r Poštnina plačana v gotovini. štev. 10. V Lubljani. dne marca 19*6 Posamezna štev. Din Leto XIX. UpravoiStvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Ursdnlitvo »Domovino", Knaflova ulloa 5/11, telefon 3122 do 312« Izhaja vsak četrtek Ntroinltt n tiiemltr«: tetrtMIM t DI«, polletno II DI«, celoletno te Ottt it f00> zenitro men Amerlkei (etrtletao It Dli, polletno 24 DI«, celoletio 4« Na; tmerfln teti* I dolar. — Rti»» pottie hranilnice, polralnlee »Ijibljiil, M. 10.111. še ta mesec je čas Zvestih prijateljev in prijateljic našega lista ni treba opominjati, naj ne pozabljajo svojih naročniških dolžnosti nasproti »Domovini«. Toda vmes imamo naročnike in naročnice, ki se vsak opomin od njih odbije kakor žoga od stene. Zal nam je, da moramo ugotoviti tako grdo nehvaležnost nasproti listu, ki Jim teden za tednom prinaša novice, zabavo in pouk obenem s slikami za majhen denar, pa še tega ne plačajo. Še ita mesec in prva četrtina leta bo pri kraju. Za!to je čas, da Histi, ki od novega ie-ta sem še niso ničesar plačali, zdaj izpohiljo svojo dolžnost. V s] časopisi zahtevajo, da se plrčuje naročnina v naprej, in tudi mi moramo ostati pri tej zahtevi, ker je naročnina obratna glavnica lista. Z njo se poravnavajo stroški za tisk, uredništvo in upravo, ki niso majhni. Nič dobička ne iščemo pri listu, le toliko zahtevamo od naročnikov, da se ti stroški poravnajo. Zato je naročnina majhna: 36 Din na leto, kar znese mesečno samo 3 Din ali dnevno le 10 par. Kdo je med naročniki in naročnicami, ki bi ne zmogel 10 par na dan za »Domovino«. Kdor jih ne plača, a vendar prejema še dalje »Domovino«, sta mu hvaležnost in častna dolžnost popolni neznanki. Porabite takoj položnice, ki jilh hrainite doma. Če je kdo nima, naj piše na upravo po drugo. Zlasti opominjamo zaostankarie iz lanskega leta, naj naročnino nemudno pošljejo. Kdor ne bo zdaj plačal, mu bomo list v tem mesecu ustavili in dolžno vsoto po pošti naknadno Izterjali. Torej srmo ta mesec je še čas, da ostanemo prijatelji. Le vkup, le vkup, uboga gmajna Zjvinoreja je bila dolga stoletja osnova kmetije v naši deželi. Naša zemlja daje za obilen kmetov znoj in krvave žulje pridnih rok komaj dovolj repe, prosa, krompirja in turščice za skromno življenje. Pšenice se skoro ne pridela več kakor za velike praznike: božič, pust in veliko noč. Denar za davke, zavarovalnino, obleko, orodje, sol in tobak pa je dajala živinoreja. Vsa oblastva so zato skrbela, da se mi porušil ta steber naših kmetij, ki so bile in bodo za vselej trdna osnova obstoja vsega naroda. Skrb za dobro plemensko živino iin vzorne hleve je gnala marsikoga v posojila, ne iz lahkomiselnosti, temveč iz zavesti, da je prav živinoreja tista panoga kmetijstva, ki more in mora voditi do neogroženega žitja naše dežele in ipreko tega v blagostanje vseh stanov po večni resnici: če ima kmet denar. še berač ga ne strada. Vojna je z nasilnimi rekvizicijami močno pretresla našo živinorejo. Po vojni so nastopili navidezno dobri časi za to kmetijsko panogo. Razmerno lepe izkupičke za živino so pa požrle slabe letine visoki davki ter previsoke cene izdelkov industrije, ki je uživala od države tako materinsko ljubezen, da je ni skoro nič preostajalo za bednega kmeta. Zadnjih deset let pa je kopnela od sejma do sejma že tako skromna cena živini. Več je bilo vzrokov za ta pojav. Lahka prodaja v tiste kraje naše države, kjer je vojna uničila vso živino, je bila kriva, da smo zanemarili svoj prejšnji trg, ki so ga nam medtem prevzeli drugi. Po sosednih ba-inovinah je spodraslla manj vredna živina, od katere so nam zlasti btiše, ki so se prodajale na vsakem našem sejmu, stalno drobile cene. Obresti in davki so silili kmeta, da je krčil že stoletja ustaljeni živinski inventar in preplavljal sejme z blagom, ki ga -je moral prodajati tudi pod običajno ceno, ker je vedel, da ga čaka doma rubežnik. Zadnjega pol leta pa je sledi1! popolni zlom že tako nizkih cen. Na volilnih shodih in neštetih zborovanjih so se pretakale v potokih solze nad- to strašno kmečko nesrečo in gostobesednih obljub in zagotovil, da se živinske cene morajo dvigniti in se tudi bodo, je bilo vsak dan na pretek. Siti takšnih praznih obljub so se zdaj poslužili hrvatski kmetje zadnjega sredstva, ki je še ostalo, to je samopomoči. Postavili so v vsakem kraju sejmski odbor preudarnih mož, ki določi pred sejmiščem ceno slehernemu repu, ki gre na sejem. Strogo gledajo ti zaupniki, da se ne prodaja pod to ceno-, ki je za 20 do 30 odstotkov višja od dosedanjih. Opoldne mora vsa neprodana živina domov. Kdor nima krme, mu jo morajo dati do prihodnjega sejma sosedje, da se liahko drži določena cena. Ta složni nastop hrvatskih kmetov je rodil lepe uspehe. Vole II. vrste plačujejo že po 4 in pol do 5 in pol, telice po 3 i,n pol do 5, krave po 3 in pol do 4, teleta po 6 do 7 in pol in celo klobasarice, ki so se doslej prodajale po 0.75, so dosegle 2 in pol dinarja za kg žive teže. Toda ni sreče brez nesreče. Ko so videl, prekupci, da ne morejo na Hrvatskem dobiti po starih cenah živine, so navalili na naše sejme in se jim je res posrečilo z malce višjimi cenami dobiti precej blaga. Da bi takšno početje prekupcev ne uspevalo, saj gre vendar za blagor vseh živinorejcev, je bilo treba Hrvatom priskočiti na pomoč v njihovi borbi. Vsak pameten človek bi rekel, da morajo biti pri takšnem gibanju pač vsi kmetje složni. Saj kmetje bi že bili, če bi si razni kmečki zve&llčairji ne bili pni tem v laseh. Danes ne gre tem dobrotnikom ljudstva zato, kakšne bodo cene, temveč jim je glavno to, kdo bo imel pri tem zasluge. Kmetijska družba, ki iima po vsej deželi gosto razpredeme podružnice, je v svesti si svoje dolžnosti brez trušča opozorila svoje člane na koristnost in potrebo sodelovanja pri samopomoči hrvatskih kmetov. Kakor pa kaže, so se te zadeve lotili že tudi politiki. Preteklo soboto je sklicala Zveza stav. kmetov v zadevi gibanja za dvig živinski cen sejo, na kateri je sklenila, pozvati Kmetijsko družbo, da izvede v sporazumu z dnugimi kmečkimi organizacijami podob« no gibanje živinorejcev, kakor so ga začei Ii Hrvati. To je seveda razžalilo voditelj« bivše klerikalne stranke, ki so sklicali ett dan pozneje slioen sestanek. Namesto, da b| se oprli na Kmetijsiklo družbo, je priobčil o zadevi zadnji ponedeljski »Slovenec« članek, v katerem pravi med drugim, da j« Kmečka zveza že dolgo pripravljala odloč« no obrambo cen kmetijskim pridelkom, zla* sti živini, zato je pretekli teden v Ljubljani zborovali odposlanci Kmečke zveze skoro iz vseh krajev Silovenije in sklenili, kako naj se ta obramba izvrši. Za vsak sejem in za vsako tržišče da bodo odposlanci Kmečke zveze v sporazumu z domačimi kmeti osnovali posebne sejmske odbore, ki bodo določali cene živini. Članek naglaša, da so zadevo »vzeli v roke resni kmečki organizatorji, ki si ne boeo pustili vzeti pobude od Piicelj-Mravljetove kmečke organizacije.« S ceneno živijo iz Slovenije rušijo cene hrvatski živini Zadnji živinski sejem v Mariboru je bi! zelo živahen. Cena živini se sicer ni popravila, toda kupoev je bilo nenavadno mnoigo in so pokupili skoro vso živino. — Med kupci je bilo tudi precej hrvatskih prekupcev. Kmetje so se začudeni vpraševali, odkod taka nenadna živahnost. Pojasnilo pa je prišlo zdaj iz Zagreba. Kakor znano se je pojavila med hrtvatskimi kmet? organizacija »Seljačka sloga«, ki si je nada-la nalogo, dvigniti cene goveji živini. Posebna komisija iz kmečkih strokovnjakov oeeri na sejmu vsako živinče, ki ga kmet ne sme prodati pod določeno ceno. 0:rgani-zacija je uspela in cene živini so se znatno dvignile. Tudi mesarji in nakupovalci živine so se naposled vdali in so plačevali cene, ki jih je komisija določila. Na zadnjem seji mu v Zagrebu je »Seljačka sloga« določilat ceno za vole rta 4.70 Din za kg žive teže.-' Naenkrat pa so se pojavili ma sejmu pre-. kupci z živino, kupljeno na mariborsken! sejmiu, ter so pokvarili hrvatskim kmetom, cene. Prodajali so vole po 4 Din in v nekaj minutah prodali vse. kar so prignali s seT boj, obenem pa napravili sijajno kupčijo, saj so prekupci zaslužili pri vsakem kilogrami} po 1.50 Din in še več. To je izzvalo veliko! ogorčenje med hrvatskimi kimeti. Zdaj, ko se tudi pri nas po hrvatskem zgledu uvaja akcija za izboljšanje cen živini, se mora tatko početje hrvatskih prekupcev onemogočiti. Ta akcija pa se mora vršiti tudi pni nas v lepi slogi, da nam ne bodo politični klobuštrači vsega pokvarili. Po Sloveniji gre glas: ,Domovina4' je za nas! L Stran 2 „ DOMOVINA" št. 10= Vinski sejmi naj bodo v marcu Nti nam treba naglasa*!, da je kupoilja z vinom enako slaba, kakor z vsemi drugimi kmetijskimi pridelki. Pozimi se je vino slabo prodajalo, a tudi zdaj, ko se bliža pomlad, se še nič ne kaže_o kakšni znaki izboljšanja. Dobrih nasvetov za povzdrlgo vinske kupčije, sicer ne manjka, toda povečini ostanejo neizvedljivi spričo splošne gospodarske stiske. Za zboljšanje trgovine z vinom se nekatere delavne podružnice Vinarskega društva trudijo na vse načine, a najuspešneje z vinskimi sejmi in vinskimi razstavami, na katerih se nudijo razna vina v pokušnjo in pro-dajlo. Pozimi prirejeni se.mi niso kazali najboljših uspehov, zato pa Utegnejo mnogo bo- lje odrezati sejmi v marcu, aprilu in maju, ko se začenja nova rast, ki omogoča približno oceno prihodnje letine. Marc bo pa letos glede vinske kupčije še posebno važen, ker se 1. aprila podražit železniški prevoz, kar ima pri večjih množinah in daljših prevozih prav pomembno vlogo. Spričo tega dejstva utegne podružnica v Novem mestu prav dobro odrezati, ker priredi vinski sejem 10. marca. Nabrž je dobro uspel tudi vinski sejem v Ljutomeru, ki ie bil ta torek. Ne bi bilo napačno, če bi se še katera druga podružnica ali zadruga odločila za tako prireditev zdajle pred pomladjo, zlasti marca, ko bo mogoče prevažati vino še po starih železniških cenah. Vsak prijatelj „D O M O V IN E' pridobi naročnika Naraščanje nalezljivih bolezni v Sloveniji 'Zdravstveni oddelek banske uprave je kakor vsako leto sestavil podatke o nalez' Ijivih boleznih tudi za lansko leto (1935). Pretežno je število obolelih za nalezljivimi boleznimi v Sloveniji naraslo. Tako je za raznimi tifuznimii boleznimi obolelo, odnosno bilo prijavUjenih na novo lana 228 (leta 1934. samo 196). Od teh je 18 (17) unrrto. Prav huda je bila lani griža. Od 555 pri" me rov leta 1934. je narasla na 929, število smrti za grižo pa se je povečalo od 71 na 97. Zlasti hudo je razsajala giriža v novomeškem srezu (v Suhi krajini), kjer je zahtevala tudi 52 smrtnih žrtev. Med otroškimi boleznimi se je zelo razširila škrlat nka, ki je narasla od 475 na 739 primerov. Zelo pa je padlo število primerov obolelosti za ošpicami: od 1804 na 1066 Največ primerov škrlatinke izkazuje za leto 1935 mesto LiuMjana Ošr; soreiema' naipitnin ter ji sploh ni dal odgovora, kadar ga je hotela izpraševati o gospodarju »Plemenitega pokolenja, praviš? Ali je mar kak začaran princ?« se je porogala. »Kdo ve? Morda se pretaka po njegovih žilah kneževska kri«, je odvrnil Viktor mirno. »Ah, Viktor, ne vleči me za nos!« »Nikakor ne. Kaluta je res potomec žlahtnega rodu.« »Pa je vendar čisto navaden sluga « Viktor se je nasmehnil. »Meni pa se zdi, da je zelo nenavaden sluga. Tako na primer nikoli ne vzame napitnine.« Beatrika je rahlo zardela. »Kljub temu je le sluga.« »Gotovo. Ali to ni v Indiji raič redkega. Politične razmere so pač zakrivile, da je obubožala marsikatera plemenita rodbina. Saj sem ti rekel, da je Indija dežela čudežev. In dasi je Kaluta siromak ter ima samo to, kar nosi s seboj, je vendar ponosen. To pa ne pomeni nadut, kakor praviš ti. In dasi je njegova zvestoba do mene skalna in vsakomur vidna, se vendar nikoli ne vede vsiljivo. Tako takten je, da bi si ga vzel lehfco marsikdo za zgled. Kadar ga potrebujem, je vedno pri roki; kadar ne, izgine, da niti ne čutiš, kdaij.« »Potemtakem pravcat biser v podobi sluge,« se je obregnila Beatrika, vsa ozlovo-ljena, ker je Viktor zagovarjal Kaluto proti nji. »Da, v resnici,« je rekel Viktor pokojno. »Od vsakega bi se ločil rajši kakor od njega.« »Tudi jaz, da sem na tvojem mestu, stric Viktor. Kaluta je imenitna bajta in midva sva velika prijatelja,« je protestira tudi Janko proti Beatričlnemu napadu. »Res lepa manira, da se bratiš s posu,« je dejala Beatrika zaničljvo. »Še lepša je tvora, ki pozabljaš, da so tuul posli ljudje!« se je odrezal Janko ter 'bojevito biisnil z očrni. »In vrhu tega s>l danes nataknjena, princesa sestra; ne vem zakaj. Mar bi bila ostala doma. da ne bi kvarila drugim dobre volje. Sploh mi je ne-razumliivo, kaj hočeš ti tam zunaj. Drugače te zvije krč. ako le kdo omeni tovarno, danes pa hočeš po vsej sili b;ti z nama. Prav za prav te sploh ne moreva vzeti s seboj, ker bova lazila po strojnicah in dru-gh kofh, kamor dama ne more.« »No. saj bo menda Romana sama vodila Viktorja okrog. Tudi ona je dama.« »Da, Romana! To je povsem druga reč. Ona nosi pametno obleko, ki ne obvisi na vsakem kavlju. Povem tj napretj, da se boš strahovito dolgočasila. Najpametnejše je, da ostaneš na vozu in se vrneš naravnost domov.« »Ravnala bom po svojj lastni volji, gospod brat.« Viktor ni vedel, zakaj mu je Beatričina družba tako neprijetna. Res mu je sinočni prizor še zmerom moril dušo; toda dekle se je vedlo tako neprisiljeno, da bi bil tudi on lahko prezrl tisti dogodek. Očitno sta bili mati in hči spoznali, da jima je izpodletel načrt, ujeti ga Beatriki za ženina. In priznati je moral, da se spretno udajata v svojo usodo. To dejstvo ga .ie le veselilo. In danes pri kosilu je prenesel tudi Beatričino navzočnost brez vseh posebnih občutkov. ŠeHe ta trenutek je začutil, da mu je odločno napoti, čeprav ni vedel zakaj. »DOMOVINA" št. lu ^tran 3 ves denarni promet z Italijo. Nekatere vesti pravijo, da s poostritvijo sankcij ne bo nič, vendar pa se na drugi strani zatrjuje, da bodo sankcije le potrebne, če ne bodo uspeli poizkusi, pridobiti Italijo za mir. Iz Rima poročajo, da je na seji italijanskega ministrskega sveta naglasa 1 italijanski ministrski predsednik Mussolini. da je Italija zdaj močnejša kakor kdaj prej. Pri tem je navajal velike italijanske uspehe v vojni z Abesinijo. Rekel je, da so italijanske čete pod poveljstvom maršala Badoglia končno strle odpor Abesiincev. Iz Mussolini-jevega govora pa iz pisanja italijanskega časopisja se da sklepati, da se Italija ne namerava mnogo brigati za ženevsko prizadevanje po miru Od 18. do 20. t. m. bo v Rimu konferenca ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov Italije, Avstrije in Madžarske 12. POGLAVJE. Kakor po navadi se je bila odpeljala Romana tudi danes po obedu v tovarno. Za trenutek jo je prijela misel, da bi povabila Trtnika kar precej s seboj ter prihranila šoferju dvakratno vožnjo. Potem pa je vendar opustila ta namen. Ko je dospela tja, je takoj obhodila tovarno in se prepričala, da je vse v redu. Ko je opravila ta obhod, je izpregovoirila s Hcijarjem nekaj besed. Povedala mu je, da je inženjer Trtnik izumil novo uspavalno sredstvo in ga hoče začeti izdelovati v Jugoslaviji i iz indijske rastline, ki jo lahko dobi v zadostnih množinah in katere je precejšen tovor že naročen. Nato sta se ločila. Romana je krenila v svoj zasebni konitor. Imella bi bila raznovrstnega posla, toda veselje do dela se danes kar ni hotelo oglasiti. Križem rok je sedela za svojo pisalno mizo vdajaje se nemirnemu razmišljevanju. Njene drugače tako jasne in umne oči so zrie sainjavo predise. Mislila je na Viktorja Trtnika. Da se je včeraj iin danes tako živahno razgovarjal z njo, jo je prav veselilo, toda opominjala se je, da se mora zahvaliti za to zanimanje pač le temu, ker se je mogel z njo razgovarjaiti o svojem izumu. A tudi to jI je bilo prijetno. S fcilho srečo v srcu se je zavedala, da ne gleda nanjo z brezpogojno mržnjo. »Samo da me sodi pravično, ne tako grdo, kakor me slikata Beatrika in injiena mati, pa se rada zadovoljim,« je dejala sam-a pri sebi. Na konferenci se bo po časopisnih vesteh obravnavalo med drugim tudi podiunavsKo vprašanje. O čem se bo še govorilo, ni znano. Po volitvah, pri katerih so dosegli vanize-liisti nepričakovane uspehe, so nastale hude težave v grški notranji politiki V ponedeljek je grški kralj Jurij II. s prestol-nim govorom na slovesen način otvoril zasedanje novoizvoljenega državnega zbora in na. glašal željo in prepričanje, da bodo politične stranke naposled vendarle našle pot do sporazuma- Zdaj namreč še ni prav nič jasno, kako se bo sestavila nov« vlada, ker je sestava brez venizelistov težavna iin morda sploh nemogoča, a Tsaldaris bi imel rad vlado brea njih. Spričo takega položaja je prišel iiz vrst visokih oficirjev predlog, naj bi kralj ustvaril diktaturo, ki bi omogočila kralju sestavo za delo zmožne vlade. V sredi preteklega tedna so imeli na Japonskem vojaško revolucijo. Ponos jii seveda ni dal pokazati, kako zelo je vesela, da se on razgovarja z ao ter ji zaupa svoje interese. Skrono se je čuvala pokazati mu le iskrico čuvstva, ki je kli-k> zanj v njeni duši. Tega ni smel vedeti za nobeno ceno — umrla bi od sramu. Da pride z Jankom, ji je bilo že znano. Tudi za svojega Kaluto je bil izprosil vstop, ker ga je rad poučil, kadar se je nudi'a ugodna prilika. Vse to ji je bilo ljubo, ker ti vsaj ni bito treba ostati sami z njim. Na velikem dvorišču, ki je obdajalo poslopja, sta vladala strog red in najnatančnejša snaga. Še v kotu, kjer so se grmadi i visoki kupi kuriva, nisi videl niti najmanj-proti vhodu, je prirohnel na dvorišče avto-šega nereda. In baš ko se je ozrla Romana mobil V elegantnem loku je zapeljal tik do srednjih vrat glavnega poslopja, kjer so bi i kontorji Z utripajočim srcem ije gledala Romana sikozii okno. Osupnila je, ko je videla razen Janka in Viktorja tudi Bea*triko. Trpka bol ji je presunila srce. »INi se mogel točiti od nje za toliko časa,« ije vzdilhnila sama pni sebi ter se obrnila v sobo. Takoj nato je vstopil pisarniški slugai ter ji prijavil goste. »Povabite gospodo k meni« je velela mirno. Pozdravila je Janka kar najiHjiubezniveje, Viktorja z mirno prijaznostjo in Beatriko tako kakor vedlno. »Allii smo res brez skrbi, da vas ne motimo, gospodična?« je vprašali Viktor. Odkimala je smehljaje se. »Saj sem bila pripravljena na vaš prihod, gospod inženjer.« Upor so začeli v glavnem mestu Tokiu nacionalistični mlajši oficirji s pomočjo nacionalističnih politikov, ki niso zadovoljni s sedanjo zmernejšo politiko japonske vlade- Japonski nacionalisti zahtevajo odločnejši nastop proti Rusiji in Kitajski. Upor je zahteval precej mrtvih na Obeh straneh. Ubitih je bilo tudi nek-aj ministrov. Kazalo je že, da bedo ostali uporniki gospodarji položaja, a se je položaj kmalu obrnil- Mikado je izdal nalog, da se uporniki s silo ukrote, kar se je tudi zgodilo. Mnogo upornikov se je vdalo in so jih zaprii, nekaj pa jih je izvršilo samomor. Zdaj Se pričakuje, da se bo sestavila vlada močne roke, ki bo naipravila red na Japonskem in bo izvršila tudi potrebne preosmove v vojski, da bo v njej uveljavljena brezpogojna disciplina. Iz Afrike prihajajo poročila, da je italijanska vojska porazila armadi rasa Kase in rasa Sejuma na severni fronti. Ze pred tem sta bili pora- Povabila jih je, naj sedejo, ter stopila k pisalni mizi. Vzeila je telefonsko govorilo in poklicala Hojarja. »Ako bi se zgodilo kaj važnega, dragi Hojar, me tako veste kje iskati. Vse drugo lahko počaka, da se vrnem v kontor. Zdaj povedeim gospodo naokoli,« je dejala ter obesila govorilo nazaj. Nato se je obrnila. »Ako vam je prav, lahko začnemo obhod takoj.« Viktor se je bil v tem ogledal po visokem, resnobnem prostoru. Taka je bila delavnica Romane Severjeve . . . Njegove oči so se ustavile na vitkem, tihe-m dekletu. »Pripravljen sem, gospodična.« Romana je sklonila glavo ter se obrnila k B-eatiriiki. »Ali se nam pridružiš, Beatrika? Bojim se, da tri ne bi bilo prenaporno. Morda nas rajši počakaš tu? Saj vem, da na hodiš rada po delavnicah.« Beatričime Oči, sicer tako krotke, so porogljivo blisnile. »O ne, tudi jaz po-jdem z vami! Tu bi se tako Je dolgočasila. Razen če imaš ti kak vzrok, da me ne maraš s seboj?« Odkrito in mirno ji je pogledala Romama v obraz. »Takega vzroka seveda nimam,« je dejala in povabila goste, maij gredo za ni;o. Ko so stiopffi iz zasebnega kontorja, je stal Kaliuta zunaj pred vrati. Romana mu je prijazno pokimala. »Kaj ne, Kaluta, da si želite tudi vi ogledati tovarno?« ga je vprašala smehljaje se. »Ako miss sahib dovoli,« je odgovoril Indijec ter se poklonili Romani kakor kaki knegipji. Z nasmeškom na ustnicah je prego- dragamMm.dqjji dopovedati... Nikar se več ne muči. Delaj tako kakor delajo druge mamice, ki se tudi takrat, kadar perejo, ukvarjajo s svojimi otroci — vzemi za pranje Schichtov Radionl Saj pere Schichtov Radion perilo brez vsakega truda! In kako preprosto je to: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato izperi perilo najprej v topli, potem pa v mrzli vodi - in perilo bo belo kakor sneg. .DOMOVINA" št. 10 100 francoskih frankov za 169.84 do 298-33 Din; 100 češkoslovaških kron za 180.61 do 181.72 Din; Avstrijski šilingi v privatnem kliringu so bili po 9.52 Din. Vojna škoda se je trgovala po 358 Din, investicijsko posojiio pa po 77 Din. Sejmi 8. marca: PMštanj, Velilka Lolka; 9. marca: Kotoriba, Višnja goira, Poljčane; 10. marca: Hodoš, Kostrivnica, Raka, Smuk, Spodnja Poilskava, Vuhred, Kamnik, Črnomelj, Dol pri Hrastniku, Kapela pri Brežicah, Sv. Jurij ob Taboru; 11. marca: Cušperk, Gradec v Beli krajini, Slovenska Bistrica; 12. marca: Dolnjli Logatec, Drnovo, Kotredež, Radovljica, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Turjak, Vesela gora (krški srez); 13. marca: Loka pri Zidanem mostu; 14. marca: Crerasovoi, Mu-ta, Rovte, Sv. Vid pri Grobelinern. Drobne vesti = Ena desetina nemške hmeljske letine ostane neprodana. Po izjavan strokovn.akuv v Nemčiji za dolgo dobo ni misliti na kako povečanje hmeljskih nasada/, in sicer zara-d tega. ker Nemčija niiti lanskega hmeljske-ga pridelka, ki se ceni na w03.000 starih sto-tov, ne more v celoti prodati, in ne bo mogoče vnovčiti do prihodnje letne 20.000 do 25.000 starih stotov. = Cene živini na zagrebškem sejmu so se spet dvignile. Dogon na zadnji zagrebški tedenski sejem je bil precej velilk. Kupčija se je začela šele ob 10. dopoldne, ker so kmetje vztrajali na svojih višjih cenah. Natančno ob 12. pa so kmetje zapustili sejem, kakor so bili dogovorjeni. Živina se je precej podražila, in sicer biki za 25, voli za 75, teleta za 50 in krave za 25 par pri kg žive teže. = Sladkor za čebelarje. Finančni minister je sklenil dovoliti čebelarskim zadrugam m čebelarjem, ki niso člani zadrug, izjemno za dobo 1935.-36. še po tri kilog.ame sladkorja brez plačila državne tirošarire za vsak panj poleg dovoljenih in nabavljenih 5 kg sladkorja. Ta sklep je dostavljen finančnim ravnateljstvom, da na podlagi prošenj čeb larskih zadrug in posamez-" l> čebelarjev takoj izdajo potrebna dovoljenja za nabavo sladkorja brez plačila državne troša he za prehrano čebel. Sladkor je n.ogoče nabavili samo v državnih tvornlcah na Beiju in na Cukairiici. DOPISI BERICEVO. Društvo kmečkih fantov in deklet uprizoni v nedeljo 8. L m. ob pol 16. v svojem domu lepo narodno igro s petjem v treh dejanjih (petih slikah) »Črno ženo«. Vloge so dobro naštudirane. Režijo vodi g. Kralj. Domačini in okoličani vabljeni! Igra »Črna žena«, za katero se mnoga društva zanimao, se naroča na naslov pisca g. Redenška Ivana, Domžale. LOKE PRI ZAGORJU (Smrtna kosa). Te dni je na Lokah umrl 74 letni upokojeni rudar g. Gošte Anton. Bolehal je že dalje časa. Zapustil je več sinov, delno zaposlerih pri rudniku, delno brezposelnih. Bodi mu ohranjen blag spomin! KOSTANJEVICA. Jeseni nas je zapustil sploj.io priljubite na sodtok g. Turk, ki je bil imenovan za sodnega starešino pri sre-skem sodišču v Novem mestu. Na njegovo mesto je prišel iz Srbije sodnik g. Peirov-šek. Pretekli mesec pa so se preselili učitelj g. Debevec s svojo soprogo v Senovo pri Rajhenburgu, kaplan g. Hladnik je odšel kot misionar v Argentino in občinski delovodja g. Strajnar je brl razrešen svoje službe. Kot zelo agilnemu javnemu delavcu so priredili mestna godba, gasilska četa, Sokol in strelska družina lepo poslovilnico, na kateri so se govorniki zahvaljevali g. Strajnarju za marljivo društveno delo. Ob koncu februarja pa se je preselil na novo službeno mesto v Marenbergu sodni kanc-list g. Jožko Horvat. Mesto zakonskih De-bevcev sta zasedla učiteljski mesti zakonca Gajšek Stanko iin Stana. Mesto g. Straj-narja je zasedel g. Maček rz Ljubljane. Mesto g. Horvata pa je ostalo za enkrat še nezasedeno. Ako upoštevamo še izpremem-bo na občini, ki ji zdaj predseduje g. Likar, je bilo v zadnjih mesecih toliko izprememb, kalikor jih že lep čas ni bilo. Tako obsežne izpremembe bo Kostanjevica dolgo časa občutila, zlasti ker smo izgubili več neumornih javnih delavcev. , . - Stran 4 ioni armadi rasa Mulugete in rasa Deste, tako da je Italijanom prosta pot v notranjost Abesinije. Italijani zdaj nadaljujejo prodiranje proti Desiju. Tudi na južni fronti se ebe-eimske čete umikajo. Po močnem italijanskem Eračnem obstreljevanju so abesinske čete pod poveljstvom dedžasa Srne reda zapustile svoje postojanke ob reki Gestru- Kaže, da Je afoe-sioiski poraz tolikšen, da Je nadaljnji resnejši odpor Abesinije nemogoč. Po pravkajr izdani uradni objavi je končni Izid državnozborskih volitev v Španiji naslednji: desničarski blok 135, blok centa-u-ma 65, levičarski blok 263 in ba&ki naciona-liisbi 10, ekuipaj 473 mandatov. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli od 2.50 do 3, poldebdi od 2 do 2.80, plemenski voli od 2.40 do 3.15, biki za klanje od 2 do 2.90, plemenske krave od 1.80 do 2.25, krave klobasarlce od 125 do 1.75, molzne krave od 2 do 3, breje krave od 2.50 do 3.50, mlada živina od 2.75 do 3.60, teleta od 3 do 4 Din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav in teliic 4 do 6, telečje meso I. vrste 8 do 10. II. vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 10 Din. SVINJE. Na zadnjem svinskem sejmu v Ptuju so bile cene v glavnem neizpremenjene. Trgovali so se: pršutarji po 5 do 5.50, debele svinje po 6, plemenske po 4.75 do 5 Drn za kilogram žive teže. za klogram mrtve teže pa po 8 do 9 Din. Prasoe, stare od 6 do 12 tednov, so prodajali po kakovosti rd 90 do 100 din za rilec. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo): 1 holandski goldinar za 29.61 do 29.78 Din; 1 nemško marko za 17.48 do 17.62 Din; 1 angleški funt za 214.59 do 216.65 Din; 1 ameriški dolar za 42.73 do 43.09 Din; vorila z njim še nekaj angleških besed. Kaluta jo je gledal z velikim spoštovanjem. Beatrika je posmehljivo zrla nanj. »S kakšnim kneževskim dostojanstvom se vede Ka-futa! Ali veš. Romana, da je potomec starega, žlahtnega rodu? Tako vsaj trdi njegov gospodar,« je dodala, smejoč se naglas. Kaluta je z neizrekljivim ponosom ustavil oči na Beatriki. Od snoči je vedel, da ni več nevarna njegovemu gospodu. S tem je izgubila ptavolasa miss sahib ves pomen. Romana je nalašč preslišala zaničljivi poudarek Beatričinih besed. »■Ce gospod inženjer tako trdi, bo najbrž res. In ne čudim se. Kaluta se mi je zde! vedno zelo rahločuten mož.« 'Beatrika se je zagrohotaila. »Za božji čas, Romana, kako navdušeno mi govoriš o tem slugi! Ali si se mar zaljubila v njegove temne oči in misliš postati indijska princesa?« je vprašala porogljivo. Romana jo je nejevoljno pogledala, toda razburila se ni. »Nimam rada takih besed, Beatrika. Sluti, kaj govoriva o njem. Čutiti »e zasmehovanega je mučno zanj kakor zame.« Beatriki je zavrela kri od tega ostrega ukora. Stopila je tesno k Romani. »Ali se hočeš morda prikupiti gospodarju, krr se tolikanj oziraš na slugo?« ji je šepni ila na uho. Romana je zardela do las in ogorčeno pogledata biauiko. j Pazi ih svoj jezik!- > odgovorila prav tako tiho. »Tvoje besede zadevajo tebe sa-ino bolj nego mene.« Viktor, ki je šel z Jankom naprej, ni sli- šai tega pre.via. Ko > je zda; ozn je videl le rdečico, ki je šinila Romani v obraz, ter zlobno, odurno bliskanje Beatričinih oči. Toda Kaluta-Baj je slišal vse. Stopil je k Romani, se ji globoko priklonil in dvignil rob njene obleke do svojih ust. Nato je stopil ponosno in mirno v stran, prekrižal roke in zaničljivo pomeril Beatriko. Beatrika se je odvrnila s posmehom na ustnicah, a temne Kalutove oči so jo vendar vznemirile. Tudi Janko je zdaj opazil, da je Beatrika spet napravila Romani majhen prizorček; njegov pogled na sestro je bil vse prej nego ljubeznjiv. Zadržaiti hočem grdobo, da ne bo kalila vsei družbi miru itn zabave,« je rekel sam pri sebi. Zato je napeljal tako. da sta šla Viktor in Romana naprej, on pa je tuintam ustavil Beatriko. Baš ko so bili prehodili zadnjo pisarno in so stopili na hodnik, ki je držal v kemični oddelek, je prijel sestro za roko. »Počakaj malce, Beatrika! imam ti nekaj povedati.« Obstala je. »Kaj hočeš?« »Takoj boš slišala,« je odgovoril on. Obrnil se je h Kaluti. ki je stopal za njima, in mu tiho velel v angleščini, ki je Beatrika skoro sploh ni uniela: »Le pojdite za svojim gospodom in gospodično Severjevo, Kaluta, iin povejte jima, da se vrneva midva s. sestro v zasebni kontor, kjer ju hočeva počakati, da končata obhod.« Kalutove oči so se zasvetile. »Slušarn. mladi sahib«, je dejal veselo ter odhitel za Romano in svojim gospodarjem, da bi jima predal sporočilo. Onadva sta bila medtem izginla v eni iz- med kemičnih dvoran. Beatrika ni razumela, kaj je brat naročil Kaluti. Nejevoljno ie zacepetala z nožico ob tla. »Kaj prav za iprav hočeš, Janko? Cemu me zadržuješ?« Janko jo je smeje prijel za komolec. »Kaj hočem? To tli lahko povem. Rešil sem naju tega hudimansko dolgočasnega obhoda. Cemu bi neki dirjala po tovarni in vdihavala vse te raznovrstne smradove? Saj praviš, da te jih je groza. Meni so prav povšeči; toda žrtvujem se in te spremim nazai v Roman in komor. Tam lahko udobno pokadiva cigareto ali dve. Saj si prišla itak le, da ustrežeš stricu Viktorju, v resnici te je pa strah ogleda. Cemu bi se ubijala? No. daj, vrniva se«, je dodal povsem nedolžno. Beatrika se mu je iztrgala. »Kaj ti hodi na um? Niti sanja se mi ne, da bi se vračala! Z njima hočem iti!« Janko je hotel predvsem dob ti časa, da bi ušla Viktor in Romana naprej. »Oh, Beatrika. ne bodi vendar otročja! Misli na smrad, ki ti je tako zoprn in na vsa zelišča in tinkture, ki jih kuhajo v tovarni. Ta duh je drugim res da zelo prijeten in zdrav, a ti ga ne preneseš, saj praviš sama. Prav gotovo se ti obrne želodec!« Beatrika je udarila z nogo ob tla. »To je moja stvar, ti bedak! Kaj hočeš prav za prav? Cemu me zadržuješ?« Janko je napravil kar nainedolžnejši obraz. »Moi Bog. mislil sem. da ti storim uslugo.« Sestra je besnela »Mar bi sploh ne bil mislil! Daj, spremi me naglo k onima dvema! Sama se gotovo izgubim.« 'Dalje prihodnjič. št. 10 Stran 5 Zakaj godrnja njegova gospodinja? Zato, ker snovi, ki jih z znojem izloča koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlatorogovo terpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhteče. °yoTERPENTIN0V0 MILO ,.DOMOVINA " KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. Sokol, ki ima že svoje letno telovadišče, si bo začel graditi dom, ko nastopijo lepi dnevi. — Občinskemu slugi g. Pajnhartu Alojzu je neznan zlikovec odpeljal kolo izpred občinske pisarne. Tatu še niso izsledki. SELŠKA DOLINA. Voz za vozom, nato-vorjen z lesom, je pomikal v prejšnjih časih proti Škofiji Loki. Noč in dan so peie žage. Kako pa so prazne naše ceste zdaj, ko je zastaja vsa lesna trgovina. Ni kmalu kraja, ki bi bil talko hudo udarjen zaradi sankcij. Glavno bogastvo Selške doline je v lesu, gozdovih. D.ru®o kmetijstvo pride v po-štev še le za lesom. S tem pa, da je zastala vsa lesna trgovina, je prizadeto mnogo delavskih družin, ki obupno zro v bodočnost. Govorilo se je tudi mnogo o novih cestah, ki bi naj se gradile v dolini in bi zvezale dolino z Bohinjem, a je zadnji čas spet vse potihni'0. Če bi se gradiie ceste, bi naše delavstvo vsaj nekaj zaslužilo. Odločilne činitelje pozivamo, da poskrbe za siromake vsaj delo na cestah. Velike skakalne tekme v Planici so preložene za teden dni V zadnji številki smo že pisali o velikih smuških skakalnih tekmah, ki so bile napovedane za nedeljo 8. marca v Planici. Ker pa so bile snežne razmere precej neugodne in ker .niso prišle dovolj zgodaj prijave tujih tekmovalcev, ki so bili drugje zadržani, je bilo treba tekme preložiti za teden dni na 15. marc. V Planici je zapadlo prejšnji teden 125 centimetrov snega, tako da je bila vsa ska-kakalnica z njim pokrita. Sneg, ki je bil južen, so potem stlačili, da je bila plast samo pol metra debela in trda kakor led. Tako steptan sneg je za skakalne tekme potreben, ima pa tudi to prednost, da se zelo počasi topi. Tako je zdaj tudi odstranjena nevarnost, da bi bilo treba tekme morda odpovedati, če ne bi bilo novega snega. O skakalnici je vredno omeniti nekaj zanimivih podrobnosti. Vsa je dolga 310 metrov, visoka pa 150 metrov, to se pravi skoraj toFko kakor trije ljubljanski nebotičniki DOMA In potem je sladko zaspala. Uspavanko so ji zapele ptice, ki so se bile med tem že pomirile in se vrnile na otoček. DEVETNAJSTO POGLAVJE Kakor Robinzon. Seveda je lepo vladati nad otokom, zlasti če človek nima nobenega dela in lahko uporablja svoj čas, kakor se mu zdi. Perina pa tako daleč žal še ni bila. Ko se je zjutraj med prvim jutranjim petjem krilatih tovarišic zbudila, je hitro vstala. Toda še precej časa jI je ostalo, preden so prvič zatulile sirene v tovarni. Hitiro se je opravila in se umila, potem pa je hotela spraviti mastič nazaj v prejšnjo lego. Iznenada pa se je spomnila, da bi bilo morda bolje, če bi ostala pot dio kočice zaprta. Zato je vzela velik drog, ki je bil prislonjen k steni, se oprla obeinj in se z njim pognala čez vodo. Na drugi strani ga je skrbno skrila med grmovje. Čeprav je bila pot do tovarne le preceg dolga, je bila med prvimi tam. Nekaj delavcev je sedelo ob vratih. Vneto so s« pogovarjali. Malo je prisluhnila in slišala, kako je rekel eden izmed njih: »Ubogo dekle!« Takoj je vedela, da govore o Rozaliji- >Kako pa je bilo?« je nekdo vprašal. skupaj. Zanjo so porabili nad 17 vagonov lesa, ki so ga seveda vsega prodali domačini. Ti so tudi zaslužilo pri grajenju skakalnice nad 9000 šihtov, kar je za današnje razmere velika vsota. Sploh je planiška skakalnica največje javno delo, ki je bilo izvršeno to zimo. Pri razstreljevanju skal so porabili 140 kg razstreliv. Izkopati in odstraniti so morali 3000 kubičnih metrov prsti in skal. 2e samo ti podatki pričajo dovolj zgovorno, kako ogromna mor. oiw >iTega ji je zdravnik k sreči še rešil, ker ni bil preveč stisnjen«. »Ali je zelo kričala?« »Da, tako, da je šlo vsem na jok, kdor jo je slišal«. Tudi Perina je bila žalostna. Saj je bil« Rozalija njena edina tova.rišica v Mairau-courtu in ona ji je tudi priskrbela službo. In zdaj bo sirota, pohabljena žrtev dela. Vsa obupana se je zatopila v svoje misli, ko je iznenada opazila gospoda Vendita, ki je znal vse polno jezikav. Ves pogum je zbrala in ga ogovorila: »Gospod«, mu je rekla po angleško »ne zamerite mi, če vas vprašam, kako gre Rozaliji«- In gospod Vendit ni bil nič užaljen, da ga je vprašala. Se prav prijazno ji je odgovoril: »Davi sem mimogrede vprašal njeno babico, kako se počuti, pa mi je rekla, da je prav dabro spala«. »O, hvala, gospod!« »Tudi jaz sem vesel, da ne bo nič hudega,« je odvrnil in šel dalje. Ves dopoldan Perina ni mislila na nič drugega kakor na svojo prijateljico. Seveda, njeno delo ni bilo težavno in pri njem ni bilo treba skoraj nič misliti. Tako se je lahko neprestano ukvarjala z drugimi mislimi. Ko je sirena spet zatutila in naznanila opoldanski počitek, je Perina takoj pohitela proti hiši, kjer je prebivala Rozalija, Imela pa je smolo, da je naletela na njeno teto Ze- mah teti skakalec, ki bo najdalje skočil. Posebna darila pa so dali tudi drugi. 2e zadnjič smo priporočili vsem bralcem »Domovine«, naj se skakalnih tekem udeleže. Danes to priporočilo ponavljamo in dodajamo, naj ne bo nikogar, ki ne bi teh lepih tekem videl. Domače novosti * NJ. Vel. kralj bo podaril prapor ljubljanski župi in mu kumoval. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije ie sprejel od dvornega maršalata obvestilo, da bo Nj. Vel. krall Peter II. podaril ljubljanski sokolskj župi župno zastavo, ki se bo razvila na župnem zletu v Ljubljani 14. Junija. Ob tej priliki bo ljubljanska župa, ki je najstarejša sokolska župa v Jugoslaviji, proslavila tudi jubilejni) obletnico svojega obstoja. Nj. Vel. kralj ja blagovoli! prevzeti kumsfcvo novemu praporu. * Ustanovitev Zveze legionarjev Jugoslavije. V nedeljo je bil v hotelhi »Evropi« v Celju zbor organizacij, katerih člani so se v prevratnih dneh borili za svobodo severnih krajev Jugoslavije. Zbor je otvoril predsednik Legije koroških borcev g Milivojevič, ki je prve besede posvetil Nj. Val. kralju nobijo- Tako ni mogla iti dalje kakor do praga. Prosila je teto, da bi simela Rozalijo obiskati. Ta pa Jo je zavrnila: »Da bi Rozalijo obiskala? Čemu pa T Zdravnik je dejal, da ji ni treba nič obisloov. Ko bo neroda ozdravela, ti bo že lahko sama povedala, kaj je delala, da je prišla ob pret«. Kaj je hotela? Oditi je morale., ne da bi bila videla svojo prijateljico. Tudi zvečer se je spet približala hiši. toda spet je zagledala teto Zenobijo na pragu in ni se upala iznova preizkusiti sreče. Za to je šla počasi proti svojemu otoškemu kraljestvu. Med potjo je kakor navadno kupila spet kruha za svojo skromno večerjo- V koči je dobila vse" tako, kako je bila zjutraj pustila. Ker ni imela nobenega posebnega dela, se je takoj lotila večerje. Odločila se je, da bo jedla prav počasi in prav majhne koščke, toda če je še tako zavlačevala — ko je pojedla poslednji košček, je bilo solnce še visoko na nebu. Zato je šla iz koče in sedla na breg ribnika, ter začela premišljati, kako naj v bodoče uredi svojo življenje. Za tri reči je morala skrbeti: za stanova«-nje, hrano in obleko. Stanovanje je hvala bogu imela, vsaj za nekaj časa, in še celo brez plačila. Ko pa jo ziačela premišljati o obleki, jo je kar pogrelo. Saj je bila oblečena že tako borno in obleka, ki jo Je že dolgo nosila, tudi ne bo mogla ostati večno ista- Ali se bo mogla preživ'jafi s hlebčkom kr.iha? Ali ji ne bo njkega dne zmanjkalo Petru II. Po objavi dnevnega reda je bil izvoren za predisednika zborovanja zagrebški odposlanec g. Hudokiin i,n v lepem govoru orisal stališče zagrebškega Združenja borcev dobrovoljcev za svobodo severnih krajev Jugoslavije do vprašana združitve vseh sorodnih organizacij. Narodni poslanec g. Doberšek je naglašal, da se gibanje koroških borcev v Beogradu in okolici lepe razvija. Stališča zagrebškega odposlanca glede združitve vseh trtih sorodnih organizacij se je pridruži'1 tudi zastopnik Maistrov.h borcev g. dr. Dolar. Zastopnik glavnega odbora Legije koroških borcev g. Staudegger je men.'i naj se združijo vse tri organizacije v novo zvezo, ki naj se imenuje Zveza le-gonairjev Jugoslavije. Po krai.kj .razpravije bil ta predlog soglasno sprejet. Na podlagi itega je bila Zveza legionarjev Jugoslavija ustanovljena. S sestanka so bile poslane vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravna m :ri mornarico. * Kneginia Olga za sjromršne šolarje. N). Vis. knegnja Olga je blagovolila podariti skladu siromašnih učencev osnovne šole »Bra-nslav Nušič« v Beogradu znesek 3000 Din. Šola je v najsiromašnejšem okraju Beograda, kjer je takšna podpora najbolj potrebna. * Pokojnina rudarskim upokojencem se ne bo znižala. Zadnji čas se je govorilo, da s.e hoče rudarskim novoupokojencem znižati pokojnina. Kakor pa se zatrjuje, se to ne bo zgodijo, ker se hoče sanacija izvršiti na drug način. Pač pa se onim novoupokojencern, k so dobivali doklade iz pokrajinskega sklada in ki so jim bile pred kratkim odvzete, re bodo mogle dajati doklade, ker jim po zakonu ne pripadajo. Pač pa bodo najbrž morali oni novoupokojenci, ki še niso stari 50 let. iti še enkrat na zdravniški pregled. Teh ni mnogo. * Za zboljšanje sedanjega invalidskega zakona. V Mestnem domu v Ljubljani so v nedeljo zborovali Člani in članice krajevnega odbora Zruženja vojnih invalidov. Zbor je vodil predsednik g. Vekoslav Mlekuš i:i pojasni težkoče vojnih invalidov in njih borbo za obstanek. Iz tajniškega poročila g. Metlike povzemamo, da šteje organizacija -127 članov ( 245 moških i:n 182 žensk). O stanja blagajne >'e poročal g. Rakuš in na predlog preglednika g. Dermaše je bila odboru izrečena razrešnioa. Zatem je govoiii mi č. da bo bolna ob.eža'a in ne bo mogla več delati? Sama tega ni mogla presoditi, ker take vrste del.; d.K>'cj ni cila vajena. Da. fO?.!'ala je naporna po'to^i'1 j. pozi ala ■•? Pomanjkanje. toda vse to re trajalo vselej le nek.t dni, potem pa so se razmer-. izboNa-!e ir. ,e lahko vse skrbi pozabila. O nepretrganem delu od jutra do večera, dan za dnem. se ji doslej niti sanjalo ni. Šicer je pa upala, da si bo kmalu lahko privoščila ka boljšega. Njeni čevlji so bili že tako obnošeni, da se je podplat ukrivil pod prsti, če se ga je dotaknila. Tako je dobro vedela, da bodo prav kmalu raztrgani in da ni več daleč dan. ko jih bo morala zavreči. In zdaj v tovarni, kjer mora neprestano potiskati voz po peščenih tleh, bodo še prej odpovedali. Morala si bo torej kupti nove čevVe. Toda morati in moči ie dvoje. Kje naj dobi denar zanje? Ali naj si jih srna naredi? Komaj si je zadala to vprašanje, že je sklenila, da bo poskusila svojo misel uresničiti, še nikoli ni videla, kako se čevlii delajo. Zato se je se-zula in začela ogledovati čevelj, da bi videla. kako je narejen. In čim boli ga je gledala. tem večje spoštovanje d>o čevljarjev je čutila. Gledala je. kako ie zgornji del pritrjen k podplatu in kako je pribita peta. Da. če bi naredila čevelj kar iz celega iz lesa. bi bilo lažje. Toda kje naj dobi potrebno orodje? Edino, kar je še imela, je bil žepni možiček. . . V zadregi je gledaila okoli sebe. Iznenada pa se ji je pogled ustavil na bičevju. ki ie raslo nedaleč na moč vrnem obrežju. V tem trenutku ji je prišlo nekaj na misel. Kaj ko bi si spletla čeveljčke iz takega bičevia? zastopnik oblaianega odbora g. 'lom in oriiSai hudo borbo združenja za izboljšanje invalidskega zakona. Pri volitvah je bil iz-voljjn naslednji odbor: 'Vekoslav Mlekuš, Ivan Pintaiič, i""rane Preša, Janko Moser in Josip Rapuš, v nadzorni odbor pa Ivan Metlika, Alojz j Dermaša in Alojzij Hlavsky. Na koncu je b la sprejeia tai.e resolucija: 1. Invalidom, ki so zaradi kakršnekoli kazni ali tuui zarad. premalo odmerjenih procentov izgubili pravice po invalidskem zakonu, a potrebujejo proteze ali ortopedič-ne aparate, naj se dovoh brezplačno nabavljanje vseh ortopedičn.ih pripomočkov. Dovoli! naj se jim tudi brezplačno zdravljenje hib, dobljenih v vojni. 2. Na invalidskem sodišču v Ljubljani naj se nastavi stalen sodnik, ker izmenjavanje ni v korist invalidskim zadevam. 3. Nujno potrebno je, da pride v komisijo za pregledovanje invalidov zmerom tudi po eden zastopnik Združenja vojnih invalidov. 4. V smislu člena 75. invalidskega zakona maj se dovoljuje ponovno sojenje vsem po .invalidskem zakonu zaščitenim osebam, ki se jim invalidsko aLi premoženjsko stanje poslabša in ki za '•( sojenje zaprosijo. 5. Vojnim vdovam in sirotam naj se dovoli trikratna polovična vozna cena, kakor jo imajo invalidi. 6. Iz narodnega invalidskega sKiada naj se dovo-l jo invalidom in vojnim vdovam brezobrestna posojila v primer lii. ko se hočejo osamosvojiti bodisi z ustanovitvijo lastne obrti ali z nakupom kmetje. 7. K licitacijam za kantine v vojašnicah naj se pripuščajo samo vojni invalidi. 8 Za onemogle invalide, nesposobne za vsako pridobitno delo. n se na sedežih banovin ustanove invalidski domovi (hiralnice). 9. Clcn 26. invalidskega zakona in pravilnik o zaposlitvi vojnih invalidov naj se striktno izvajata. 10. Vojnim žrtvam in njih družinam maloprodajalcem tobačnih izdelkov naj se dovoli, da smejo nabaviti tudi za manj kakor za 1000 Din monopolskih proizvodov. * Hrvatski kmetje in mesarji se botajo. V naišemi listu smo že poročali o samoobrambi hrvatskih kmetov, ki so se uprli sramotno nizkim cenam živine ter do!oč li posebne sejmske odbore, ki so nadzorovali prodajo živine. Tej obrambi pa so nasprotovali mesarji. prekupčevalc; in živinski sejmski me-šetarji. Na obeh straneh so padale ostre besede in -iista' i-3 Otir> nao»t rv>1rv/">> V; n- Šla je na breg. Bičevje je bilo .>uhu m močno. Narezala ga je debel sveženj. Potem ga je s ploščatim kamnom stolkla, da je bilo kakor predivo. Noč jo je ujela sredii dela. Legla je in vso noč sanjala o lepih čeveljčkih s pisanimi trakovi, ki jih bo kmalu nosila. Kajti niti najmanj ni dvomila, da se ji delo ne bi posrečilo. Ce se fi ne bo posrečilo pri prvem ali drugem poizkusu, se ji bo pa pri desetem. • Toda posrečilo se ji ie že prej. Naslednji dan je spletla iz vlaken toliko kit, da se je lahko lotila prvega podplata. Dva dni nato je kupila za pet centimov šilo, potem pa še kos višnjevega traku fn zavitek sukanca Za podlogo je vzela kos debelega platna Vse skupaj jo je stalo pet in trideset cen-tirnov in to ie bilo tudi največ, kar je smeia izdati, ne da bi ji bilo treba pri kruhu skopariti. Prvi podplat, ki ga je bila napravila, je b:l skoraj okrogel, drugi tudi še ni imel prave oblike, četrti pa je bil že prav dober. Kako je bila Perina vesela, ko je videla, da se ji je delo posrečilo! Najbolj j* j.e mankalo rCianij. Toda na gladkem kamnu je naostrila svoj nožič, ki ji je potem prav dobro služil. Cez štiri dni je svoe čeveljčke že prv:č oblekla. ŠtVj jutra in štiri večere je morala žrtvovati, da ie bilo delo opravljeno. Potem .ie začela p-emišljevati. kaj naj stori s starimi čevl'i. kadar ne bo doma v svoji hišici. Saj se nedvomno klatijo podgane oko. Ii rihnika in bi ji čevlje nedvomno razgrzle. Čeprav niiso bit kai prida, se ji je vendar zdelo škoda, da bi jih kair tako zavrgla. naposled presekal sam dir. Vladko Maček. V njegovi pisarni so se sešli zastopniki Gospodarske kmetske sloge in Zveze hrvatskih mesarskih in klobasičarskih obrtnikov, ki so soglasno sklenili, da napeto stanje ni nikomur v korist. Glede povišanja cen živine in mesa so se odposlanci sporazumeli, da bodo o tem vprašanju pr redili posvetovanje, na katerem naj se sporazumno reši vprašanje cen. Prav posebno se je že zdaj poudarjalo. da povišanje cen mesu nikakor ne sme pasli na rame delavstva in siromašnega prebivalstva. Podoba je torej, da dobro narnier-jena zadeva ne bo imela tistega uspeha, ki ga je vsa hrvatska javnost pričakovala. Kmetje so se sicer borili za povišanje cen živine, nikakor pa ne za povišanje cen mesa. * Občinske volitve v Kranjski gori so bile v nedeljo. Vloženi sta bili dve listi, ena z nosilcem Vojtehom Budinekom in druga z Josipom Lavtižarjem mlajšim. Obe listi sta nastopali kot gospodarski brez politične barve. Vendar je JRZ delala za Budinekovo listo. O. Budi-iek je dobil 352, a g- Luvtižar 85 glasov. * Žene naj bi bile sodnice. V Beogradu je Društvo za oskrbo odpuščenih kaznjencev iimelo občni zbor, na katerem je biiu sprejeta tudi resolucija, ki zahteva, naj bi bile tudi žene, ki so dovršile pravne študije, pripuščeme v službo sodnikov. Resolucija naglaša, da bi sodnice bolje razsojale primere v katerih nastopajo kot obtoženci mladoletniki in ženske. * Na 4 in pol visokošolca pride na ljubljanskem vseuč lišču ena visokošolka. Ljubljansko vseučilišče zaključuje svoj zimski tečaj ter stopa v letnega. Vseučilišče je imelo v zmskem tečaju 1783 slušateljev. Modro-slovcev ie 452 rednih in 2 izredna, pravn -kov 625. medicincev 162, tehnikov 347 (3), bogoslovcev 1613 (2). Od teh ie bilo slušate-lijic: rednih 219 iin 2 izredni na modroslovski, 59 redn;h na pravn;. 44 rednih na medicinski, 16 redn h na tehniki. Celotno razmerje moških in žensk je torej 1438 : 338. To se pravi, da pride na štiri in pol visokošolca ena visokošolka. * Plačajte zaostale zavarovalne prispevke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev mora v zidnih mesecih ugotavljati, da dotok vplačil stalno popušča Urad more le s * 'tIio ..p.MJm' -*q«n\>n-ocl.p(iVi nOT3V- Zaio ie sklenila poskati prostor, kjer bodo čevlji varni. Navezala iih ie na kos vrvice m jih obesila na strop. DVAJSETO POGLAVJE Vsaka izkušnja nekaj stane. Perma je bila na svoje delo ponosna, venci. j: pa je b la še v dvomih, ivam bodo novi čeveljčki držali Ali se ne bodo raztegnili? Ali se .. h do oodplati orphitro raztrgali? Zato je pri delu pogosto pogledala pod noge. Dotlej so se nosili še prav dobro, toda ali bo dolgo tako ostalo, je bilo seveda še ve'!ho vprašanje. Da pazi na svoje čeveljčke, so seveda opazile tudi njene tovariš;ce pri delu in takoj so jo vprašale: »Kje si iih pa kupila?« »Uganite!« »Ali so bili dragi?« »Ne. prav poceni. Sama sem si jih naredila in komaj četrt franka me stanejo.« »Lep' pa so!« To priznanje jo je izpodbodlo, da se ie sklenila lotiti še kakšnega drugega dela. Namreč nove obleke. Ko je dob;la zvečer tri franke za svoje tedensko del je pogosto postala pred trgovino, kjer ie bilo v izložbi razstavljeno razno blago. -------- ,,DOMOVINA" na vat'; svoje obveznosti nasproti bolnišnicam, članom in dobaviteljem. Urad je z zakoni vežam na redno izpolnitev obveznosti do zavarovancev. Doslej je urad pri izterje. vanju dovoljeval razne plačilne olajšave, toda to ni rodilo zaželenih uspehov. Urad je v nekaterih primerih ugotovil tudi pomanjkanje dobre volje. Kor.sti našega socialnega zavarovanja narekujejo zdaj uradu, da se pri izterjavi ravna po zakonitih predpisih, zaradi tega ne more več dovoljevati raznih olajšav. Da se ognejo izterje-•valnim stroškom opozarja urad zamudnike, da na ta opomin poravnajo zaostale premije. * Vozne cene na vlakih se aprila zvišajo. Na podlagi odloka prometnega ministrstva je iizdala glavna direkcija državnih železnic novo tarifo, s katero se vozne cene na železnicah precej zvišajo. Da ne bo zmešnjave, je treba naglasiti, da stopi nova tarifa v veljavo šele 1. aprila iin ne 1. marca. Vozne cene se zvišajo za vse razrede. Pri kratkih vožnjah do 5 km je tanifa zvišana do 33°/«, do 10 km pa je v potniških vlakih III. razreda cena zvišana za 16%, do 45 km za 11%, od 45 km dalje do 1575 km pa za 10%. Pri brzh vlakih jie cena III. razredu zvišana pri 10 km vožnje za 9%, pri 15 km vožnje za 6%, pri 45 km za 8 in pri 300 km za 7%. * Dvojčki sta se zastrupili s plinom. V rdeči hiši na Poljanah v Ljubljani je stanovala 47-letna M.inka Vovkova, žena mestnega uslužbenca, mati dveh otrok. Z možem se že dolgo nista razumela, saj jo je nedavno pustil in te dni bi se morala vršiti pred okrajnim sod ščem v Ljubljani ločitvena razprava. Vovkova je zelo visela na svojem možu in večkrat je dejala, da ločitve ne bo preživela. Svoji sestri Ivanki, s katero sta si b -l'i dvojčki in s katero jo je vezala globoka sestrska ljubezen, je dejala, da si bo končala življenie. Pravijo, da ie Ivanka na to odvrnila: »Ce pojdeš ti v smrt, pojdem tudi jaz!« Ko je Ine opoldne prišel mlajši sin Vovkove domov, je našel mater v kuhinji, kjer je močno dišalo po plinu. Fantek jo je stresel in obupno klical: »Mama. mama!«, a mama se ni ganila. Zato je deček poklical sosede, ti so pa naglo obvestili zdravnika dr. M:sa. ki pa ni mogeil več po-miaeati, V"»*i*r nesrečna Vovkova ie h 'a i a dlan pa se je opogumila in stopla v trgovino. Duh po zatohlem ji je udaril v nos. »Želite gospodična?« se je oglasila iz kota stara ženska. Kako dolgo že ni Perina slišala tako prijaznih besed! Hitro se je ojunačila in rekla: »Prosim, koliko pa stane pri vas najcenejše blago?« »Ze po štirideset centimov meter ga lahko dobite.« Perina se ie olajšano oddahnila: »Pa mi ga odrežite dva metra . . .« »Veste, toda to blago na kaj trpežno. Tis o po šestdeset je dosti boljše.« »Bom kar s tem zadovoljna«. »Kakor hočete. Samo zaradi tega sem vam rekla, da ne boste potem kaj očitali« »O. le brez skrbi bodite, draga gospa!« Starka ie prinesla blago. Perina je bila videla, da še daleč ni tako lepo in gladko kot tisto, ki ga ie bila prej občudovala v izložbi, »A;li bi radi še ka.i drugega?« je vprašala, ko je zarezala blago in ga ob niti pretrgala »Da, tudi sukanec bi rada dobila.« »Kakšnega pa?« »Kar najcenejšega mi dajte.« »Tu imate zvitek za deset centimov. Vse skupaj stane deset centimov manj kakor en frank«. Perina je vsa vesela odšla iz trgovine Tri franke je čez teden zaslužila, vsa obleka pa je me bo stala niti en frank. Ce bo za hrano, to se pravi za kruh izdala vsak dan toliko kakor doslej, ti bo vendar še nekaj ostalo, če si ji nepričakovano kaj primeri. Hitro se je vrnila na svoj otok in se lotila dela. št. 10 — mrtva. O samomoru je bila popoldne obveščena njena sestra Ivanka Burjeva, železniška uradnica. Vest o smrtli sestre je silno vplivala na Ivanko, ki je bila že tako slabih živcev. Popoldne je sicer v uradu mirno delala .n nikomur ni črhnila besedice o sestrini tragediji. Proti večeru je šla domov, a se je spet vrnila v p sarno, kjer je odprla pipo p'i".«ke pečice ter iegla na tla. Zjutraj so jo našli mrtvo. v gorečem avtu. Ključavničarskemu mojstru Alojziju Marčecu iz Središča se je pripetila nenavadna nesreča. Mojster se je pel.al v Ptuj. Med potjo se mu je pa avto vnel. Marčec je še o pravem času skočil iz gorečega avtomobila in si tako rešil življenje, avtomobil pa je bil v nekaj minutah nato kup ukrivljenega železa in pepela. Na srečo je imej avto zavarovan. * Smrt kmečkega dekleta pod bukvijo. Na rebriih Janč, najvišjem hribu med Ljubljano in Litijo, je obilo gozdov. Tu imajo svoj gozd tudi Manožnikovi in v tem gozdu so nedavno podirali drevje. Med delavci je bila tudi 28 letna Frančiška Ostriževa, po domače Mežnarjeva iz Male dolge noge nad Jcv-nico. Nesreča je hotela, da jo je zagrabilo vejevje padajoče debele bukve. Konec veje jo je udaril tako močno po glavi, da se ie nesrečnica brez glasu zrušila. Nezavestno so izvlekli izpod drevesa, jo naložili na voz, jo naglo odpeljali na železniško postajo in nato z vlakom v ljubljansko bolnišnico. Poškodovanka pa je kljub vestni zdravniški pomoči umnla. Z nesrečnimi Mežnar-jevitni sočustvuje vsa okolica. * S peči je padel v ogenj. V Skofji Lok se je zgodila huda nesreča. Na svojem romanju po svetu je 34 letni brezposelni de-lavtc France Jelčič, doma iz Komenue. prišel v Škoto Loko in si je v or-ekarni priskrbel skromno prenočišče. Zlezel le na peč, med spanjem pa ga je iznenada napadla božjast, da ga je vrglo naravnost v ogenj. Po vsem životu hudo opečenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Samomor blaznega brezposelnega. Ne davno se je na domačem gospodarskem poslopju v Potoški vasi obesil sin preužitkar-;a 42 letni Franc Praznik. Praznik je že dolgo časa bolehal na umu Pokojnik je zaradi velikega števila družinskih članov živel Se isti dan je šla še enkrat v vas, da bi poizvedela, kako gre Rozaliji. Ko je stopila čez prag, ji je prišla naproti Rozalija sama. Videti je bila zdrava, samo roko te imela še v obvezi. »Ali je že dobno?« je veselo vzkliknila Perina. »Se ne čisto«, ji je povedala prijateljica. »Zdravnik mi je pa rekel, da že lahko vsta-nem :n se malo izprehodim.« Toda videlo se je, da se je moralo njeno prijateljstvo nekoliko ohladiti. Perina ni takoj spoznala, kaj je temu vzrok. Sele čez nekaj časa se je spomnila. Rozalija jo je namreč vprašala: »Kje zdai stanuješ?« Perina sr ii ni upala povedati resnice, ampak ie samo rekla: »Predrago je bilo zame. Skoraj nič mi ne bi ostalo za brano in obleko.« »Ali si dobila mar cenejše stanovanje?« »Sploh nič mi ni treba plačati.« »To je pa imenitno..« Nekaj časa je molčala, potem pa le ni mo^a premagati svoje radovednosti in ji je rekla: »Pri kom pa?« Ker jo je tako naravnost vprašala, se Perina seveda ni mogla ogniti odgovoru. »Pozneje ti bom povedala,« ji je hitro rekla. »Kakor hočeš. Samo nekaj bi ti rekla. Pazi, da te teta Zenobija ne bo videla. Zdi se mi. da se nekaj jezi na tebe. Kadar boš hotela priti k meni. pridi vselej zvečer, ko ima ona delo « Perina je prišla po tem sprejemu precej žalostna v tovarno. Kaj je vendar zagreši- = Stran 7 J-----—= •bedno življenje, kar je najbrže uničujoče vpiivalo na njegovo živčevje. * Cesta Ljubljana — Kranj. Minister za javna dela je odobril licitacijo za gradbo prvega dela ceste Ljubljana — Kranj. Tako so zdaj dam pogoji, da se dela na tej cesti takoj začnejo. * V artilerijsko in pehotno podoficirsko šolo se sprejemajo mladeniči, stari od 18 do 21 let. Pojasnila se dobe pri Peru Francu, kapetamu v p.. Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je znamko za 3 Din za odgovor. * Zagonetna smrt posestnika. Te dni so v Podgradu potegnili iz Ljubljanice mrtveca, ki so ga dali orožniki prepeljati! na pokopališče k Devici Mariji v Polju Truplo je bilo še povsem dobro ohranjeno. Prav tako ni bilo videti na njem nikakih znakov nasilja. Denarja je imel pri sebi le 170.25 Din. Poizvedbe so dognale, da je neznanec Imoviti posestnik Franc Švigelj z Velikega vrha pri Šmarju. Njegova daleč na okrog znana domačija je prav nad tunelom vrhu železniškega klanca nad Škofljico. Predzadnjo sredo e poteklo tri tedne, kar se 'ie Švigelj odprav i na živinski sejem v Ljubl ano. da kupi par repov. Njegovi sosedje so ga še videli na sejmu, od takrat pa je zginila za njim vsakršna sled. Govorili so, da je imel s seboi bržkone večjo vsoto denarja. Ves ta čas so njegovi domači s pomočjo šmarskih orožn:kov in ljub i jamske policije poizvedovali za niim, a brez vsakega usneha Zanimivo je. da truplo ni kazalo še nikakih znakov razpada. * Otrok brez rok in nog. V Starem Majdami se je Redž Sarkatličn rocHla deklica brez rok ;,n nog. Otrok ie dmtnče pravilno razvit !n živj že dva meseca. Oblast je hotela očeta, ki ie brez posla, nekoliko razbremeniti in je nameravalo otroka oddati v kak primeren zavod. Tej nameri pa se je Ser-katlič uprl, ker ie prepričan, da mu to ska-ženo dete prinese srečo. * Požar pri Račah. V Prepolju. občina Race, je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Fkarta. Škode ie 30.000 Din. * Sauomor na železniški progi. V nedeljo zjutraj so našli pred viaduktom pri Mostah pri Ljubljani na progi razmesarjeno moško truplo. Policijska komisija je ugotovila, da je nesrečneža povozil vRV V nonesrečen-cu so spoznali 28 letnega Bernarda Plahuto, bivšega strežnika pri dvigalu v nebotični- la s tem, da ne stanuje več v zatohli sobi pri Rczatijini babici? Ves dan se ni mogla otresti slabe volie. Da, še bolj čemerna je postala zvečer, ko se je vrnila v svojo kočico. kjer slučajno ni imela prav nobenega dela. Zato se je odločila, da pojde na izorehod okoli ribnika. Biil je krasen večer. Enako svetlo in lepo seveda ni blo kakor v n domovini tam v daljni Indiji, a vzlic temu ie bil večer tako lep. kakor »o Perina v teh kraj h še nikoli ni videla. Hodila je no visoki travi in časih ji je t;k izpred nog nc]We!a kakšna močvirska pt ca. ki jih je blo tu v oblici. ENAINDVAJSETO POGLAVJE Obraz iz sanj. Ker je imela Perina ves teden precej dela, ni prišla do tega. da bi obiskala Rozalijo. Toda tovarišice so ji vsak dan pripovedovale, kako se ji god;. in zato ni bila zaradi nje nič v skrbeh Saj bi si bila naposled tudi kdaj zvečer že lahko pritrgala kakšno minuto, toda bala se ie tete Zenobije, o kateri je slišala, da se nanjo jezi. ker se je preselila. Tisti večer pa je svoj strah le premagala. Ko je šla iz tovarne, je zavila po znani poti proti hiši, kjer je stanovala prvi dan. ko je prišla v Maraucourt. Rozalija jo je že od daleč zagledala z vrta in ji rekla napol užaljeno. napol veselo: »Mislila sem že. da te sploh ne bo več«. »Dosti dela sem imela«, je odvrnila Perina. Dalje prihodnjič. Stran 8 .DOMOVINA" št. 10 ku. Nedaleč proč so dobili tudi njegovo legitimacijo in poslovilno pismo, v katerem pokojnik napoveduje, da bo šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pokojnik je bil doma iz Batuj pri Gorici. * Smrtna nesreča v kamnolomu. Blizu Bre-gane je več kamnolomov, kjer se kopije kamen za posipanje cest in za žganje apna. Aipnemic je zlasti mnogo od Breganskega sela do Gabnovice. Tako ima tudi svojo apoeni«) podjetnik Mijo Lazanski, trgovec iz Breganskega sela. Potreben materija! si je nabavljal iz bližnjega kamnoloma, kjer so zadnje dni razstreljevali skale. Čeprav so delavci tega dela že navajeni, je vendar usoda hotela? da se je v soboto pripetila grozna nesreča. Delavec Janez Frigelj iz Breganskega sela, star okrog 50 let, ože-njen in oče enega otroka, se je pri razstre-Ktvi apnene peči prepozno umaknil. Eksplozija mu je razbila glavo in mu noge skoro odtrgala od trupa. Razumljivo je, da je obležal na mestu mrtev. Friglju se je že pred leti pripetila slična nesreča, a je vendar ozdravel, ostal pa je slep na eno oko, na drugo je pa slabo videl. Zaradi razbitega zobnega mostu je tudi s težavo govoril. Usoda je pač hotela, da je postal nesrečni delavec žrtev svojega poklica. * Po nesreči ga je ustrelil. Pr,i posestniku Francu Kekcu v Savcih, občina Koračice, so luščili bučnice. Pomagat je prišla tudi večja družba fantov in deklet. Po končanem deiu se je razvila domača zabava. Na harmoniko jim je igral 341etni Janez Vičar, posestnikov sin iz Braslavcev. H Kekcu je prišel tudi 361etni posestnikov sin iz Juiršincev Janez Ploj. S seboj je imel obrezano karabinko, ki je bila tako kratka, da jo je lahko nosil v notranjem žepu suknje. Orožje je skril pri Kekcu v veži v neki kot. Ko se je družba ponoča razšla in so ostali v sobi le še Kekčevi domači, Ploj in Vičar, se je ta spomnil svoje puške in je začel pripovedovati o njej. Sel je ponjo v vežo in je nato kazal orožje. Pri tem pa se je puška sprožila in krogla je zadela Vičarja v glavo. Vičar se je zgrudil nezavesten na tla in v nek a i minutah izdihnil. * Požar v Šmartnem ob Savi. Nedavno noč je začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Ivana iMiheliča v Šmartnem ob Savi. K pogorišču so takoj prišli domači gasilci, ki pa niso mogli pomagati, ker v vasi ni vode, a do Save je dober kilometer. Tudi ljubljanski gasilci so prišli zaman. Res sreča je. da ri bilo vetra, kajti sicer bi zgorelo pol vasi. Posestmi:k je bil le delno zavarovan. Kako je ogenj nastal, ni znano, domnevajo pa, da gre za požig, ker je začelo goreti hkratu na več krajih. * Lokomotiva ga je vrgla v jarek. Med Zalogom in Lazarra je bilo te dni zaposlenih na železnški progi več delavcev, med njimi tudi okoli 401etni Jakob Kokalj. Pa je pripeljal po pnogii vlak, kateremu so se vsi delavci pravočasno umaknil, le Kokalj je bil prepočasen. Lokomotiva je nesrečneža zagrabila in tako močno treščila v stran, da je odletel v bližnji janek, ker je obležal s prebito lobanjo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnco. * Tri tedne je imel doma mrtvega otroka. V predmestju Beograda živi zidar Jakob Miklin, ki je imel M tedne doma svojega mrtvega otroka, ker ni imel denarja, da bi ga pokopal. To je bila njegova največja skrivnost in skrhno jo je hranil, dokler se ni te dni sam izdal. Pred tremi tedn; mu je žena povila dvojčke poldrugi mesec prezgodaj. Zato sta bila dvojčka zelo slabotna in drugi je živel samo eno uro. Oče je imel takrat v žepu samo dva dinarja. Hodil je od prijatelja do prijatelja, od znanca dO znanca, toda nikjer ni našel razumevanja za svojo nesrečo. Doma ie pa plakala žena s tremi sestradanimi otročički, a če'rto dete je ležalo doma mrtvo na postelji. Pozno v noč se je nesrečni oče vrnil brez pa-ne v žepu. Ker ni našel drugega izhoda, je zaklenil mrtvega otroSička v omaro i:i tam je ležalo trupeloe cele tri tedme. * Orožniki so preprečili požar. Na Dravskem polju so požari na dnevnem redu. Posebno Spodnje Jablane so hudo prizadete. Tam so imeli v enem mesecu kar pet požarov. Prebivalstvo je zaradi tega stalno na straži. Prav tako orožniki. Ko so se tnud.li predzadnjo nedeljo orožniki v večernih urah v bližini skednja posestnka Vinka Pernata v Spodnjih Jablanah, so opazili, da brli na skednju majhna luč. Tamkaj so našli v posodi postavljeno gorečo svečo. Orožnki so odstranili svečo in na ta način preprečili požar. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo in so tudi že aretirali neko osebo. * Do smrti ga je povozil. Sluga rudarskega glavarstva v Ljubljani Ivan Usar, stanujoč v Rožnii dolini, je v nedeljo popoldan napravil sprehod s svojo družino proti Št. Vidu. Pozno ponoči so se Usarjevi, in sicer mož Ivan, žena Amalija, sinova Miroslav in Zdenko in hčerka Milka vračali domov, Tedaj je pa pridrvel s silno naglico za njimi avto. Usarjevi so šli ob strani ceste zato se za' avto niso zmenili. A že je billa nesreča tu: V polnem ddmi se je avto zaletel v družino, ki se je prestrašena razkropila na vse strani, le stari Usar in mlajši sin Zdenko nista več utegnila odskočiti. Prvega je avtomobil zagrabil in trešč'1 dva metra daleč s tako silo, da je nezavesten obležal. Prav tako je ranil tudi Zdenka Avtomobil je šofiral dr. Gvidon Debelak, z njim sta se pa paljala neki tehnik iz Ljubljane in neka dama. Zdravnik je po nesreči avtomobil takoj ustavil in ko je videl, kaj se .ie zgodilo, se je odpeljal na stražnico, kjer so telefonirali po reševalce. Reševalci so pobrali nezavestnega Usarja in sina Zdenka ter ju naglo prepeljali v bolnišnico, kjer pa očetu niso mogli več pomagati. Kmalu no prevozu je nesrečnež izdihnil. Sin Zdenko je poškodovan na glavi in oo prsih. Obla-stva zadevo prelskuiejo. Pokojni Usar se je roclil 1. 1892. v Letušu pri Mozirju. Bil je dober in skrben oče svojim otrokom, v službi vesten. * Slon mu je požrl iistnloo z denarjem vred. Skladiščnik mariborske ugledne veletrgovine R. je pretekle dni šel v Zagreb na obsk k bratu. V Zagrebu sta si ogledovala z bratom razne znamenitosti tako tudi Maksi-mir. Tamošnji živalski vrt je glavna zagrebška privlačnost in tudi R. si ga je hotel og'e-dati. Imajo pa Zagrebčani v svojem živalskem vrtu slona, ki so ga obiskovalci tako razva-dliM. da ravna z njmi čisto po domače. Je prepričan, da ga morajo Zagrebčani rediti z žemliami in raznimi drugmi dobrotami, ki jih jemlje z rilcem kar sam iz rok. R. ni bil dobro poučen o teh slonovih navadah, pa ni prinesel seboj žemlje, pač pa si je hotel pred slonovo stajo obrisati z žepnim robcem nos. Z robcem vred pa je izvlekel iz žepa tudi svojo denarnico. Slon je opazili v roki obiskovalca nekaj belega in je menda mislil, da bo žemlja, m je že stegnil rilec in vzel robec z denarnico vred iz rok osuplega obiskovalca in oboje zadovoljno vtaknil v gobec. V trenutku je vse skupaj izginilo v žrelu in slon se Je veselo obMzoval, saj tako drage južine menda še rt: dobil. V listnici je bi9 namreč lep šop bankovcev, ki so izginili v želodcu. Posebnega užitka sioer sira od take po:ed;-ne ni imel, mnogo preglaVc pa mu papirnati denar tudi ni delal v želodcu. Le obiskovalec ie odhajal iz Maksinfra čemerne volje. * Pustno veselje se te končalo s pretepom. V Šleglovi gostilni v Kamniku ie bilo na pustn torek več veselih dražb. Med to pisano diružbo je bil tudi Gjuro Hrovatič s svojo izvoljenko. Ker pa so mu tovarišico pri plesu stalro prevzemali, je postal zelo ljubosumen. Posebno ie pazil na Stanka Dol-žana Ko se je ta odstran i iz gostilne, »e stopil Hrovatič takoj za njim. Pred gostilno na cesti sta sli bila kmalu v laseh in je Hrovatič nenadno potegni nož im zadal Dolžanu z n rim štiri vbode. Do^ n ie bil takoj prepeljan v liubljansko bolnišnico, a Hrovatiča so aretirali. * S karabinko ea je ustrelil. Na pustu1 torek so nokcoiaivali pn.«H"a tudi fantje iz Stare vasi in Bučečovcev. Ko so se vračali staro- vaški fantje iz neke gostilne, so jih fantje iz Bučečovcev začeti! preganjati. Ko so Starova ščani srečno pri bežali domov, sq se 191etni Rudolf šoštarič, hlapec iz Stare vas:, ti.egov brat Alojz od Male Nedelje in lfiletmi Stanko Gragorinčič iz Stare vasi vrnili proti Buče-čovcem, da se maščujejo. Rudolf Šoštarič pa je vzel s seboj karabinko. Fant je že med potjo s streljanjem izzival sovražnke. Ko so prispeli v Bučečovce, so srečali Alojzija Vr-banjščaka, želarskega sina iz Bučečovcev, in Šoštar.č je ustrelil s karabinko proti me-mu. Krogla ga je zadela v prsi. Vrbangščak se je zgrudil v mlaki krvi šoštarič in njegova tovariša pa so zbežali. Domačni so Vrbanjščaka naložili na voz, da bi ga odpeljali k zdravniku, a je že med potjo v Stari vasi umrl. Orožniki so hitro prijeli ubijalca in našli tudi karabinko. * Skrivnostna plavolaska jc oaje izsledena. Braziljska varnostna ob.astva s j na p>ošt.jo francoske policije a,re:i."Uia neko Katarine Schuisserjevo in njene'{i ljubimca /Mrtrta Birinskega. Schui:; ,erjevi ie baje ona plavolaska, ki se je v času marsejske-ga umora pojavila v Marseilleu in takoj nato izginila brez sledu. Parček so prijeli v trenutku, ko se je pripeljal iz Sao Paola. Oba sta nekaj mesecev živela skrito v Sao Paulu, dokler ju ni francoska policija izsledila in zaprosila za njuno aretacijo. V prtljagi aretirancev so našli mnogo listin, ki dokazujejo, da sta bila v zvezi z ostalimi strahovalci po vsej Južimi Ameriki. * Žrtev pustnega popivanja. Na pusbti torek proti večeru se je zbralo več fantov in deklet pri posestniku Gregorju Podgoršku v Gruškovju. Med fanti sta bila 26 letni Janez Gabrovec, posestnikov sin iz Brezove gore in pa 23 letni Jožef Kozel, posestnikov sin iz Gruškovja. Kmalu je iprišlo med fanti do prepira, med katerim je nekdo udaril Kozla tako močno, da je ta padel po tleh. Ko se je pobral, je zdajci stopil k njemu Gabrovec in ga brez vsake besede zabodel z nožem v levo stran vratu. Kozel se je zgrudil ves krvav na tla. Priskočili so mu si er takoj ja pomoč, toda rešitve ni bilo, ker j« imel prerezano žilo odvodnico in je po dveh urah izkrvavel. Bil je do zadnjega pri zavesti ter je tudi izpovedal, da ga je GabtO-vec zabodel. Kozel je dobil en vbod tudi v levico. Gabrovec je po zločinu pobeginii pa so ga kmalu izsledili. * S saharinom sta sleparila Ljubljanska po'icija je aretirala 32 letnega Iva«i Karišni-ka iz Mengša, ki je zadnje čase stanoval v Jaršah pri Ljubljani, in pa 23 letnega Forda Magdalenca. doma iz ok ilfce Velenja. Oba sta neki stari ženici iz okolice Kočevja prodala 50 škatlic saharina. Zenica pa je bila dovolj pametna, da je daia kup.jeni saharin preiskati. V škatlicah ni bil > nobenega saharina, pač pa droben sladkor, pomešan s kulinjsko sodo. Oba sleparji lx>sta izročena sodišču. * Oče je s sekiro razklal sinu glavo. V Cubncu blizu Križevcev na Hrvatskem je kmet J osi" Piskač v ponedeljek zvečer s sekiro razklal glavo svojemu sinu Stjepanu, ki je bil lenuh in' zapravljlvec. Zadnje čas« se je sin vdal še kvartopinstvu. Oče ni mogel več tega trpeti in napravil je konec neznosnim razmeram v hiši na to. način, ki ga bo seveda obžaloval. * Ne veš, kje te čaka morilec. Na klopi v gozdu nad mestnim parkom v Celju je sedel 27 letni elektrotehnik Emil Bemkovič. Zdajci se mu je približal neznan moški in s samokresom ustreli vanj. Emfla ie zadela krogla v levo roko, kjetr mu je obtičala. * Naoad otrok na vlak. Železniški nadzornik Miha Pinter je preprečil veliko železniško nesrečo, ki bi se lahko pripetila med1 postajama Rušami in Fa.lo. Pri km 13.650 je nadzornik, ko je obhodi progo, našel na tiru velik kup kamenja. Z največjo naglico ga je odstranil. Komaj je opravil čiščenje paoge, je že nridrve' osehni v?ak iz Maribora. Ce bi zadel v kup kamenja, bi gotovo skočil s tira. Orožniki so takoj poiskali napadalce lin jllh našli med otroki. Kamenje sta st. 10 ' ■ Stran 9 ■ -- Franc Goričam: Peš po Franciji pred 40 let! ===== .DOMOVINA" nanosila na progo komat lOletni Janko Voj-ntk iin 6Ietoi Fran Zlodej iz Smolmika p. < Rušah. Za oba bodo seveda odgovarjali pred oblastmi starši. * Pohotni zlikovec. Pred dvema mesecema je neki neznanec storil siild neki 11 letni deklici iz Krčevine, (ko je pasla živino pri Podv»ncih. Nekaj dni pozneje je napadel dotičmi moški kar tri dekleta, ki so mu pa k sreči zbežala. Zaradi teh primerov ie sodna preiskava še v teku. Pred dnevi pa je napadel nedvomno isti zlikovec 22 letno dekle, ki se je v račalo iz Pod vincev od svojega ženina na svoj dctm v Levanjce. Dekle se mora zahvaliti svoji moči, da ni postalo irtev nasilneža. Borba med obema je bila zelo huda. Lopov je dekletu raztrgal vso obleko in jo tudi opraskal, vendar »i dosegel zaželenega smotra. Preiskavo vodijo orožniki iz Ptuja. * Ponarejeni kovanci. Uprava ljubljanske policije je že več časa dobivala prijave tako iz mesta kalkor iz krajev na Dolenjskem do Novega mesta, da so se pojavili posamezni ponarejeni 20dinarski kovanci. Kakor so dognali, .ie zamenjal več takih neki mladenič. Tako je 20. februarja popoldne prišel k branjevki Zupančičevi Frančiški na dolenjski postaji spet mladenič ki je kupil za en dnar fig in kruha, kar je plačal z dvajsetdinarskim ponarejencem. Službujoči stražnik je miiadeniča taikoj prijel in ugotovil, da je Kastelic Anton, star 24 let, po-sesnnikov siin z OteSkega vrha pri St. Vidu pri Stični. Kastelic je nekaj časa tajil in ni hotel vedeti, odkod iona ponarejen novec, naposled pa se je vdal in priznal, da sta ponarejetice izdelovala z bratom Janezom in da jih je potem po posameznih krajih razpečaval. Glede na to je uprava policije sporazumno z orožmiško postajo v Št. Vida na Dolenjskem uvedtia preiskavo na damm Kasteličevih, kjer so naišli več napol izdelanih ponarejencav. — Aretirani so bili naito še trije bratje Kasteiica Antona, iin sicer Janez, Franc in Ignac. Pripomniti je, da so kljub preprostemu načinu izdelovanja po-narejenci dobro uspeli. Seveda so jih lahko Ljudje, ki imajo z denarjem mnogo opravka, že na prvi pogled spoznavali kot pona-rejence. * iMamestu prašiča so odnesli truplo. V neki zakotni vasici blizu Cakovca je bilo te dni vlomljeno v hišo 85 letne Katarine Rrezničarjeve. Vlomilci so hoteli ponoči odnesti zaklanega prašiča. Sosedje so starki obolelega prašiča zaklali, očistili, zavili v ■rjuho in ga položili na prazno posteljo, kei niso našli drugega primernejšega prostora Pri starki je bil tisto noč samo sosedov sin Starka pa je ponoči nenadno umrla in fant je zavil njeno truplo v rjuho, vrgel prašiča pod posteljo, starkino truplo pa poiožil na posteljo. Nato pa je šel obvestit sosede, da je Brezničarjeva umrla. Vlomilci so v tem' pograbili v rjuho zavito truplo iin ga odnesli misleč, da so ugrabili zaklanega prašiča Ko so pa spoznali usodno zmoto, so odnesli truplo na pokopališče. * 8 letna tatica kolesa. Tiskarniški delavec Franc, ustniben v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, se je v soboto nemalo začudil, ko mu je izpred poslopja okrožnega urada na Miklošičevi cesta izginilo damsko kolo, s katerim se je pripeljal po opravkih. Nekoliko minut pozneje je stražnik Zoreč na Marijinem trgu opazili 8 letno deklico, ki je s težavo peljala damsko kolo. Vprašal jo je, kam pelje kolo, in deklica mu je zatrjevala, da gre malo na sprehod. Stražnik je deklico spustil, ker ji pač nd prisodil, da bi kolo ukradla. Malo kasneje pa je opazil Franceta, ki je gnal proti njemu isto deklico. Delavec je namreč dohitel deklico, jo še ob pravem času ujel in jo nato izročil stražniku. Mala tatica se ie na policiji na vse mogoče načine izgovarjala ter sploh ni hotela povedati, kje stanuje. Policija je morala poiskati njeno stanovanje s pomočjo svojih popisovalnih pol. Nadobudni otrok je bil izročen materi. Preko Eeit&lagesa in St. Martina sem prišel do Guiilana- Kraj je zelo hribovit, nič vinogradov, sami posestniki. Gostilna v Guilla-rou izvrstna. Za liter vina, kruih, ju^o, klobaso, pečemiko in posteljo 1.25 franka. Pri Alletu se začnejo »pet vinogradi. Pot me je vodila preko Limouxa, Carrassoimea in Caatelnaudarya. Tukaj sem videl prvič parni cestni valjar. V Franciji nisem videl nikjer graimcea na cesti- Vse glavne ceste so bile že takrat valjane. V tem kraju sem naletel tudi •na oranje s parnim plugom. Na vsakem koncu njive je stala velika parna lokomotiva. Na trebuhu je imela vsaka veliko vodoravno kolo, nia katerega je bila navita več sto metrov dolga vrv iz železne žice. Enkrat je vlekla ena lokomotiva, poteim pa druga. Na plugu je sedelo pet moških za ravnotežje. Bil je to tako zvani balančni plug, sestoječ iz dveh trupov. Pri oranju sta se pluga menjavala, da ni bilo treba obračati- Od časa do časa so lokomotivo prestavili za nekaj metrov naprej. Ostal sem nekaj ur pri tem oranju. Preko iabastide in Avignoneta sem prišel v Villafrancho. Tu je bil pravkar živinski sejem. Tako lepe in snažne živine še niisem do tedaj nikdar in nikjer videl. Pregledovanje teh živali mi je bilo veselje in užitek. Hodil sem po sejmišču tako dolgo, da je bil zadnji rep odgnan- Ob cesti je stalo veliko križev z napisi: »V spomin! N- N. se je smrtno ponesrečil na tem mestu«. Naprej do Tonlousa! Leipa pokrajina, krasno polje. Tu sem imel eno najhujših noči. Nadstropje gostilne, kjer sem prenočeval, je bilo leseno s tisočj iin tisoči stenic. Prestavljal sem posteljo, se vlegel v sredo sobe na tla, se spravil na mizo, požigal stenice s svečo. A aič ni pomagalo. Proti taki armadi je človek brez moči Dnevno se mn&pravil 40 kilometrov- Tako utrujen, pa še ponoči več trpeti kakor podnevi, in še za to en frank plačati, je vendar preveč. En frank md je pomenil že majhno premoženje, saj nisem vedel, kdaj bom prišel do zaslužka. Zato sem rajši pretrpel hlad in mraz in prenočeval po večini n-a prostem. Če bi imel vsaj kakšen plašč ali nahrbtnik, bi mi bilo prenočevanje laže, pa nisem imel drugega kakor lahko letno obleko Veliko odposlanstvo pri Prejeli smo in priobčujenuo: i Časopisna poročila o protestnih zborih proti Bat'i in zahteve čevljarjev, da se prepove prodaja Bat'o vili opank, so bila vzrok, da so se tudi kmetje začeli brigati za to reč. Seveda s čisto drugega gledišča. Nedavno je prišlo odposlanstvo 29 kmetovalcev iz sreza B1 jeljine in Zvornika pod vodstvom narodnega poslanca g. Ljube Panti-ča, lekarnarja iz Bijeljine, v Beograd in obiskala vse ministre in tudi ministrskega predsednika. Odposlanstvo je ministrom predočilo siromaštvo, v katerem živi naš kmet zaradi padca cen kmetijskim pridelkom in zavoljo ne razmerja cen industrijskim proizvodom. Prosili so vse ministre, naj vsaj omogočijo, da bi mogli kmetje sebe in svoje družine oskrbeti s cenenimi industrijiskimii izdelki in sploh z blagom, ki ga kupujejo v mestu, če se že ne dado zvišati oene kmetijskim pridelkom, naj preprečijo podražitev takega blaga m izdelkov z občinskimi trošarinami in podo' nim. Njihovo zanimivo spomendco prinašamo v glavnih obrisih: G. dr. Milanu Stioiadinovdču, predsedniku mini-trškega sveta. Ze več let beremo, kako neke gospodarske zbornice zahtevajo, da se prepove delo Tivarju, Sokotu, Ta-Ti, Ba-t'i in drugim, ker ti zakrivljajo nizke cene. Citamo iin presenečeni smo, da so meščani, ki sede v teh zbornicah, tako slepi v iin palico. Preko GrysOllesa, Moissaca in Age-na sem pri Aguidlonu Marmandeu zašel v are. dino vojaških manevrov in se pogovarjal e zaostalimi vojaki. Iz La Reole v Castres! Tu sem srečal nekaj mul, vprežemih v telege. Prvi trenutek se zdi zelo čudno. Za zelo slabe kamenite ceste pa mora biti ta način praktičen, ker je oje pritrjeno k telegi in ne bije po živini- Od Toulousa v Bordeaux sem prišel v petih dneh. Trdno sem upal, da bom v teh krajih našel zaposlitev. Iz knjig sem dobro poznal vso pokrajino, kje se prideluje svetovno znano bordoško vino. Nastani) sem se v mali gostilni M. M. Bibes route de Bayonne. Soba je stala dnevno en frank. Zadel sem prtav dobro- Drugi dan sem hodil po mestu in šel tudi čez most, ki drži preko reke Garronne. Ko se čez nekaj časa vrnem po isti poti nazaj, opazim, da reka teče v nasprotno stran kakor poprej. Ker se mi je kaj takega zdelo nemogoče, sem že mislil, da sem se zmotil. Zapomnil sem si, v katero smer teče voda zdaj. Drugo jutro navsezgodaj grem na most, in voda je tekla spet v drugo smer. Ker si nisem znal sam razložiti te reči, sem vprašal nekega gospoda, ali sem prav opazil, da te voda izipreminja tok, zdaj v eno zdaj v drugo smer in teče precej deroče. Gospod mi je to potrdil in še pristavil, da je to plima in oseka Atlantskega morja- S plimo pridejo velike trgovinske ladje v Bordeaux, z oseko se pa odpeljejo spet nazaj na morje. Kaj je plima in oseka, sem dobro vedel, dta pa vpliva to tako daleč, nisem mogel razumeti, saj je Bordeaiux oddaljen celih 110 km od morja. Potem sem se napotil k avstrijskemu konzulu, ki je bil obenem tudi nemški. V vinorod-ni-h krajih so bili vsi konzuli vinski trgovci ali pa je država imenovala vinske trgovc^ za konzule. Takle vinski trgovec se je čutil počaščenega s tem naslovom, posle je pa opravljal prav tako dobro kakor pravj konzul, a je delal poleg tega še napol za3tonj. Menda mu tudi ni bilo toliko za denar, saj si je s samo vinsko trgovino dostikrat naredili premoženje-(Nadaljevanje sledi). ministrih zaradi Bat4e i lovu za dobičkom, da nastopajo celo proti nizkim cenam. Kolkor nain je znano, je bila držav, politilka zmerom za cenenost. Zdaj zahtevajo celo zakon, da se kaznuje tisti, ki prodaja poceni To je že zares velika državna kriza. Nihče z veseljem ne prodaja poceni, razen če mu gre to v račun. Poceni prodaja samo tisti, ki mora, to pa smo mi kmetovalci. Leta in leta darujemo svoje delo meščanom, oni pa zahtevajo, da nam svoje blago prodajajo kar najdraže. Kmetje nimamo svoje goso\xlairske zbornice, torej ne spadamo v gospodairstvo. Toda vprašamo, s kakšno pravico sme manjšina meriti suknjo večini. Kaj nismo mi tisti, ki edino smemo govoriti, kaj nam je treba in kaj je za nas dobro? Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovim in gumijastim oipankain, češ da škodujejo kmetovemu zdravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno, lin brezplačno bolnišnico, manjka nam samo bigijenična obutev. Tudi brez meščanov vemo. da so škornji boljši kakor čevlji, čevlji boljši od usnjenih opamk, a te spet boljše kakor sirove. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sirove opanke boljše od raztrganih in te boljše od bose noge. Nočejo vedeti, da je cena goveji živini petkrat padla, da tudi za meščansko blago ne moremo več dati. Stran 10 = »DOMOVINA .št. 10 Brez denarja n! zdravja. Toda zdaj je važnejša denarnica kakor zdravje. Polovica naroda ne more dati več kakor 30 dinarjev za ooutev; za ta denar pa je mogoče dobiti sanuo gumijaste opanke; te so boljše od vsakih čevljev. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer tega ne vemo, toda če bi itudi taiko bilo. je ooljše, da so noge vlažne od potu kakor pa od brozge. Narodu pre-ostajajo samo gumijaste opanke ali pa bose noge. Obrtniki se varajo, če mislijo, da bi se njihovo blago bolje prodajalo, če bi se prepovedale sirove in gumijaste opanke. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo Ne damo se predpisovati od meščanov, kaj bomo nosJ, pa ce bi bilo tudi zastonj. Se manj pa bomo dovolili, da se dvigajo cene b.agu, ki ga mi kupujemo, pri čemer se obljublja. da se bo dvignila cena pridelkom, ki jih prodaja' wo v bož- jih rokah, toda ne pustimo, da bo ono prvo v peklenskih: Cjtamo, da tuj kapital povzroča cenenost. Ce e tako, hvala mu, saj sinovi našega naroda niso prišli na to. Pravijo: ne maramo ne Ta-Te ne Bat'e. Toda mi vam spet pravimo: dajte nam samo ceneno blago, pa naj ga izdeluje, kdor ga hoče, četudi država. Samo cene se nam naj ne dviga,o in milijoni kmečkega naroda naj se ne zasuž-njujejo za račun meščanov! Dovolj smo mi pritegovali jermen, naj ga tudi še oni malo! Mislimo pa, da jim še ni tako hudo. Prosimo vas. g. ministrski predsednik, naj se pusti pri miru cenenost meščanskega blaga, kolikor je je še. Slede podpisi okrog 200 kmečkih zadrug, občin, kmetov in delavcev. ★ Glede na gonjo, ki se sistematično vodi proti Bafii, je posetila skupina 25 narodnih poslancev iz raznih političnih strank, po večini kmetovalcev, ministra za trgovino in industrijo g. dr. Milana Vrbaniča ter mu izročila spomenico. V spomenici in v osebnem razgovoru so poslanci poudarjali, da se je treba Bat'i zahvaliti, da je veilik del naroda danes obut, ki je sicer prej hodil bos. Bat'a je znižal cene obutvi za 50 do 70°/» in je njegov glavni rabnik zlasti kmetovalec, kateremu je omogočil, da že za 29 Din kupi par dobrih gumijastih opankov. Poslanci so naglašali, da v naši državi še danes hodijo milijoni bosi in nezadostno obuti, ter so zahtevali od ministra, da s tem računa in ne dovoli nikakšne omejitve Bat'i ali podražitve njegovega blaga z občinskimi trošarinami kot najnepravičnejšim načinom davka. Iz popotnikove torbe Nepotrebne težave agrarne reforme v Kostanjevici Kostanjevica, marca Vprašanje agrarne reforme v Kostanjevici je zelo zamotano. Od prevrata dalje so se ljudje borili zato, da se razdeli zemlja, ki je tako rekoč brez lastnika in za katero so ljudje leto za letom zmetali mnogo denarja kot zakupnino. Zemlja se pa ves čas ni smiselno izkoriščala iin sta tako zmerom imela izgubo zakupnik iin zalkupodaijec. Zadnji zato, ker mu kmet ni mogel dajati primerne zakupnine, ker je zakup trajal navadno le eno do treh let, prvi pa zato, ker je ves čas zemljo le površno gnojil in obdeloval. Med tem ko so bili domačini vsi za razdelitev, so proti temu delovali po večini zanimanci nedomačini — ljudje, ki bi v tej zadevi ne smeli imeti najmanjšega vpliva. Preteklo leto je bi! ves pod agrarno reformo spadajoči svet na tem. da se razmeri. Toda našli so se ljud'je, ki so ves čas dremali in stali na stališču, da iz tega tako ne bo nič. Ko so pa postale odločbe pravo-močne in so vsi tiisti malodušneži spoznali, da je ob delu mirno stati veliko zlo, so se oklenili na sprotni kov aigrarne reforme. Pri zadnjih občinskih volitvah so dali duška svoji nejevolji s tem, da so izvolili novega župana, ki je nasprotnik agrarne reforme, glede katere vodi zdaj na vse strani preiskave, češ da so se vršile nerednosti pri tetn delu. Ost je v glavnem naperjena proti glavnima funkcionarjema gg. Poloviču in Čuku, ki sta pri tem delu doprinesla obilne žrtve iin imata edina zasluge, da je prišla zadeva do zaključka. Edino, kar je po našem mnenju zlega, je pač to, da pod agrarno reformo spadajočih 285 ha nista mogla razdeliti med dvakrat tako veliko število zamimancev, izmed katerih bi vsak rad dobil dva do tri hektare zemlje. Kdor pa ima le količkaj vpogleda v tako delo, mora priznati, da tako številnih zanimancev s tako majhno površino zemlje ni • mogoče zadovoljiti in da bi zadel na odpor vsakdo, kdorkoli bi se pečal z razdelitvijo zemlje. Umestno bi bilo tedaj, da se ljudje ob pravem času streznijo in končanega dela spet znova ne začenjajo, ker je danes v občini mnogo važnejših vprašanj, ki čakajo rešitve. Novemu g. županu priporočamo, da se rajši zavzame za naše čisto opešane-sejme iin za vprašanja okoli tujskega prometa, s čimer bo bolj okrepil naše gospodarstvo, kakor z rečmi, ki so že dovršene. Ne iščimo v teh hudih časih dela tam, kjer ga ni! Kmetje v mirnskem okolišu ne prodajajo živine pod ceno Mirna, februarja. Akcija, da bi se dvignila cena živini na sejmih, kakršno vodijo na Hrvatskem, se je samostojno pojavila tudi v naših krajih. Ta kmečka samopomoč je dobro izvedena v Mirni in okolici ter je v preteklem tednu dosegla pomembne uspehe že na treh sejmih. Največji sejem je bil v Bučki, kjer je velika množica kmetov vztrajala na tem, da'ne proda svoje živine izpod 4 Din za kilogram žive teže. To je obveljalo in so prodajali kmetje vole srednje kakovosti tudi po 4.50 Din. RaZnl prekupčevalci so se temu seveda upirali, se prerekali s kmeti, a kmetje so izzivanja, hladnokrvno zavračali. Tudi na sejmih v Zupni pri Radohovi vasi in v Radohovi se je kmečka vzajemnost v polni meri obnesla Dve žrtvi vode Luče, februarja. Pred dnevi je v naraslo Savinjo padla blizu Luč 14 letna Marija Nadlučnikova. S svojo materjo je šla po brvi. pa je po naključju omahnila in padla v vodo, kjer ie utonila pred očmi svoje matere. Visoki valovi s n jo nesli kake pol ure daleč, K.o so truph potegnil, na kopno, je bilo močno r ?xi-dova«no od SKA-i v rečni strugi. Zvečer istega dne pa je u oni1 r 60 ictna Elizabeta 'Ložekar eva. Ko je bilo že temno je šla po obč rski cesd po'z% not.>ka Ltičnice v Lučah in p.idia v vodo. Voda ie nesla truplo proti Ljubnetu, kjeT ga ie naslednjega dne našel neki posestni!^ Nesrečna Ložekarjeva je zapustiila moža. Krvav dvoboj za dekle Bregana, marca. Sobote in nedelje so dnevi, ko fantje največ popivajo 'n se pretepajo. Tako je bila zadnio nedelo zvečer zbrana družba fantov pri nekem gosoodarju v Bregani, ki skrivaj toči vino. V hiši je čedna domača hčerka, v katero sta se zagledala dva dobra prijatelja, Hribar M lan in Živko Štefan, ki drug dragemu nista pustila razgovarjati se z njo. Posledica je bila. da sta se sprla. Ko te gospodar spoznal, da postaja zadeva resna, ju je spravil iz hiše in dvoboi se je nadaljeval zunaj. Zdaici se ie v mesečni za-bliskal nož v roki Milana Hribarja, ki 'e ^ njim napadel prijatelja Štefana Zivka. Zadal mu je pet vbodov v desnico in nekaj v hrbet fin glavo. Nevarno ranjenega nezavestne- ga fanta so takoj odpeljali k zdravniku, da mu je povezai rano. Upanje je, da bo ranjenec ozdravil, le desne roke najbrž ne bo mogel več gibati. Na,več pretepov se izvrši prav po vinotcč-nicah, zlasti skrivnih, kjer se vino poceni prodaja. Oblastva bi morala bolj paziti nanje. Smrtna nesreča v rudniku Vrdnik, februarja. Dne 12. februarja se je dogodila v rudniku Vrdniku huda nesreča. Preddelavec Fraiic Benedikt je po nesreči podel nad 50 metrov globoko, si razbil giavo in bil na mestu mrtev, Truplo so prepeljali v mrtvašnico rudniške bolnišnice, nato pa na prošnjo njegove družine v njegovo stanovanje. Pokojni France je bil po rodiu od Sv. Jurija ob južni železnici. Bil ie dober oče svojim otrokom in splošno priljubljen, kar se je pokazalo pri njegovem pogrebu, 14. t. ni., ko ga je na zaomji poti spremljala velika množica ljudi. Dobil je krasne vence od cerkvenega odbora sv. Barbare, od rudarjev iin od Sokola. Pri pogrebu so za križem nosila vence, sledili sta rudarska godba z rudarsko zastavo in nato velika množica ljudi. Pogrebn obrede je opravil nunski kaplan Maier. ki je ob grobu izpregovoril pokojniku v slovo. Govorila sta tudi g. Ivan Hahn v imenu Sokola iin g. Izidor Klasič v imenu rudarjev. Ko se je nagnila zastava nad grobom, so bile vse oči solzne. Dragi Fraince. počivaj v miru, tvojim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! NAŠI NA TUJEM Nenadna smrt westfalske rojakinje Herne-Holthausen, februarja Članica Slovenske roženvenske bratovščine v Herne-Holthausenu 68-letna ga. Jera U'-čarjeva, rojena Klemenčičeva iz Višnje gore, je šla 4. februarja v cerkev k rani sv. maši. V cerkvi je hotela poklekniti pred char Matere božje, pa se je nenadno zgrudila. Navzočni duhovnik ii je še podelil posledn e olje. Ko je poklicani zdravnik ugotovili smrt za srčno kapjo, je sanitetni oddelek odnesel ra nko na njen dom. Poko.inica ie s svoim možem g. Ivanom Ulčarjem bvala v Nemci preko 37 let in je imela devet otrok, izmed katerih živi še pet. Razen enega sina so že vsi poročeni. Kako je bila priljubljena :n spoštovana nele pri rojakih. ampak tudi pri domačimh. so pokazali njen pogreb 7. februaria in številni venci, ki so ji bili poklonjeni. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki raznih društev. Družina g. Ivana Ulčarja se vsem udeležencem pogreba in darovalcem venoev naj-prisrčneje zahvaljuje. Prav tako se Slovenska roženvenska bratovščina zahvaliuje vsem. ki so spremili pokoino članico n dolgoletno bla-ga.iničarko in cerkveno pevko k zadnjemu počitku. Društvo sv. Barbare pa izreka iskreno sožalje svojemu ustanovitelju in vsa leta zvestemu članu g. Ivanu Ulčarju in njegovi družini. Bod' rajnki lahka tuja zemlja, žalujočim pa Izrekamo naše iskreno sožalje! Novice iz naših ameriških kolonij Cleveland, februarja. V Clevelandu se je pripetila huda nesreča. ki je zahtevala življenje 131etmega Antona Mračka. Deček je bil razigran in posebno rad je strašil svojo 10 let staro sc-stfriico. Včasih se je nalašč zakotalil po stopnicah in obležal, kakor bi bil mrtev. Nekega dne je poizkusil nove vrste strašila Vzel je očetov pas ter se obesil na tram v kleti. Ko ie videla njegov zaripli obraz je odhfela sestrica po svojo starejšo sestro. Obe sita se poiteim vrnili v klet, a bratec sa .firna rm hudomušno smejal, temveč j« š« DOMOVINA" št. 10 Stran 11 CELJE m vedno visel m pasu. Starejša sestra je brž prerezala pas, poklicali so zdravnika, toda bilo je že prepozno. Tonček je bil že mrtev. Druga žrtev nesreče jie postali Vincenc Cestnik, star 56 let, doma iz Trbovelj. Ubilo ga je v rovu v kraju Warsawu. Cestnik aapušča ženo in štiri otroke. V Clevelandu. so umrli: Andrej Možek, •star 52 let, dama iz Roba pri Velikih Laščah, odkoder je priseli v Ameriko pred 30 leti; Franc Šmuk, star 57 let, doma s Poni-kev, odkoder je prišel v Ameriko pred 32 Jeti; Jakob Mlinar, star 50 let, doma iz Zi-irov, odkoder je prišel v Ameriko pred 31 leti; Janez Goršek iz Višnje getre. V Chicagu je umrl Lojze Ahčan, star 33 let. V Livingstonu je umrla Neža Vidmar jteva, stara 53 let, doma iz PHanine V Conwayu je preminul slovenski farmar Jurij Šutej iz Bele Krajine. V La Salte pa je izdihnila Ivana Bregače-va, .rojena Mišjakova, stara 67 let, doma iz Regerče vasi pri Novem mestu. V Galssportu je preminul Janez Cekada, star 56 k«, doma rz Male Bukovice na Notranjskem. V Carbondaleju je umrl Blaž Šivec, star slovenski pionir v Ameriki, doma iz Pod-slivnce ad Cerknico, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. V.JoTietu je umrla Ferdinanda Staicerje-va, slovenska redovnica in učiteljica, doma iz Gorencev pri Semiču. V Caiumetu je umrla Marija Svetilčeva. stara :?liett. V Detroiitu je umrl Janez Puhek, star 73 let, doma iz okolioe Črnomlja Iz Heme-Holthausena (Nemčija) nam pišejo: Na pustni ponedeljek zjutraj se je napotil s kolesom rojak g. Anton ^mbrožič iz Ho't-hausena v Heme na fnančno kontrolo po zavoj »Domovine«, da bi o potem raznosil članom Jugoslovenskega delavskega podpornega društva, pri katerem je on za blagajni-čarja. Po nesrečnem lakfjučlu pa ga je zadel neki av:o in ga poM Hudo poškodovanega in nezavestnega so spravili v Herne v bolnišnico. Posebno hude poškodbe ie dobil na glavi in tudi roko ima ziomljeno. Kdo je kriv nesreče, bo dogi/n preiskava. Ponesrečencu žeVmo vsi nego v i romki. da bi hitro ozdravil in se spet jo vrnil med nas v Hoit-hausen. Naše ro ake prosimo, da ponesrečenca ob priložnost o?v'š.*e;o v bo'nlšn:ci. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Krompir kot prikuha. V kozo deni štiri dekie sirovega masla ali masti, malo popra, soli, ščep muškatnega oreha (naribanega) in skodelico goveje juhe. Ko zavre, stresi noter za vsako osebo štiri kuhane in zre-zane krompirje (kifelčar je najboljši), premešaj in naj tako vre 20 do 30 minut, da se malo zgosti. Potem okisai po okusu z limono vi m sokom in dodaj še malo sesekljanega peteršiftja. Daš z govejim mesom na mizo. Ocvrt kromp'r, V pečici speci šest opranih krompirjev (najboljši je rumeni krompir). Ko je pečen, ga olupi, dem v lonec, stlači in dodaj en rumenjak, štiri dake sirovega masla, .soli, popra Sn naribanega muškatnega oreha. Vse skupaj zmešlaj in nato pretlači skozi sito na desko. Vso zmes umesi in razvaljaj za prst na debelo. Izreži iz tega testa štirikotne kose (5 cm široke in dolge) in jih ocvri na vroči masti. Daš kot močnato jed na m;zo. Praktični nasveti Zlate ali srebrne vrvic«, ki so počrnele, očistiš takole: Cistfo krtačo pomoči v špirit in krtači vrvice, nato jih položi na čisto krpo, da se posuše. Ali iih oa zdrgni s prerezano čebulo in čez nekaj ur jih z mehko gobo umij, nato posuši. Če imaš nove čevlje in te podplati v njih pečajo, tedaj zbriši znotraj čevlje s krpo. namočeno v špirit. Nato čevlje posuši. To ponovi dvakrat do trikrat itn te podplati ne bodo več pekli. Ce pa to ne pomaga, daj čevlje h čevljarju in naj ti izmenja podlogo na podplaitih. ZANIMIVOSTI X Hripa je ozdravila drugo bolezen. V Angliji se je zgodilo to: Rudar John Henchen je leta 1921. obolel: otrpnili sta mu obe nogi in tud križ. Celih štirinaist let se ni mogel niti ganiti. Nedavno ga je pa napadia huda hripa in ko je ozdravel je ves srečen opazil, da se z njegovo staro boleznijo nekaj dogaja. Od dne do dne se je počutil bolje. V začetku se je mogel gibati le malo, zdaj pa že lako hodi brez bergel. Ce bo šlo tako naprej, se bo kmalu spet lahko vrnil v rudnik na delo. Zdravniki menijo, da je v tem primeru huda vročica, ki je spremljala hripo. ozdravila drugo bolezen. Posebno če je šlo za primer tako zvane histerične otrplosti, je ozdravljenje razumljivo. Ozdravljenje z visoko vročino je možno v primeru, če ni otrplost posledica uničenja živčnih središč. Saj je znano, da cepijo pri paral zi bolnikom malarijo ali t:fuz. da umetno zbude v telesu visoko vročino. X Tisočletno življenje v ledu. Moskovska akademija znanosti je objavila vest, da je uspelo raziskovalcem skorovodinske opazovalne postaje v Sibiriji oživeft' žuželke in druge živali, ki so ležale'že tisočletja otnple v zaledenedih tleh. Te živali se niso samo zbu-dlile po tolikih tisočletjih, temveč se razvijajo in množijo dalje. X Osemnajst ur pod vodo. Ruski potapljač Konstantinov i« pred kratkim potolkel svetovni rekord v bivanju pod vodno površino. V bliž'mi B^irentsovih otokov pri Novi zemlji je popravljal 18 ur poškodovaini trup neke vojne ladje, ki se je tam potopla. Navzlic polarni noči. snežmom viharjem, straš- nemu mrazu in drugan neprilikatm so ruski potapljači celih 23 dni z občudovanja vrednim pogumom delali ob tej ladji in so svoje delo opravili tako dobro da je'bilo ladjo mogoče dvgniti iin prepeljat' v KUdinski zaliv. X Med in ribje olje celijo rane. Spet in spet oživi kako staro, že pozabljeno, domače zdravilo. Ze rimski pisatelj Plitrj (1. 79. po Kristusu) je poročal o vplivu medu in ribje masti na rane. Zdaj pa je neki hamburški zdravnik preizkusil to zdravilo in pravi, da je tudi take rane. ki so se prav težavno zacelile. zaoell z zmesjo medu in ribjega olja. Namazane rane se z medom očistijo, ribje olje pa vpliva proti zastrupljen u. Po tej ma-ži začne tkivo kože rasti in hitro prerase rano in jo tako zaceli. Za smeh in kratek čas ENODNEVNA MUHA Uči-t«etlj v šoii razlaga učencem naravoslovje ter pripoveduje o žuželkah, ki žive le en dan. Mihec je dvignil roko in učitelj ga je vprašal kaj bi rad. Mihec: »Nič nisem hotel vprašati, le povedati sem hotel, da imajo tatoe žuželke vse svoje življenje rojstni dan«. TEŽAVE. A: »Ali ste imeli kaj težav s svojo francoščino, ko ste pred 14 dnevi bili v Parizu?« B: »Jaz ne, pač pa Francozi«. STARA VAZA. Hči: »Zmerom si pripovedovala, mama, da je tista stara vaza ki je stala na omari, že več rodov naša«. Mati: »Seveda je tako!« Hči: »?koda! Naš rod to le pa razbil«. Listnica uredništva Ljutomer-Križevci. Poročilo o gasilski žu-pi jp bilo neč tljivo. Zlasti številke se niso dr.-le prebrati. Prosimo, da so številke in imena zmerom razločno zapisana. --Stran 12 RADIO LJUBLJANA »DOMOVINA" št. 10 fonioni koncert orkestra kraljeve garde. 22 00 ved, poročila,. 13 00: Napoved časa, objava Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Slovenske narodne za soprain in alt (Štefanija Fratoikova in Vida Rudolfova; spremljal bo na klavirju profesor Marjan Lipovšek). Petek, 13. marca: 11.00: Šolska ura: Stara Kata — življenska slika (Mirko Kugler). 1200: Operne fantazije (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila, 13.00: Napoved časa, dbjava sporeda, obvestila. 13.15: Po širnem svetu (glasbene slike na ploščah). 14-00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Ženska ura: O ženski policiji (štebi— Plešk-ava). 18.20: Rabaud: Nočna procesija (sinfonična pesnitev na ploščah). 18.40: Starostna preskrba našega delavstva (Slavko Cešnovar). 19-00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila-19.30: Nacionalna ura. 20.00: Akademija ob 100 letnici rojstva Josipa Stritarja. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, Objava sporeda. 22.30: Angleške plcšče- Sob°ta, 14. maroa: 1?,00: Plošča za plcščo — napev v napev. 12 45: Vremenska nago- sporeda, obvestila. 13-15: Plcšča za ploščo — ntapev v napev. 14.00: Vremensko poročila borzni tečaji. 18.00: Za delopust (radijski orkester)- 18.40: Družine moralno pokvarjenih otrok in mladostnikov (Vojko Jagodic). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar). 20-20: Poglejmo na Dolenjsko (cd Ljubljane čez Višnjo goro do Stične; pester večer godbe, petja in raznih prizorov). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). MED ZAKONSKIMI MOŽMI A: »Ne vem, kaj bi kupil ženi za god.« B: »Vprašaj ženo.« A: »Toliko denarja pa, žal, nimam.« V LEKARNI Gašper: »-Dajte mi iricinusovega olja!« Lekarnar: »Deset dinarjev s steklenico, osem brez steklenice.« Gašper: »Dajte mi ga -brez steklenice.« od 8. do 15. marca Nedelja, 8. marca: 8.00: Ženska telovadba (profesor Marjan Dobovšek)- 8-15: Moška telovadba (profesor Marjan Dobovšek). 8.30: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.45: Wagnerjeva dela (radijski orkister). 9.40: Versko preda vam j€ (dr. Mihael Opeka). 10.00 Prenios cerkvene glasbe iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani. 11.00: Prenos II. mladinskega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani. 12.30: Napoved času, objava sporeda, obvestila- 12.45: Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah). 16.00: Kmetijska ura: Delo v vinogradu (inž. Flego). 16.20: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega- 17.00: Gospodinjska ura: Snaga v družini (Hočevar-Megličeva). 17.15: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega. 17-40: Razvoj slovenske drame (X. ura): predavanje in Medvedov »Kacijin-ar«, žaloigra v petih dejanjih. 19.00: Napoved časa. poročila, Objava sporeda. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Iz neobjavljenih del: Pesmi Mirka Poliča (pel bo Jože Gostič). 20-30: Plesna glasba — klavirske točke (plošče). 21.00: Radijski orkester. 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda-22.15: Radijski jaaz. Ponedeljek, 9. marca: 12.00: Operetni ven-čki (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13-00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13-15: Radijski orkester. 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih orga-npv (dr- Bogomir Magajna). 18.20: Kozaške pesmi (plošče)- 18.40: Kulturna kronika: Ferdinand Seidl 80 letnik (dr. Angela Piskerni-kova). 19.00: Napoved časa, vremenska, napoved, Obvestila, poročila, objava sporeda. 19.30: Nacionalna ura- 20-00: Mozartov večer. 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Radijski j-azz Torek, 10. marca: 11-00: šolska ura: Pravljica o vemdskem kralju (Viktor Pirnait). 12.00: Pesmice iz naših in tujih planin (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13-00: Napoved časa, objava sporeda, Obvestila. 13.15: Lahka solistična glasba (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Otroški kotiček (radijski orkester)-18.40: Filozofsko predavanje (prof. dr. Fr. Veber). 19-00: Napoved časa, vremenska napoved. poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Fran Milčinski: Ptički brez gnezda — zvočna igra; Priredil Jakob Žvan; igrali bodo člani radijske dramske družine. 21-30: Plesna godba (plcšče). 22.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Radijski orkester (vesel spored). Sreda, 11. marca: 12-00: Valokova ura (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13-15: Slavni tenorji (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzn; tečaji. 18.00: Mladinska ura: Josip Stritar: Janko Bože — prizor za mladino (izvajajo člani radijske dramske družine). 18.40: O okultizmu (profesor Josip Šimenc). 19-00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila, vremenska napoved, poročila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Prenos iz ljubljanske opere ( v prvem odmoru predavanje Matije Bravničarja, v drugem odmoru napoved časa, objava sporeda, poročila. Četrtek, 12- marca: 12.00: Anten Dvorak: Ameriški kvartet v F-duru (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved Časa, objava sporeda, Obvestila. 13.15: Jugosloven. zvoki (radijski orkester). 14-00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Beethovnova ura (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič)-19.00: Napoved časa, objava aporeda, poročila, vremenska napoved, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Prenos iz Beograda: sin- MALI OGLASI POSOJILA IŠČEMO v gofcov.ni, kratkoročnega ali dolgoročnega, na prvovrstno jamstvo industrijskega podjetja in ma dobro obrestovanje. Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« na upravo »Domovine«. ZASTONJ dobite eno številko »Zene in doma« in »Prijatelja« na cgled. Sporočite svoj naslov na upravo v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10-m. SADNO DREVJE jablane: kanadka, zlata pacmena, porenski krivopecelj, jonatan, mošančkar, Baurnan-nova reineta. bobovec in druge sorte po sadnem izboru in hruške: amanllška, ge-bertovka, klapovtka, koroška moštnica in tepka se dobijo v drevesnici podružnice Kmetijske družbe pri Mali Nedelji. AKO SE HOČETE POROČITI dobiti bogatega ženina ali nevesto, pišite na: Klanionik, Mojstrana. 14. Priložiti je znamko za 3 Dim za odgovor. PRODAM VLOŽNO KNJIŽICO Mestne hranilnice Ormož 120.000 Din za ca 52 odstot. Ponudbe pod »Mestna« upravi »Domovine«. POZOR MIZARJI Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Bettschiene) »Kako«. — Prihrani si delo in čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Breznik Erjavec, Zif-ič vsi v Ljubljani; D. Rakusch v Celju in Anrira-scliitz, Lotz v Mariboru. ,193 DENARNE ZADEVE bančne, hranilniške in poso-jilniške terjatve, vloge vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje. Vojno škodo VAM KUPI IN PRODA izposluje razne kredite v gotovini na lira-nilne knjižice iti hranilne knjižice na vknjižbo. IZVEDE razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. ZANESLJIVE NASVETE in informacije glede naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah, pri nakupu in prodaji hranilnih knjižic dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne posle ALOJZIJ PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-11. Telefon 35—10. Za odgovor klinike. NOVA HIŠA sestoječa iz d-veh sob, kuhinje in kleti, m dve njivi se prodajo za 38.000 Din Sv. Peter v Savinjski dolin, Roje štev. 11. KUPIM VLOŽNE KNJIŽICE Mestne hranilnice v Ormožu do 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gotovina«. KA-LE-FLUID fiziološki ekstrakt iz življe-njetvorne žleze močne in zdrave živali. »Kalefluid« se priporoča v vseh primerili, kjer je delovanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki je posledica tega pojava. Pojaču-je sekretarno delovanje vseh žlez. Uporablja se pri izmučenosti, pri oslabelih živcih, pri polni nevrasteniji. — Krepi živčni sistem in jači organizem. — Brezplačno detajlno literaturo, zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, Miloš Markovič. Reg. S. br. 5300-32. NOROST ;amo Din 49*50 Si.fii.3Ub. Ao&ef uim Prtrl Irtur. «troJ Dobri krilil«t*, lep k r o m 11 a o okror 3 plamene gvuel;« Din 49-50 «. k.aui im t .aretljeolmi uuld Is IterUfnic®. (Rad. um) Oin i9 50 UhlFTiJU cenik, ki *a Ttm poilje t*-"nj Id poitnine oraeto. k. mm LJUBLJANA 6 Lastna protoko-lirnna tovarna ur v Švio' UMETNE OČI izdelujemo točno po naravi za svoje pacijente F. Ad. Mttller Sinova. VVie*-baden. V LJUBLJANI: Splošna bolnica, očesni oddelek, dne 6. in 7. marca.