Narte Velikonja Zver (Dalje.) In je še trctji stopil dva koraka iiaprej in je torej dcjal: ¦Za cele pol ure se je pomaknila naprej.« Zaletel, ki bi lahko to popravil. je bil odzadaj in torej ui slišal. Pa ji-iim*I oni od vlade skoraj prav. Skoraj, pravimo. Računajnio samo, da je nkornj pet itr potreboval Zaletcl Jaka do zveri, in da je od zveri potreboval aamo pol ure. Saj vsi tako torej ne vemo, da je na eni poti torcj spal. in dti je na drugi bežal. Saj smo ga videli bežati. da so ga čevlji na nogah koina.i dohajali in se ga je glava držala. Potem moramo pomisliti, da so raožjc sk-ei-hodili v korak. ampak radi vročine in radi drugih reči, ki pa niso bile strali. prav počasen korak iorej. Iz tega nasprotnik ni aiogel preračuna^i. Kajfi Zaletcl Jaka je dejal, da je videl zver na sredi. Seveda ga mso vpra.Šali. i»a kaki sredi. Zaletel je posten in je tudi poštcno mislil iu glcdal. In je mislil sretii ceste in je to poverla). Nasprotniki so mislili. na sredi ceste mrd Gričem in Itril>ora. Tn. kcr ni bilo nobenega, da bi jim to razložil in je bilo do Grifa poldrugo uro, so prav lahko sklepali. da je prisla aiver naproti. »Poiuhnila se je.s jc reke! župan. 100 Ozrli so se lorej in so videli, da Zaletel hodi zadaj. Tn je prvi od na-sprotne strani zaklical: rAIi je prava?< In, ker vlada ni hotela biti slabša od nasprotiiikov. je zaklical županov odboraik Ocepek: ? Ali si to zver videl?« In je torej Zaietel položil obe roki prcd usla in je zatrobil. da so ga lahko slišali: •>Poglejte, Če ima spredaj roge ixx zadaj roge iu repa ne med rogovi, ue na hrbtu. ne na strani. Po teh znainenjib jo boste spoznali. Če je bila pod-kovana, ne Tem!« In so odlx>rniki torej pogledali. Seveda, ne od blizu, ker se je potahnila, arapak bolj otl dalcč in je vsak rožljal s svojim oroŽjem. In so torej videii, da ima spredaj roge in torej tudi zadaj roge in repa nikjer. Ne v boku. ne pod rogovi in ne na lirbtu. Ko so jo ugledali iu je bilo vseiu torej jasno, sia položila vladni odbornik in nasprotnik roke na usta in sta za Zaletelom zavpita: >Zdi se nam, da je prava!« Zaleiel Jaka jc potrdil torej: ^Potem je pravalc Kakšno smrt so skJenili, kdo je deležeo pri zveri in kako so se izžrebali. Zdaj se je župau domislil, da zver gleda z enim koncem proti Griču, z drugjm proti Hribu in je dejal torej: *Možje. kaj bi se mi trudili in mučili. Pošljimo po vislice na Grič. Na GriČu naj posodijo vislice. mi bomo pa zver obesili. Vsak mora torej nekaj pomagati pri tej stvari. Možje so sc Čutlili njegovi bistroumnosti in so torej soglasno piitrdili. Hotel je že šteti: ;•>... vija Taja ven,< ko se je nasproina stran oglasila, da to ni pravično. lJri vislicah morajo biti vsi udcležeiu, nasprotna stran in vlada. Zato naj se šteje torej poscbej iucd nasprotniki in posebej raed županovimi odborniki. Ker so bili tudi v tem soglasiii, eo šteli: ... »vija vaja ven,« ua obeh straneh. Torej. In so izŽrebali med nasprotniki Luznarja Petra. Prav tako so Šteli na županovi strani .., vija vaja ven, in so prišteli Occpka Luko. Kaj si je Mirko nn hmški mislil in kako je dobro, če človek kaj bere. Kmaiu bi bili pozabili Mirka na hruŠki. Tako je torej računal: go-spodiuja je mlada in bo hitro napu-lila za fiiega ^rašicka, pa bo šla. In ko je pulila za drugega prasiČa. si je mislil, zdaj bo pa konec. In pri tretjem kupu je skoraj na glas dejal: livala Bogu, zdaj bo pa za-dosii. In jc bila gospodinja pridna ia torcj urna in gibčna in torej spretna do osmega kupa. Tako, da si je Mirko mislil, če bi jih imela petdesct. bi bil laliko počakal, ker ,je tako hitra. i^otem jc pa .prišel mladi gospodar. Pripeljal se je na vozn. Toroj. Samo cn vol jf bil vprežen. ampak ia ,je bil dcbel. Ztlaj ni bilo ne konca nc kraja po--govorov. Mrrko se je dolgočasil. vol sc je dolgočasil, voz se je dolgo- 101 čaail, tortj sploK se je vse dolgočasilo, samo gospodiuja se je zmtraj smej&Uifl Zato je inoral Mirko mirno eakati na hruski. ¦ Nazadnje se je Mirko navelieal. Kako bi se pa ne. Zdaj je imela goepol dinja toliko povedati, potem *c gospodar, potem je morala odgovarjati goB spodinja, poteui zopet gospodar. Tudi sta mauj pazila na hruško, Zato se jM nazadnje Mirko splazil z drcvesa in je bil že v klancu. ko ga je zagledajfl gospodar. Torej. ¦ iEh, ti fant,* je dejal, >počakaj. počakaj, da ti nekaj povem.* m Mirko pa je že moral čitati torej uajnovej$t* vesti in dovtipe. kajti odgiloriuka na bližnjici brez telovnikov. Ona dv« pa nista -torej nifesar videla in Ma. priŠla pred župajiovo hiŠo. I Stara mati je pomežiknila in je rekla: fl -*\idva bi rada gospoda Župana. Pšenieo uakladajo. Treba je sajnofl da gresta 6ez ta grič in torej Še Čez dolinico, pa boeta videla njive, ki sm gospoda župaJia.« 1 ln sta šla torej čez gric in Cez dolinico in prisla na njrvo, kjer je ifMm zupau pobio de\a. Po\et\aW Ma mu toViho m taz\ot«t>. po kaj sta priaiftJ za kaj rabita in, da jatači eela občina, da lx>sta pošteno torej vrnila. Zupa« ju je premeril in dejal: 1 ; Vidra ne bosia sama nesla, treba bi bilo Še dveh inož najti med naioijd Prikimala sta. j Zdaj pa pomagajtu sprav]jati pšeaico. da bo prej pod streho.< '1 PomagaUt sta. Torej. Vozili so domov. nukladali v kozolec in ker Vm je bilo več, so spravili pSenico z njive prej. kakor je mislil. (DaljtfO I