Poštnina paviallrnna.
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem
	 ... . ■= List izhaja 25. vsakega meseca. = . 1 -	= Za člane v »Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10-—, polletno Din 5 50, četrtletno Din 3'—; posamezne številke 1 Din. ===== Cena Inseratom: */4s strani D 4-— vključno davek. 			Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. == Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. 	 Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-	 seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 		
Št. 8.	V Ljubljani, 25	avgusta 1923.	Leto X.
Vabilo
na
X. redni občni zbor
Zveze gostilnic, zadrug za Slovenijo v Ljubljani
ki se bo vršil
dne 5. septembra 1923 ob 10. uri dopoldne
v gostilniških prostorih g. Kaučiča v Ljubljani na Prim Karlovška cesta
po sledečem dnevnem redu:
1.) Pozdrav.
2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.) Letno poročilo o delovanju zveze.
4.) Poročilo o računskem zaključku pretečenega leta.
5.) Proračun za tekoče in prihodnje leto.
6.) Posvetovanje o ukrepih za dosego odprave ali omejitve zloglasnega točenja pod vejo.
7.) Posvetovanje o ukrepih proti podeljevanju pravic prodaje vina v trgovinah.
8.) Sklepanje spomenice proti zahtevkom finančne kontrolne uprave za cimentiranje hramnih sodov.
9.) Zahtevanje po zopetni uvedbi zakonitih odpisov na osušitev.
10.) Razni nasveti in predlogi.
Po § 7. zveznih pravil ima vsaka zadruga pravico pošiljati k občnim zborom na vsacih 20 članov po enega delegata. Odbornika zveze sta vsakokratni načelnik in njega namestnik. Skrbite torej za polnoštevilni poset. Popoldne ob 3 uri je obisk veleindustrijalnega podjetja pivovarne Union in ondi kratek pouk o pravilnem ravnanju pri točenju piva. (Zelo važno.) Nato pa posetimo velesejm tako, da bomo storili ta dan tri koristne čine z enim samim stroškom.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1923.
Zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo.
Fran Kavčič
načelnik.
Dopis z hribov.
V zadnji, t. j. 7. številki »Gostilničarja« smo čitali dve dobri prispodobi, kam privede gostilničarja prevelika zaupljivost napraml svojim dobaviteljem v zadevi mere. Tudi pisec teh vrst je imel take preskušnje 'ter izrečem, da moramo biti hvaležni, da se potom strokovnega časopisja take stvari razodevajo in tovarišem odpirajo oči, le žalibog, da ravno gostilničarji po deželi ne cenijo svojega časopisa, ker so navajeni le na dnevne novice in flavze, kako se politične poedi-ne osebe med seboj zmerjajo in eden drugemu grehe očitajo, tisto se jim zdi »luštno« ter za nekatere novo in zanimivo. Poduk in odkrivanje napak v obrtih pa je predolgočasno, če prav je nadvse koristno. Bil sem1 zadnjič v uredništvu, ko so mi pokazali neko vrnjeno številko »Gostilničarja« z napisom, ga ne sprejmem več, ker se zavzema le za koristi ljubljanskih hotelirjev in gostilničarjev. No, sem si mislil, ta, ki list vrne s tako opazko, ga prav gotovo nikoli' ni čital. Jaz pregle-
od kod kaj poročil. Poučni spisi pa vendar ne morejo veljati le za eno vas ali mesto, ko nas vse enako zadenejo in smo v vsej Sloveniji pod enim zakonom in enimi naredbami, in imamo vsi enake napake ali pa dobrote, ki so odprave ali pa pohvale potrebne. Eno napako od nas vseh že dolgo let opazujem in ker se je zadnjič v Gostilničarju v zadevi mlere pri sodih ‘ tako temeljito dokazalo, kam pridemo, če smo lahkomiselno zaupljivi, hočem tudi jaz povedati, da je še neke druge vrste škoda, ki se nami prav pogosto pripeti', ako si zaupljiv. In to je tista reč, da1 mnogi vinogradnik ne more vzeti slovo od svojega pridelka, brez da bi se pri istem ne poslužil prvega svetega za-kramenta. Ko sem še verjel, dal je ves svet poštenjak, sem trikrat pri točenju vina moral biti priča, kako se vrši na skrivnem: prvi sveti zakrament pri nata-kanju vina, potem: sem šele postal trd neizprosen. Bilo je njega dni na Goriškem v Podsabotinu, ko sprejmem; poročilo, da je posoda dospela, se opravim točit. Delo je šlo brzo izpod rok, ko smo imeli nekako tri četrtine potočenega, smo biti naenkrat klicani jest, jaz sem se hudoval, zakaj nas sedaj strani silijo, ko ima biti že kmalu delo dovršeno. Nič, prekiniti smo morali, pravi gospodar, ker sicer bo gospodinja huda, ko je jed pripravila. Seidel sem na srečo tako, da sem skozi okno gledal. Ni bilo dolgo tega1, nese eden škaf vode mirno okna, čez nekaij trenutkov drugi in čez en čas še tretji. Jaz planem po koncu, kam nosijo vodo, a gospodar je lepo miren in pravi, za pomivanje jo bodo imeli. Bilo pa ni nikoli nikjer ene prazne posode videti, ki bi čakala pomivanja. No, ko dospemo zopet do hrama, je stal radi lepšega en škaf vode pred hrantom^ to je
bil tretji, na katerega sem zavpil, prva dva sta že izginila v moje sode.
Drugi slučaj isto tako na Goriškem' v Kojskem. Tu pa so bili še bolj pridni, ko dospem, da potočimo, je bila posoda že na vozeh, a še prazna, ker sem jim preje povedal, da hočeml biti pri) natakanju osebno navzoč. Stopim na vozove, odna-šim sod za sodom!, da jih še enkrat prevoham!, a zdi se mi, da se nekaj sveti v sodu, zazibljem: kaj, voda je notri, pravim, kaj je pa to za en falot napravil. Krašovec se začne izgovarjati, ma, vaš hlapec doma ni čisto iztočil, ko je pomival. Pojdite se solit, duše kraševske, sami sem vse sode pomil, izsušil in zabil, ala, takoj ven z vodo. Morali so vso posodo presu-kati in iz slehernega je poteklo 3—5 litrov vode, in tudi trenutka nisem več zapustil samih, dokler ni bilo vse natočeno, zabito in s plehi' okovano, ter semi celo med vožnjo na kolodvor osebno spremljal tovornike. Tretji slučaj pa se je zgodil na Dolenjskem: v večjem vinograjskem kraju, kot mi je pripovedoval prijatelj K. Pričeli smo zgodaj zjutraj s pretakanjem enega vagona vina. On je želel, da se naj kar naprej dela do konca, potem šele bodemo šli na jedačo. A ko smo dobre dve tretjini dela dovršili, se je že javil klic k
lo skonča. Nič, jest smio marali iti. Smola pa je bila za producenta, da sem sedel tako, da se je videlo proti kleti. Komaj vzamem dobro jedilne inštrumente v roke, že vidim prinesti vodo v moje posode.
Zarobantim nad! gospodarjem in ga tako prokleto oštejem z gavnarjem, falotom1, lumpom, sleparjem, goljufom, da je v mene skočil, dai me bo ven vrgel. Dejal sem, to smeš, saj je tvoja hiša, a storil tega vendar le ni. Slišati pa je moral take, da ga je moralo biti v dno duše sram in nikdar več nisem od njega1 kupil, odbil pa sem precej kovačev na račun njegove manipulacije in je tudi molče požrl tisto gla-bo. Tako tedaj pridemo domiov z mnogo slabšim blagom, kakor smo ga pa v resnici kupili. Sem: že sliša.1 tovariša, ko mi je pravil, glej, s temle sem bil vino pokusil in sva izbornega pokušala in kupila^ sedaj pa ni več tako. Sumniči se le gostilničarja, da jie zmešal, a to ni reš, temveč vzrok je to, ker na) bil sam pri natakanju in pazil na vsak škaf, ki se mu je v sode vlival. Manipulacija se je zgodila že pri kmetu, ti birtaš, pa delaš pokoro za njegove grehe. Zato pa brez pardona, strogost in nezaupnost je najboljši ščit pred prevaro.	2iv!
Vinska nadprodukcija in vzrok vinske krize v Jugoslaviji.
I)an na dan čitamo v raznih dnevnikih in strokovnih listih- in tudi na vinogradniških sestankih v zadnjem času vedl-no tožijo o vinski nadprodukciji in vinski krizi, ki preti našemu vinogradništvu, ter kličejo vlado• in vse mogoče činitelje na pomoč v zboljšanje sedanjega obupnega vinogradniškega in vinskotrgovskega položaja.
Skrb vinogradnikov raste temi bolj, ko uvidevajo trgovsko malobrižnost naše vlade za ugodno rešitev preteče vinske krize in ko vidijo-, da jih Bog tako oblagot-darja že 3 leta zapored s to božja kapljico, da bo to jesen, kakor kaže, vinski pridelek izredno obilen. Obeta ge bogata trgatev že z ozirom^ na letošnji zdravi in krepki trtni nastavek, če bo zarod le količkaj dobro odcvetel in če bo jesensko vreme količkaj ugodno za zoritev.
So res nekateri vinski kraji v, naši državi, n. pr. Banat in Srem, ki se nove obil)-ne vinske letine prav nič ne veselijo, ker imajo še toliko starih vinskih zalog, da ne vedo karni ž njimi ter jih oddajajo sedaj za vjsako ceno.	i
Pa tudi v drugih krajih- Hrvatske in celo Slovenije je še mnogo lanskega vina, ki se bo do jeseni težko spravilo v denar. , Vendar nastane vprašanje: Ali obstoji v ^ Jugoslaviji faktično vinska nadprodukcija, f kdo in kaj je vzrok sedanji grozeči vinski i krizi?
O kaki pomembni trajni nadproduk-^ ciji v Jugoslaviji ne more biti govora, pač^ pa o začasni vinski krizi. To pa je pripisovati zgolj slučaju, da) je namreč lansko leto poleg trte še sadje izredno bogato obrodilo, iz katerega se je napravila mnogo sadjevca in žganja, ter da je vino splošno slabše kvalitete. Le .ena slaba vinska in sadna letina, pa bo enega in drugega še primanjkovalo. Treba bi bilo le nekoliko previdnejšega in smotrenega pre1-vdarka glede pridelavanja in prodaje s strani producentov ter več ozira s strani kupcev, in vsa namišljena' nadprodukcija ter grozeča vinska kriza postaneta kmalu le fantazija. Italija in Francija, ki pridelata vsaka po 40—65 milijonov hi letno, spravita vse v promet, temi lažje1 se more zgoditi to pri nas v Jugoslaviji, kjer se pridela letno komaj 3—5 milijonov hi.
Da se začasno še ni bati občutne, da-lekosežne vinske krize, j,e jasno. Normalno se namreč pridela v Jugoslaviji- glasom uradne statistike 3—4 milijone lil. Vsega prebivalstva je nad 12 milijonov. Vzemimo, da je od teh dobra polovica de-ce in nepiivcev, pride torej na ostalih 6 mi-lijoUov vinapivcev 50 do največ 80 litrov na osebo letno, torej v najboljšem sluča;-ju niti četrt litra na osebo dnevno. — Iz tega sledi, da je produkcija v primeri s konzumomi še jako nizka. Slovenija bi prav lahko sama konzumirala svoj letni pridelek od 'A—U milijona hi, ko bi ne bilo drugega uvoza iz tuzemskih vino-gradnih krajev.
Vinsko krizo povzročajo torej v prvi vrsti producenti sami' in sicer v krajih, kjer se pridelavajo dobra, kvalitetna ali močna ekstraktna vina, s še ne urejenimi trgovskimi razmerami, večkrat pa tudi z nepremišljeno pretiranimi cenami ko} jeseni, v krajih s slabejšimi legami in ney-kvalitetnimi trtnimi vrstami, n. pr. v Banatu, Sremu itd. pa s forsiranim pridelovanjem (do 200 in še več hi na1 ha) večinoma prav nizkih vin, ki v dobrorodečih, a slabovremienskih letinah, kot preteklo jesen, po večini niti spravljanja, niti tran-
dam vsako številko, pa moram javno izjaviti in konstatirati, da o Ljubljančanih samih se prav malo ali vsaj: nič več ne piše kot o drugih, samo- če dobil urednik
obedu. Jaz sem želel, da se naj preje de-
športa niso vredna. — Z dobro urejeno enotno organizacijo bi se ves pridelek prav lahko v lastni državi sproti raz-pečal.
Če vinski trgovec, oziroma gostilni-čar vino že jeseni drago plača, mora tudi drago prodajati. Pri tem trpi le konzu-ment in s tem sorazmerno vsa vinska trgovina, kar povzroča znaten zastoj. Vlada je pri tem le v toliko kriva, ker se vin-stvo preveč obdavčuje — vsaj v Sloveniji — in ker prevozni tarifi za vino vedno naraščajo, namesto da bi se vsaj v dobrih letinah razmeroma zmanjšali ter tako tudi izvoz pospešil.
Ako producenti nastavijo že jeseni pridelovalnim stroškom primerne cene in ako se prevozni železniški tarifi razmle!-ratm primerno uredijo, ne bo več govora ne o nadprodukciji, ne o kaki vinski krizi. Vse bo potem zadovoljno, in sicer producent, ker bo hitro in gotovo svoj pridelek prodal, Kupec, ker bo ugodno kupoval, in konzument, ker si bo lahko po zmerni1, njegovim dohodkom odgovarjajoči ceni privoščil potrebno merico. Glavna kupčija se mora namreč že v jeseni razviti in izvršiti.
Na znaten izvoz naših vin in na pomembno uveljavljenje našega vinskega trga v drugih državah pa ni računati, vsaj ne v doglednem času, dokler bodo vladale take transportne in trgovske, odnosno valutne razmere. Od 150.000 hi, ki bi jih imiela Jugoslavija glasom pogodbe s Češkoslovaško republiko izvoziti letno na Češko, ne pojde tja najbrže niti' desetima, kajti veliko konkurenco delata Italija in Madžarska s svojimi cenimi vini. Ugodnejši za nas bi bil nemško-avstrijski vinski trg, kjer poznajo že od popreje naša vina in kamor bi se s cenejšimi prevoznimi stroški izvažala v prvi vrsti' sosedna, štajerska kvalitetna vina, v drugi vrsti pa mločna dalmatinska črna vina.
Fr. Gombač, viš. klet. nadzornik.
Še enkrat merosodstvo.
Uprava finančne kontrole zahteva od strank in tudi od merosodne centrale, da se mora do 1. decembra t- 1. izmeriti vsa posoda, ki leži v založenih kleteh. Ta zahtevek se utemeljuje s tem; da finančnim kontrolnim organom ni možno z merilno palico natančno dognati ali' konstatirati osebno posameznih posod v hramih, da se je v večjih slučajih primerilo že do 60 1 diference. V merosodnem zakonu se založne, posode nikjer ne ojnenja, da ima biti tudi1 cimentirana, govor je le o posodah, v prometu. V novejšem času si dado vei-; letržci sploh tudi sode ležake cimentirati, kar je v interesu njih samih, a za starejšo posodo bo to merjenje dolgotrajno, ki ga merosodni uradi nikakor ne bodo m!ogli do 1. dec. let. leta izvršiti. Koder so sodi polni, se bo moralo vršiti pretakanje, kar bo zahtevalo dneve in dneve. Zveza jc vložila na kontrolni urad fin. uprave prošnjo, naj se rok za to delo raztegne na nedoločen čas, ker stranke niso vzrok, če merosodni urad ne bo v stanu tega dela
do 1. dec. t. 1. dovršiti. Da pa se izognete vsaki odgovornostii v tem pogledu, nasvetujemo sledeče: Kadar se komu zdi, da bi imel čas in priliko za tisti opravek, namreč za delo pri cimentiranju hramnih sodov (Lagerfasser), ki se ne dado iz kleti spraviti, naj napravi na pristojni merosodni urad dopis, v katerem! zaprosi, da bi se ta in ta dan prišlo njegovo hrarnno posodo izmerit. Merosodni urad bo odpisal, da v zahtevanem času ne more priti tega opravka izvršiti. Ta odgovor je shraniti in kadar bo finančna kontrola iztre-sala sitnosti in žugala z globo, zakaj posoda ni izmerjena v naročenem! času, pokažite odgovor merosodnega urada in rešeni bodete vsake odgovornosti in nepri-like, ker ne bo ležala na vas nobena krivda. Za sode, ki so bili v kleteh sestavljeni, se na noben način ne more zahtevati drugega, kot da se izmerijo na licu mesta, naj si oblastva način tacega merjenja izvolijo tako ali pa tako, kakor vedo in znajo.
Da bi se pa taki velikani) trikrat razdirali in zopet sestavljali v svrho cirnen-tiranja, naj nikomur ne pride na um.
Ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar.
Dnevniki so v juniju t 1. prinesli naslednjo notico:
Proslava treznosti. Srbi, med katerimi je treznostna ideja zelo jaka in razvita, so sprožili misel o »Proslavi treznosti«. Od 16.—22. aprila je bil v Srbiji treznostni teden. Zadnji dan, v nedeljo
22.	aprila, so priredili v Beogradu veliko manifestacijo za treznostno misel s sprevodom’ po mestu, v katerem so korakale množice navdušenih, večinomla mladih trezvenjakov, noseč napise, s katerimi poživljajo na boj proti demonu alkoholu, na delo in k zmagi treznosti. »Proslava treznosti« je bila določena za celo državo. Pri nas, ki smo o tem prepozno izvedeli, je nismo mogli tisti dan in teden obhajati. Zato hočemio za letos to nadomestiti v ne d el j o 24. junij a. Spričo strašnega pijančevanja, ki vlada po celi Sloveniji, bi bil skrajni čas, da se dvigne k odporu, kar je treznega v deželi. Ta dan moramo zbrati vse moči k temu odporu! Poživljamo' zlasti vse oblasti in vsa prosvetna društva, da bodo storila svojo dolžnost in pokazala dejansko voljo, delati resno za vzgojo in prosveto naroda. Zdravstveni oddelek za Slovenijo je ponudil v ta namen vso svojo pomoč. Po vseh krajih bodo to nedeljo predavali o alkoholizmu zdravniki. Po drugih krajih naj bi društva sama priredila slična predavanja, obenem pa začela z resničnimi delomi ozir. organizacijo proti pijančevanju in ž njimi združeno podivjanostjo. Natančnejša navodila bodo še objavljena. Vsak dober |Svet v tej zadevi dobrodošel! »Sveta Vojska«.
No, bomo videli, če se bo res kaj upoštevalo naš dober nasvet, ki ga hočemo še enkrat predočiti javnosti, ali pa bo tudi to ostalo neslišano im nevideno. iV
neštetih številkah našega glasila smo že odkrivali pravo firmo, kje se naj naredi zapik priti v okom brezmernemu pijančevanju, sosebno pa žganjepitju. Napra-vite tia pokVajinsko vlado temeljit zahtevek, da bo ta zaukazala podrejenim obrtnim oblastvom, t. j. okrajnimi glavarstvom!, da ustavijo podeljevanje pravic prodajanja vina, piva in ž g a n j a po kral-marskih stojnicah, branjarijah in trgovinah, pa bodete imeli kmalu viden uspeh, da se ne bo toliko pijancev guncalo po cestah in vaseh, kakor do zdaj. Gotova zveza uvozi stotisoče litrov žganja v Slovenijo in vsega potočijo le štacunarji in branjevci. Zato prosimo, ne kričati vedno le na gostilničarja, ki prodaja le vino in pivo ter oddaja prehrano treznim ljudem. Več o tem danes ne pišemo.
Ondi, kjer se jim godi dobro!
Si omislijo tudi še kaj več kakor drugi navadni revni zemljani, kakor nas je v Sloveniji večina tudi v gostilniški obrti.
Društvo hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev za Vojvodino v Novem Sadu je dne 23. avg. t. 1. svečano praznovalo blagoslovljenje društvene zastave, 22. avg. je bil svečani sprejem gostov in dodeljevanje prenočišč. Zvečer ob 8. uri serenada kumu zastave gospodu Juriju Weifertu, guvernerju Narodne banke. Dne
23.	avg. ob 9. uri popoldne je bil sestanek vseh korporacij v hotelu Svoboda z zastavami, kolo belooblečenih deklic s spremljevalci in domači in tuji gostje. ‘Sestanek vseh tamošnjih organizacij1, nadalje jezdeci z drž. zastavo na čelu, kateri so se razvrstili v slovesni obhod po mestu iz hotela Svoboda v pravoslavno katedralo in potem v rimsko katoliško cerkev, nadalje na strelišče, kjer so se zabijali častni žeblji. Obed došlim ‘gostom je bil od društva graitis serviran. Popoldan je peljal komite goste v deželno razstavo, zvečer je bila skupna večerja s petjem, godbo in plesom. Gosti so imeli prosto vožnjo po železnici in parobrodu nazaj. Dne 24. avg. velika konferenca vseh delegatov v svrho ustanovitve centrale gostilničarskih zadrug in ustanovitvi gostilničarske zbornice.
Na tozadevno povabilo smo morali odgovoriti, da se iz naših krajev ni nihče priglasil za obisk te slavnosti, ker naše razmere niso tako sijajne kakor te naših tovarišev v Banatu in tudi ne bi bilo pričakovati, da bi jim še tako lepa ali velika »fana|«, če bi jo gostilničarji okrog nosili, k temu kaj pripomogla.	Jurkovič.
(O	___________
Odpis na usušek in godljo.
Na tozadevno prizadevanje od strani zveze je podala Delegacija ministrstva financ v Ljubljani sledečo odločbo:
Proučivši poslano mi spomenico z dne 26. aprila. 1923, št. 78, se nisem mogel prepričati o potrebi, da bi predlagal finančnemu ministrstvu zopetno uveljavljenje določila čl. 8 pravilnika o trošarini na vino v zadevi odpisovanja odstotkov
za usušek in goščo, ker se to določilo na usušek sploh nikdar nanašalo ni, dočim velja za droži načelo, da se v zalogah, ko je vino odtočeno in oddano v prodajo, gošča itak odpiše in si torej vsakdo lahko pomore, ako ohrani nečisto vino v založnih kleteh in spravlja v točilno klet šele čisto vino, oziroma, če nima založne kleti, ako kupuje samo vležano vino, ki da sicer še vedno nekaj gošče, toda tako neznatno, da praktično ne pride v poštev. Podpfs.
Davčni vijak.
Dne 15. t. m. se je vršil na Vrhniki protestni shod obrtnikov in trgovcev iz celega sodnega okraja', vsled neznosnega obdavčenja. Shod je bil nepričakovano obiskan.
Padale so na režim obdavčenja ostre obsodbe zlasti na to, da je ravno ljubljanska okolica, osobito pa Vrhnika neprimerno kruto obdavčena.
Soglasno se je izvolil odbor, da do-nese pismene in ustmene pritožbe na najvišje pristojno mesto. Obrtniki in trgovci, posnemajte!
Vino in industrijsko obrtna izložba v Mariboru.
Vinarski in sadjarski odsek nam je poslal notico za prijavo in opozoriitev na vinsko poiskuševalnico. Ker pa naš list prekasno izide in se razstava že med tem dokončuje, obžalujemo, da nismo mogli biti z objavo tako na uslugo kot bi radi, sosebno ker poznamo pridelke teh na visoki vinski kulturi stoječih krajev in ker nam obiskovalci, ki so razstavo posetili in se tudi vinskih pokušenj privoščili, zatrjujejo, da so resnično uživali kapljico, kakršne še »svet nii videl«. Kupci na noge.
Izvoz in uvoz.
Za izvoz goriškega in istrskega vina v Slovenijo. Poslanec Pesante je podal na italijansko trgovsko in finančno rnini-str,stvo v Rimu predlog za izvoz tristo tisoč hektolitrov goriškega in istrskega vina v Jugoslavijo z najmanjšimi carinskimi stroški, da se tako odpomore vinogradniški krizi v Julijski krajini. Pesante pravi, da1 se je z novimi carinskimi tarifi, ki so stopili v veljavo 1. julija, znižala znatno carina za uvoz živine iz Jugoslavije in se je za nekatere predmete celo povsem opustila, vsled česar naj bi v kompenzacijo jugoslovenska1 vlada privolila omenjeni uvoz vina iz Julijske krajine v Slovenijo.
V pojasnilo in obrambo.
V dnevnikih čitamo poročila iz Bizeljskega, da se nudi ondi vino po 14, 16 in najboljše po 18 kron in da so cene vinu po Hrvatskem še celo po 8—10 K. Resničnosti na ljubo moramo konstatirati, da so ta poročila popolnoma tendencijozna. Ugotovimo, da se je tudi že lansko leto
kupilo v tistih krajih lahko vino po 14, 16 in 18 kron liter, radi bi pa videli tiste ljudi, ki bi morali tako kiselico piti. Gostilničar, ki bi tako vince točil, zgubi v enem tednu vse goste. Producenti, ki dajo razširjati danes taka poročila, so obžalovanja vredni, da pridelujejo tak žalostni pridelek, ki si ga še celo doma pod vejo ne upajo potočiti. Saj je vendar znano, da se tudi ne najboljša kapljica pod vejo toči po 24 do 28 K tako v dolenjskih, bizeljskih kot tudi v drugih južnoštajerskih goricah. Onim, ki zdihujejo, da se niti za 40 K ne dobi v gostilnah liter vina, bi privoščili poset zadnje vinske razstave, v Mariboru, da bi se prepričali, kakšne cene imajo še dandanes dobra pitna vina. Obrnite se tozadevno na zaupne ljudi, n. pr. župnišča, in vprašujte za ceno dobrega vina letnika 1921 in zvedeli' boste, da velja staro vino 30—50 K liter na debelo. V vinotočih pod vejo se točijo vina katerih vinogradnik vsled slabe kakovosti ni mogel prodati na debelo. Iz tega vzroka mu izda politična oblast tudi to dovoljenje. Da pa kljub slabi kakovosti vince v takih krajih diši, je umevno, ker prvič pridejo pivci upehani in žejni, za prigrizek dobe klobaso, slanino ali suho svinjsko meso, kar stori najslabšo brljavko za dobro pijačo in poleg še nekoliko znižane cene, je glorija takega popivanja zagotovljena. Opazka, da bi imel gostilničar polovico dobička pri litru vina, je trapasta izmišljanja onega, ki ne ve, kako velikanski režijski stroški in davščine obVeme-njajo dandanes gostilničarsko obrt.
Raznoterosti.
Smrtna kosa. V Mariboru je preminul zasluženi načelnik tamošnje gostilničarske zadruge gospod Franc R o -s c h a n z , ki je dolgo vrsto let načeloval Mariborski zadrugi. Rojen je bil na Zgornji Poljskavi 20. septembra 1854. Njegovo delovanje pri zadrugi je bilo skozi 6 let kot namestnik načelnika, nadalje pa je bil 13 let načelnik zadruge. V času svojega delovanja je bil vedno značajen dober voditelj m vse skozi zelo agilen v korist gostilniške obrti. Bil je tudi ustanovitelj prepotrebnega društva »Nakupovalne zveze za gostilniško obrt za Maribor in okolico«. Mož je bil v obrtnih zadevah zelo dobro podkovan ter kot tak tudi pri oblastnih cenien in veljaven. Bil je stara korenina za pravice zadružnih članov vedno pripravljen do skrajnosti potegovati se, zato je tudi užival spoštovanje svojih tovarišev, kakor tudi v obče kot dober in soliden gostilničar. Zbog njegove dolgoletne delavnosti na zadružnem polju mu ostane ohranjen trajen spomin.
V Kozarjah v Ljubljanski okolici je preminul pretečen mesec g. Anton Vrhov c še v najlepši moški dobi. Bil je dober gostilničar m zaveden tovariš. Bodi mu ohranjen blag spomin.
Poslano.*)
Od več strani sem bil vprašan, kako je prešlo moje posestvo in trgovina vina na Rudniku pri Ljubljani v posest Slovenske banke odnosno družbe »Vinea«. Da ustrežem svojim cenj. odjemalcem, si dovoljujem podati v kratkem sledeče pojasnilo, ki bo morda služilo nekaterim trgovskim tovarišem v korist in ravnanje:
Svoj tekoči račun sem prenesel spomladi
1922 na prigovarjanje nekaterih gospodov, ki so stali pri upravi Slovenske banke, od bivše Slovenske eskomptne banke na Slovensko banko ter sem ostal z njo v trgovski zvezi do blizu enega leta.
Letos spomladi me je vabil zagrebški veletrgovec g. Arko, da bi stopil z njim v družbo, bdnosno prevzel razpečavanje njegovih likerjev v Sloveniji. Ko sem o tej zadevi premišljeval, me je povabil vodja Slovenske banke g. bivši minister Kristan in me prosil, naj se naprej ne raz-govarjam z g. Arkom neposredno, češ da bo on to zadevo uredil. Kako jo je uredil, je razvidno iz naslednjega.
Sredi marca mi je prigovarjal tajnik Slovenske banke g. dr. A. Andrejčič, da bi podpisal za banko notarski akt po § 3 notarskega reda. Ta podpis naj bi imel po njegovih besedah namen, da mi otvori nov konto separato v svrho rednega poslovanja. Redni konto pa se naj odplačuje iz konto-separata, tako, da bo na slednjem razviden točen promet, na prvem pa odplačilo mojega dolga. Nič hudega sluteč sem v to privolil in podpisal notarski akt od 16. 3. 1923 po navodilih g. dr. Andrejčiča.
Ko je banka imela ta akt v rokah, se je takoj vknjižila na moje posestvo in zaznamovala prepoved odtujitve. Nato je obvestila vse moje dolžnike, da sem cediral svoje terjatve Slovenski banki, da morajo le njej plačati in plačila meni v roke ne bi priznali. To je pisala kljub temu, dasi sem imel izrecni dogovor, da odstopim svoje fakture banki le v varnost, da pa banka ne bo neposredno terjala mojih dolžnikov. Ko sem zahteval pismeno potrdilo tega dogovora, mi ga ravnatelj in gori imenovani tajnik nista hotela dati, češ da ni potreba, da mi pa jamčita ta dogovor s častno besedo.
S tem, da je banka vkljub dani častni besedi njenih organov, moje dolžnike terjala in zahtevala plačilo, me je pri mojih dolžnikih in odjemalcih zelo diskreditirala, deloma z besedilom dopisov, deloma vsled tega, ker je terjala tudi nedospele terjatve. Povzročila mi je tudi precej stroškov. Ko sem za to terjanje izvedel, sem šel v banko protestirat in se pozival na dano častno besedo, odgovorilo se mi je pa le s posmehom.
Glasom obvestila v Uradnem listu je napravila Slovenska banka v družbi s Slavensko banko že dne 11. aprila 1923 družabno pogodbo, s katero je osnovala tvrdko »Vinea«. Njena poslovodja sta g. eksminister Kristan in g. dr. Kisovec.
Ko sem videl postopanje banke napram meni, zlasti po podpisu notarskega akta, sem skušal dobiti drugi zavod, ki bi prevzel moje finansif&-nje. To se mi je tudi posrečilo in se mi je 16. aprila 1923 javilo., da pridejo gospodje k meni pregledat knjige, da morejo potem sklepati o prevzemu finasiranja mojega podjetja. Še isti dan je za to zvedel gori imenovani tajnik Slovenske banke g. dr. Andrejčič. Drugo jutro, to je 17. apr.
1923 je prišel v banko in izjavil: »Ker sem zvedel, da namerava prevzeti finansiranje Jesihove trgovine drugi zavod, moramo takoj poklicati pravnega zastopnika, da takoj danes vloži pro-
*Za ta dopis uredništvo ne odgovarja.
šnjo za rubež in napravi vse korake, da se rubež takoj izvede, ker sicer pridemo prepozno.«
To se je zgodilo in drugi dan zjutraj dne 18. aprila tl. me je Slovenska banka povabila na na razgovor, med tem razgovorom pa v moji odsotnosti s svojo intervencijo opravila rubež in mi zapečatila klet.
Ponudil sem banki mirno likvidacijo, .prevzem finansiranja po drugem zavodu, primerno poroštvo za moj dolg, pa se je vse zavrnilo.
Zato mi ni preostalo druzega, kot ščititi tudi ostale upnike in napovedati poravnalni postopek, da ne 'bi prevzela celega podjetja banka sama na škodo drugih unikov.
Tekom poravnalnega postopka pa, ker je imela večino glasov banka v rokah vsled svoje največje terjatve, mi ni preostalo drugega, kot podati se njeni zahtevi ter ji izročiti s pogodbo od 22. maja 1923 celo svoje podjetje proti bagatelni odškodnini, katere nočem niti imenovati.
Vendar moram še to pripomniti, di se je zavezala banka po svojih legalnih zastopnikih pismeno, da mi izplača to odškodnino takoj, ko se izselim iz svojega stanovanja. Ko sem se pa še pred danim rokom iz stanovanja izselil ter banki ponudil ključe in zahteval izplačilo s pismeno pogodbo dogovorjene odškodnine, je banka plačilo odklonila z motivacijo, »da se zadeva nje ne tiče«; pač pa je nasilno dala odpreti vsa vrata mojega stanovanja in je isto zasedla.
Ko sem govoril o tem postopanju bankinega vodstva z njenim upravnim svetnikom, mi je ta izjavil, da je postopanje predsedstva banke na-pram meni pravi škandal. Radoveden sem, kako sodbo bodo o tem postopanju predsedstva Slovenske banke napravili drugi člani upravnega sveta in kaj poreko k temu delničarji.
Tako je prišlo moje lepo upeljano in lepo se razvijajoče podjetje, ki je bilo sad mojega večletnega osebnega truda in sodelovanja moje družine, v last Slovenske in Slavenske banke, katere tvorite družbo »Vinea«, vsaka z deležem po 200 tisoč dinarjev, od katerega ste pa vplačali vsaka samo po 25.000 Din, skupaj tedaj 50.000 Din. Poslovodja te družbe pa sta g. dr. Kisovec in g.
eksminister Kristan, ki sedaj po kričečih lepakih po ljubljanskih ulicah ponujata Arkov liker v imenu tvrdke »Vinea«.
Ljubljana, 20. avgusta 1923.
MILKO JESIH solastnik tvrdke Miali & Jesih
Jernej Stele
••
••
LJUBLJANA, Sp- Šiška ::
priporoča svojo zalogo najboljših Vtl	•
po zmernih cenah.
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citrono* sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje I
I
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
I
I
I
SlfETLIT D. D. ) LJUBLJHHH
99
CENTRALA:
MESTIH TRG 25 RimSKH CESTH 2 HILŠERJEVH ULICH 5 DUHHJSHH CESTH 20
*
PODRUŽNICE: ZAGREB BEOGRAD m A R I B O R
Priporoča vsake orste vinskih in drugih cevi. Velika zaloga anfo-in elektro materijala.
Delniška pivovarna Laško		
marčno v pivo	dvojno marčno pivo	temno norter pivo
Zaloga stekla, porcelana Id svetnik
Fr.Kollmann
v £jnbljani
dovoH gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
fi. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
ia
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Vinska trgovina Id restavracija
Peter Stepic
Spodnja Sla Stev. 256 S
priporoča p. n. gostilničarjem svojo j veliko zalogo zajamčeno naravnih | vin iz dolenjskih, gorišklh, istrskih j in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
X
X
H
X
M
W
H
N
n
K,
N
X
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
'i v V* * i k KTnntxixgXTTiYXincxxi±
N
N
H
M
M
H
N
H
M
M
N]
M
H
13
E
□
□
□
□
□
E
□
E
□
□
El
E
OGLASNI I TnnMflM -ovo anončnoin re-ZAVOD J« ArUllIlHll klamno podjetje
Telefon štev. 231 LJUBLJANA Gledališka ulica 2
obavlja oglase za vse tu- in inozemske časopise in revije. — Izdaja serij „Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev". — Generalno zastopstvo „Gledališkega Lista", zastopstvo dnevnika „Jugoslavenski Lloyd“ za Slovenijo. — Tekoči račun pri Jadranski banki in Trgovski banki. Poštno-ček.^rač. 12.866 v Ljubljani. Priporoča cenjenim hotelirjem in gostilničarjem svoje umetniško dovršene serije „Stenskih reklamnih načrtov" jugoslovenskih mest in kopališč po ugodnih cenah!
0
□
3
□
□
3
[3
3
3
3
13
13
I	Mlinik
pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
I Z A L O C O I
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
SODE
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatsklh In Štajerskih oinsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
mmm za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vso službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, .	z	dežele	1	Din.	"
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
PRISTNI BRINJEVEC se dobi po pri ERIINf flllfiPT III na BRE0U merni ceni pri lRHIlU JVIMLLJU p. Borovnica	
zamJ.Ike oddaja Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA.	AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
--v
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč se tndl tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
GOSTILNIČARJI!
AKO HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
ST0LARN0 IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNI$KI CENI.
CENIKI NA RAZPOLAGO!
nro
(^ Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
A Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. n
V	Ceniki	na	raspolago! ~fpQ|	(W Ceniki na razpolago I	£""'*« J
%________________________________________________________
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
(slS5St9SC53S<
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine iz leta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, Šivalni stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički,, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD ID || N «“ tovarna dvokoles in .,|[\lDUIln otroških vozičlftv,
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
IBBBBBBBBBBBBBBBB
p*" Pozor
gostilničarji!
Čast mi je javiti, da imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
—dalmatinca=
črnega kakor belega, katerega oddajam po
s: konkurenčno nizkih cenah. ::
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Kočevar
Gosposka ul. 3 »Zlatorog14. Zaloga Spodnja Sička Kavškova ul. 255.
IBBBBBBBBBBBBBBBB
Z v.' mi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi]? na, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
= Velanražarna za kavo i električnim obratom.	  ar-1	=	Zaloga	mineralnih	vod.	=
I
Vrtne zložljive stole
po 50 Din
kakor tudi hišne, gostilniške in vsakovrstne stole iz upognjenega pohištva, pisarniške fotelje po zmernih cenah dobavlja Iranko postaja Borovnica
stolarna „Kobi“y Breg - Borovnica.
A. & E. Skabernč
Mestni trg 10. UUBUANA Mestni trg 10.
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli In barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame In gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, svlterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk,.Narodne tiskarne".