozišče oziroma stoji neposredno pred prehodom za pešce in je očitno, da ima namen prečkati vozišče ah pa celo z dvignjeno roko (tega sicer še nisem opazil) opozarja voznike, da bo prečkal vozišče. Pred prehodom za pešce mora voznik prilagoditi hitrost vožnje tako, da lahko pred prehodom pravočasno in varno ustavi. Vozniki, ki med vožnjo niso zbrani, lahko kar kmalu spregledajo pešca. To se lahko zgodi tudi v naseljih, na osvetljenih delih, skratka na vseh prometnih površinah in v vsakem času. Po drugi strani pa lahko voznik spregleda pešca zaradi tega, ker ni označen s svetlobnim telesom, predvsem izven naselij in ob zmanjšam vidljivosti zaradi teme ali vremenskih okoliščin. Za voznike predstavljajo nevarnost tudi pešci, ki nenadoma, ne da bi se prepričah, če lahko varno prečkajo vozišče, stopijo na cesto in jo prečkajo ali na zaz- namovanem prehodu za pešce ah izven njega. Za varnost pešcev v določenih okoliščinah ne morejo storiti prav vsega niti pešci sami, po drugi strani pa vozniki sami ne morejo narediti vsega za njihovo varnost in varnost pešcev. Glede na opisane okoliščine lahko ugotovimo, da sta varnost pešcev in odnos voznikov do njih v zelo trdni soodvisnosti. K varnosti pešcev na naših cestah lahko torej storijo največ oboji udeleženci, da upoštevajo navedene okoliščine in zakonska pravila, ki omogočajo pešcem varno udeležbo v prometu. Kljub vsem opozorilom in nasvetom pa moramo dodati, da bodo policisti dosledno ukrepali zoper pršce, ki ne bodo spoštovali predpisov, vsekakor pa tudi zoper voznike, ki ne bodo spoštovali pravic pešcev kot udeležencev v cestnem prometu. Ukrepali sicer ne bomo zaradi policijskih ukrepov samih, temveč zaradi tega, da bi v čim večji meri zagotovili varnost pešcev. Beno BALAŽIČ Komandir Policijske postaje Žalec prečkala pri zeleni luči za pešce. Pri trčenju in padcu po vozišču je utrpela hude telesne poškodbe, zaradi katerih je čez nekaj dni umrla. Požar v delavnici V sredo, 23. januarja, je okoli 16. ure zagorelo v mizarski delavnici (last A. A.) v kraju Železno na območju UE Žalec. V požaru, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je bilo uničenih več lesarskih strojev in ostrešje objekta. Naslednji dan so policisti in kriminalisti zaključili s preiskavo vzrokov požara. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo pri peči na trda goriva. Pri čiščenju kurišča je del žerjavice ostal v bližini gorljivih predmetov, ki so zanetili ogenj. Materialna škoda znaša okoli 5.000.000 tolarjev. K. R. A V T O D E L I Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL POPUST DO 250.000 SIT ZA LETNIK VOZILA 2001. POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z • rezervami deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in ličarska dela. Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 januar 2002 Kronika Matični podatki | MALI OGLASI Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 24. decembra 2001 do 28. januarja 2002. UMRLI: Jožef Marovt (91 let) iz Pariželj, Vincenc Škrabar (76 let) iz Šempetra, Zlatko Robida (81 let) iz Braslovč, Frančišek Žličar (63 let) iz Prebolda, Alojz Strojanšek (59 let) iz Dobrovelj, Sonja Vaš (41 let) iz Kasaz, Frančišek Jelen (66 let) iz Podkraja, Ivan Rezman (64 let) iz Gotovelj, Peter Lipnik (55 let) iz Gotovelj, Ljudmila Kuhar (88 let) z Brega pri Polzeli, Ana Rihter (77 let) iz Kasaz, Dejan Andželič (66 let) iz Glinja, Marija Stanko (63 let) s Črnega Vrha, Rudolf Čater (57 let) iz Gotovelj, Franjo Bogožalec (65 let) s Polzele, Marija Teržan (70 let) iz Pečovnika, Emil Stem (70 let) iz Kranja, Ljudmila Ladra (61 let) iz Zabukovice in Frančiška Marinšek (89 let) iz Pongraca POROKE: Tomislav Zupanc iz Žalca in Renata Doler iz Galicije, Boštjan Novak iz Orove vasi in Nataša Terčak z Brega pri Polzeli, Aleksander Jelen s Polzele in Bernarda Trdin iz Arje vasi ter en par, ki ne želi objave. Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, babice in prababice MARJETE SATLER se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše, za ustno in pisno sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni: Zofka, Zvone, Danica in Miran z družinami Ponikva, 23. januar 2002 Vsepovsod si že bila, a nikjer doma, zdaj si v zatišju mojega srca. V SPOMIN 12. februarja mineva že peto žalostno leto, odkar nas je mnogo prehitro zapustila naša draga žena in mami HILDA DORNIK. Vsem, ki ji s svečkami in cvetjem še vedno radi pokažete, kako radi ste jo imeli, iskrena hvala. Vsi njeni Ni hujše bolečine, odkar te, mami, med nami ni, v srcu nositi spomine srečnih dni. V SPOMIN 21. januarja je minilo letno dni, odkar je po hudi bolezni tiho odšla od nas naša draga žena, mamica in oma CVETKA FARČNIK iz Petrovč 65 (januar 2001 - januar 2002). Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in darujete cvetje. Žalujoči: vsi njeni najdražji ETA, d. d., Kamnik in HOP TRADE, d. o. o., PE Žalec, organizirata v letu 2002 PRIDELAVO IN ODKUP KUMARIC IN FEFERONOV. Zainteresirane pridelovalce vabimo, da nas pokličete po tel.: 571 75 88, 041 676 796 ali se oglasite na HOP TRADE v Žalcu, Žalskega tabora 1. V VRBJU PRI ŽALCU VAM NUDIMO V NAJEM STANOVANJA. V najem ali odkup ponujamo tudi POSLOVNE in SKLADIŠČNE PROSTORE. V odkup ponujamo tudi več kot 1 ha NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMIJIŠČA. Informacije po tel.: 041 200 277. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN 8. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama TILČKA ŽOLNIR iz Podvina pri Polzeli. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Vsi njeni ZAHVALA Ob hitri in žalostni izgubi drage sestre in tete IDE PODKORITNIK, po domače Hojnikove, iz Liboj (19. 7. 1935 - 13. 1. 2002) se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekali tolažilne besede slovesa. Posebna zahvala velja vsem prijateljem, znancem, sorodnikom, g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Mlinariču, pogrebni službi Ropotar, osebju kardiološkega in intenzivnega oddelka Splošne bolnišnice Celje ter pevcem za odpete žalostinke v cerkvi in na pokopališču. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in se ustavljate ob njenem preranem grobu, iskrena hvala. Vsi njeni Šopek rožic smo nabrali, na gomilo smo jih dali, pa še svečke smo prižgali in v samoti s tabo pokramljali. Prerani grob te je objel, a v naših srcih boš živel. V SPOMIN Minilo je leto žalosti, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat STANKO ŠKRABAR iz Šempetra (18. 11. 1946 - 23. 1. 2001). Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižgano svečko. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ropotar U/an s.p. tet.: 700 16-85 GSM: 061 613-269 GSM: 061 768-906 Starotlaška ut. 12, Šempeter ùetoOni čas: od 00. do 26. ure Ni več trpljenja, ne hudih mučnih bolečin, ki trudno končale so svoj boj. Ker koga imaš rad, nikoli ne umre, le daleč v miru zadnjem, tihem domu lepo spi. V SPOMIN 21. decembra 2001 je minilo leto žalosti in trpljenja, odkar si me zapustil - samo za vedno, ljubeči mož FRANC OGRAJENŠEK, upokojeni rudar, iz Ponikve 48/a, Žalec. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, obujate spomine nanj, prižigate sveče in poklonite cvetje. Hvala. Žalujoča žena Alojzija Frančiška - Slavka I Tiho, kakor je živel, je od nas odšel v noči 12. decembra 2001 FRANC ROMIH s Polzele 259 (1934 - 2001). Zahvaljujemo se krvodajalcem, delavcem reševalne postaje, zdravstvenemu osebju gastro oddelka, posebej še g. dr. Bojanu Leskovšku in g. dr. Mitju Jurkoviču, osebnemu zdravniku g. dr. Jemejšku, sestrama Cvetki in Anici Jeršič, osebju Lekarne Polzela, Tovarni Garant ter Morani za dostojen pokop ter denarni prispevek. Posebej za zahvaljujemo vsem, ki ste spoštovali našo željo in darovali denar namesto cvetja v korist trpečih Bolnišnice Celje. Žalujoči njegovi Tam nekje na širnem nebu tvoja duša spi. Angeli so te objeli, da bi Te čuvali. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraka, kjer ni noči; tam sonce sreče Ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. V SPOMIN 27. januarja mineva pet let, odkar si zavedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož PAVEL RANČIGAJ z Brega pri Polzeli. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali se s kako lepo mislijo spomnite nanj. Še enkrat hvala. Žena Marija Kronika januar2002 Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 21. februarja 2002. Uredništvo je v Žalcu, ulica Heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA Tiho, kakor je živela, je od nas odšla draga mama JOŽEFA KUPEC, roj. Podlunšek, iz Sv. Lovrenca pri Preboldu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in maše ter jo pospremili na njeni poslednji poti. Žalujoči vsi njeni In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli oni so z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniči čas vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni njena moč ne seže. (Ada Škerl) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta VINKA SKRABARJA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami ter darovali cvetje in sveče. Se posebej se zahvaljujemo KS Šempeter, krajevni organizaciji ZB, g. župniku, pevcem, trobentaču in pogrebnemu kolektivu Ropotar. Iskrena hvala tudi osebju ZD Žalec, še zlasti patronažnim sestram za njihovo skrb v času njegove bolezni. Vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena HVALA. Vsi njegovi Prišla je ura, ki ne bi smela priti. Prišla je noč, podala ti roko in morala si z njo oditi. ZAHVALA V 77. letu je tiho zaspala naša draga mama ANA RIHTER iz Kasaz (4 7. 1925 - 10. 1. 2002). Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v Domu upokojencev na Polzeli. Posebej smo hvaležni osebju Doma upokojencev na Polzeb, ki so ji nudih drugi dom v zadnjih treh letih njenega življenja. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazih pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, godbi na pihala Liboje, moškemu pevskemu zboru Petrovče, g. Vančiju za opravljen obred, g. Verhovšku za poslovilne besede, kolektivoma Osnovne šole Petrovče, Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, sorodnikom, sosedom iz Petrovč, Žalca in Kasaz in prijateljem pevcem iz Žalca. Njeni: hčerke Berta, Nevenka in Marija z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Tiho, brez besed slovesa je odšel od nas dragi mož, oče in dedek FRANC JELEN iz Podkraja 2, Ponikva pri Žalcu (12. 9. 1936 - 28. 12. 2001). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Vsem hvala za vence, cvetje, sveče, darovane svete maše ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikoma g. Mandelcu in g. Kolarju, pevcem s Ponikve in Šentilja, praporščakoma, pogrebcem, KZ Gotovlje, ERI Velenje, Premogovniku Velenje in pogrebni službi USAR. Posebna hvala družinam Brusnjak, Lebane in Nuhanovič. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža, očeta, dedija in strica JOŽETA PANTNERJA iz Griž (1950 - 2001) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter druga namenska sredstva in nam izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna hvala patronažni službi, zdravnikom in osebju ZD Žalec, bolnice Celje, Topolšica in Ljubljana za nego in pomoč v najtežjih trenutkih, Magdi Ježovnik in Planinskemu društvu Zabukovica, Zvezi šoferjev in avtomehanikov Spodnje Savinjske doline, njihovim pevcem, godbi na pihala Zabukovica, g. župniku za opravljen obred, Osnovni šoli Griže, Krajevni skupnosti Griže ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. ______________Žalujoči vsi njegovi_______ Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je... ZAHVALA Ob Silvestrovem smo se morali posloviti od nam dragega TONETA RODETA, upokojenega gozdarja iz Žalca. Prejeli smo številne izraze sožalja. Zanje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, sosedom, znancem, Zavodu Hrastovec - Trate in društvu Sožitje iz Žalca. Naša posebna zahvala velja g. Edu Pulku za lep govor. Hvaležni smo g. župniku za pogrebni obred. Hvala Savinjskemu oktetu za lepo zapete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino, g. Kisovarju in pogrebni službi Strahovnik. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste namesto cvetja na grob darovali Zavodu Hrastovec - Trate. Hvala vsem, ki z nami sočustvujete in se dragega pokojnika spoštljivo spominjate. Njegovi: Vladka, hčerka Jasna z družino, sin Tonči in ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 041 665 329 V SPOMIN 4. januarja so minila tri leta, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga IRENA JELEN-BASA. Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni. Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, ate, tast, brat in stric STANKO ŽAGAR iz Griž. Zahvaljujemo vse vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku za opravljen obred, dr. Strouhalu in sestri Jasni. Posebna zahvala lovskemu društvu Griže in rogistom za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti drage mame MILKE KUHAR z Brega 46 pri Polzeb se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo družini Dragice Turkeš za nesebično pomoč v času njene bolezni. Žalujoči: hčerka z možem, vnuka in pravnuki Nekje v svojem svetu si živel, a vendar bil si z nami, da duša tvoja našla bo mir, po tiho bomo žalovali. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil mož, ate, stari ate in brat IVAN REZMAN iz Gotovelj 165. Od njega smo se poslovili 3. januarja 2002 na domačem pokopališču, na njegovo željo, v krogu družine. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar in g. duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsi njegovi januar2002 Zanimivosti Marija Reka tokrat že 25-ič Druga nedelja v januarju je bila v znamenju tradicionalnega pohoda krajanov v Marijo Reko. Letos naj bi bil uradno to že petindvajseti pohod, čeprav so mnenja o tem deljena, ker so se pohodi v Marijo Reko začeli že kakšno leto ali dve prej. Vsekakor pa je bil letošnji pohod prva letošnja aktivnost preboldskega planinskega društva v jubilejnem letu, ko praznujejo 30-let-nico delovanja. Sicer pa pohod v Marijo Reko že dolgo ni več lokalnega - občinskega pomena, saj se ga udeležujejo planinci iz vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. O priljubljenosti tega pohoda govorijo tudi številke, saj se ga udeleži okrog 500 do 1000 ljudi, pa tudi več. Letos se jih je v knjigo vpisalo 540, veliko jih to ni storilo, tako da je številka bistveno večja. Tako kot že vrsto let so se tudi letos pohodniki podali na pot iz različnih smeri. Največ jih je krenilo iz Prebolda, mimo tekstilne tovarne, do sedla Žvajge in mimo Lobnikarjeve domačije, ki je priljubljena postojanka mnogih pohodnikov, poznana po prijaznosti in gostoljubnosti. Te pa ne manjka tudi na cilju, saj planinci ob pomoči oskrbnika poskrbijo za topel čaj, ki je dobrodošlica ob vstopu v dom, kjer je mogoče dobiti še marsikaj drugega in se tudi zavrteti ob zvokih domačega ansambla - Reškega tria. Letošnji pohod ni bil nič drugačen od prejšnjih, je pa za presenečenje poskrbela narava. Še ob pol desetih dopoldan je bila pokrajina več ali manj zeleno-rjava. Pol ure zatem pa je začelo snežiti kot za stavo in v hipu se je naredila prava zimska idila, ki je dala piko na “i“ jubilejnemu pohodu. Med udeleženci Uidi tokrat ni manjkal preboldski župan Vinko Debelak s podžupanoma in nekaterimi svetniki. Med udeleženci pohoda je bil Uidi tokrat podpredsednik Planinske zveze Slovenije in dolgoletni predsednik preboldskih planincev Adi Vidmajer, ki ima zagotovo največ zaslug za ustanovitev PD Prebold in ureditev planinskega doma pod Reško planino. Skupaj s sedanjim predsednikom PD Prebold Karlijem Satlerjem in odborom pa bo dal pomemben delež tudi k obeležit« 30-letnega jubileja. Po občnem zboru, ki bo v začetku marca, bo 13-aprila osrednja prireditev s slovesno sejo. Sicer pa bo celo leto še vrsto najrazličnejših aktivnosti, s katerimi bodo obeležili 30-letni jubilej. D. Varaglav Planinski dom v snežnem metežu na dan letošnjega pohoda Uspeh karateistke Eve Nine V Grosupljem so bili razglašeni rezultati pokalnih tekmovanj Slovenije v karateju za deklice in dečke. V konkurenci malčic je odlično 2. mesto osvojila komaj 8-letna tekmovalka Karate kluba Žalec Eva Nina Kozmus. V skupnem seštevku pokalnih tekmovanj v lem 2001 je bila od Eve Nine boljša samo Nastja Bojič iz Karate kluba Shotokan Kranj. Za to starostno kategorijo je predpisano samo tekmovanje v katah. Eva Nina se je na prvi tekmi v Lenartu uvrstila nekoliko slabše, na drugi tekmi v Oplotnici pa je zmagala in presenetila vse svoje tekmice in njihove trenerje, saj je bila najmlajša izmed vseh, je povedal njen trener Silvo Marič. K.R. Eva Nina s trenerjem Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Jz Vinske gore je na Goro Oljko prišlo 50 pohodn ikov. Osemsto planincev zdrav ju naproti Planinsko društvo Polzela je predpreteklo januarsko soboto pripravilo tradicionalni, že 20. zimski pohod na Goro Oljko Zdravju naproti. Udeležilo se ga je več kot 800 pohodnikov. Večina je na pot krenila z železniške postaje Paška vas, do kamor je pripeljal posebni vlak. Ostali so na Goro Oljko krenili iz Velenja, Andraža, Šmartnega ob Paki in Polzele. Pohod je postal zelo priljubljen, kar je pokazalo veliko število udeležencev, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, saj sta sneg in sonce pripravila idilično zimsko podobo. Predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok je ob koncu pohoda podelil posebna priznanja petim pohodnikom, ki so se že dvajsetič udeležili pohoda. Prejeli so jih: Štefka in Božo Jordan, Milan Orešnik, Nandi Glavnik in Stanko Štorman. Za deset opravljenih pohodov so podelili 17 priznanj. Posebnost pohoda Zdravju naproti so trdo kuhana jajca, ki so jih na vrhu poleg čaja prejeli pohodniki. S tem počastijo sv. Nežo, zaščitnico kokoši. T. Tavčar 1 baklami na Goro Oljko V cerkvi Sv. križa na Gori Oljki prirejajo že vrsto let na božični večer polnočnice. Tako je bilo tudi ob zadnjem božiču, ko se je polnočnice udeležilo veliko ljudi. Posebnost pa so bili tokrat konjeniki, ki so se na uro in pol dolgo pot odpravili izpred župnijske cerkve na Polzeli. Svetih so si z betlehemskim ognjem, s katerim so pred odhodom prižgali bakle in sveče. Še posebej prijetno pa je bilo, ker je pohod minil brez pokanja petard. T. T. Snežni december Decembra smo imeli snega kar precej. Debelina sicer ni bila primerna za smučanje na vseh nižinskih smučiščih, zato pa ga je bilo ravno toliko, da so imeli cestarji kar nekaj dela s posipavanjem cest in pločnikov. Ponekod so se ceste in pločniki spremenili v prave drsalnice, marsikje pločnike lastniki oziroma upravniki zgradb ob njih sploh niso očistili. Delavca mestne skupnosti Žalec (na sliki) sta bila med tistimi “ta delovnimi”. T. T. TEČAJ CPP v 4. februarja 2002 ob 16. uri GćJutj, SPREJEMAMO TUDI PRIJAVE ZA “F” KATEGORIJO (TRAKTOR) Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 VABLJENI! e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si