Pošteni Indijan.
IV
Indijan je prosil svojega soseda, da bi mu dal malo tobaka. Ta seže v žep in mu ga da polno perišče. Drugojutro pride Indijan zopet k svojemu sosedu in mu prinese nazaj tolar, kterega je najdel med tobakom. Ko so mu pa nekteri sovetovali, da naj obderži denar, položi roktf na sercč rekoč: Tu pri serci imam dobrega in hudobnega človeka. Dobri mi je rekel: ,,De-nar ni tvoj, daj ganazaj njegoveinu lastniku." Hudobni človek pa je rekel: ,,Dali so ti ga in tvoj je." Dobri človek reče dalje: ,,Ni rfe; tobak je tvoj, adenarne." Hudobni nadaljuje zopet: ,,Ne bodi neumen ia nepokojen, ampak pojdi in kupi si žgauja za-iij." Ees nisem vedel, kaj bi storil; poslednjič se vležem v posteljo, da bi se uiniril; pa hudobni in dobri človek sta se vso noč kregala tak<5, da niseni imel poprej miru, dokler nisem oddal denarja pravemu gospodarju.   L.