STANOVANJSKA SKUPNOST
Te dni je bil izročen v javno razpravljanje osnutek sploš-nega zakona o stanovanjskih skupnostih. Ko objavljamo besedilo tega zakonskega osnutka, želirno seznaniti naše bralce s tem poniembniin osnutkom in jim omogočiti sotlclovanje pri razprav-Jjanju. Koristen prispevek k temu razpravljanju ne botlo samo pripombe k posameznim določbam osnutka, temveč tudi objav-ljanje dcjanskih izkušenj iz delovanja tistih stanovanjskih skupiiosti, ki že obstajajo, čeprav si je že sain zakonski osnutek prizadeval, da bi bil čiin bolj veren odsev teh izkušenj.
Praksa kaže, da jt; trcba v našem sistemu komunalne ure- ¦ ditve šteti stanovanjske skupnosti za organe družbenega uprav-ljanja na o/jem podroeju posameznih koniiin. Tako družbeno upravljanje stanovanjskih hiš in z njim združeno organiziranje raznih tehničnih. strokovnih, finančnih in upravnih služb kakor tudi vsakdanje življenje državljanov v ožjih delih mesta pora-jajo raznovrstne potrebe, kakršne so piehrana. kurivo, nakup gospodinjskih potrcbščin. opravljanje raznovrstnih del v zvezi z v/drževanjem stanovania, snage, varovanja in skrbi za otroke in slabolne itd Vseh teh potreb ni mogočt aJi pa jih je mogoče zadovoljiti le z 'velikitni težavami v okviru enega gospodinjstva ali individualne družine. Komunalne slnžbe so pogosto preveč dalt*č ali pa so zaposlene z reševanjem vcejih ia nujnejših nalog in ne morejo sodelovati neposredno pri rcševanjn drobnih vsak-danjih problemov gospodinjstva delovnega človeka. V na.ši so-cialtstični državi pa je potrebuo premišijcno ustvarjati pogoje, da bodo za delovnega človeka z raznimi družbenimi uslužnost-nimi obrati uresničeni taki življenjski pogoji, ki ga bodo raz-bri-menili vrsle drobnih vsakdanjih del v gospodinjstvu in mu otnogočili tako večjo storilnost na njegovem delovnem mcstu ka-kor tudi kiilturno življenje in intenzivnejše sodclovanje pri dru/benili zadcvah. To je posebno potrebno v sistenm nnše socia-listične demokracije, ki terja sodelovanje delovnih ljucli v vrsti organov družbenega upravl^anja.
Zaradi vsega tega je potrebno ustvariti posebne družbene organe, ki bodo med gosp<xlinjstvi m komuno in ki bodo po-stopno prevzcmali tiste naloge, ki jih niso sposobne izvršiti in-dividualna družina, hišni svet ali komuna. StanovaDJska skup-nost mora postati, če naj se izraziino bolj točno. razširjena dru-žina delovuih ljudi. nastanjenih v nekem stanovanjskcm bloku. ki  bo služila dvigu  njihovega  življenjskpga  standarda.            t
Ustanavljanja stanovanjskiih skupaosti «? ne smerao lotiti kampanjsko. s šablonskim načrtom. ki bo zajel vso državo. Tu ne gre za uvajanje nekcga novega organa oblasti v veljavni niehanizem našega pravnega reda. Stanovanjska skupnost naj bo oblika samoupravljanja na področju zadovoljevanja vsak-danjih potreb naših državljanov, ustanovi pa naj se tam, kjer so zares dani potrebni pogoji.
Graditev stanovanjske skupnosti je razumeti kot proces, ki «c bo razvijal vzporedno z razvojem socialistične demokracije in razvojem socialističnih gospodarskih odnošajev sploli. Omo-gočila bo neposredno sodelovanje državljanov pri dehi za zado-voljevanje skupnih potreb. Zato je bistveni del kotnunalne ure-ditve, ker omogoča neposredno delovanje državljanov pn reše-vanjn problemov komune. Stanovanjska skupnost naj bolj ka-kor vse druge institucije naše družbcnc ureditvč prispeva k ob-vladanju protislovij med osebnim in skupnim interesom s tem,
ker omogoča, da se zadovoljujejo   osebne   potTebe  s   skupnimi napori.
Stanovaojska skuipnost bo jašla svoje popolno opravičilo, po-gaje za delo in razvoj tam, kjer so zanjo že dovolj zreli gospo-darski pogoji. Skratka tam, kjer se pojavlja dejanska potreba po raznih drnžbenih uslužuostnih obratih, namenjenili delavcem, knkor tudi tam, kjer je zaradi zaposlitve žensk v proizvodnji potreba po inočnejšem družbenem soflelovanju pri preskrbi otrok ln razbremenitvi žensk vsakdanjih tekočih del v gospodinjstvu večja. Ustanavljanja stanovnnjskili siknpn-osti se jc torej treba lotiti popolooma določno in brez njihovega vsiljevanja tam, kjcr še ni d^ejanske notranje potrebe državljanov [>o taki ustanovi. l.e če bonio stanovanjsko'skupnost tako razumeli in tako zasta-vili njcn razvoj, se bo razvijala naravno in bo dala dcjanske rczultate.
Pri delovaiiju se mora stanovanjska skupnost prilagojevati določnim pogojem nekega naselja. Njena pristojnost, aktivnost in dejanska vloga bodo prccej odvisni od podjetnosti in ini-ciative samili državljanov, dclovnih kolektivov, drugih druž-benili organizacij in tudi komune. Osnutek zakona o stano-vanjskih skupnostih sc je zato omejil samo na določitev najbolj splošnih načel v zvezi z organizacijo in delom stanovanjskih skupnosti. Pojcm stanovanjske skupnosti je opredelil široko, opredelil jc njen pravm pi>ložaj, preclpisal način organiziranja sUiiiovanjskili skupnosti. naznačil pristojnost, opozoril na izvore njihovega finansiranja, določil osnovne organe in rcguliral raz-merje med stanovanjsko skupnostjo in občino. Vse drugo je prepustil statutom stauovanjskih akupnosti, občinskim in repu-bliškim predpisom, ki bodo ob upoštevanju krajevnih razmer, posebno pa gospodarskih pogojev in stopnje razvitosti posa-meznih področij, določali konkretno dclovuo področje in naloge vsake posamezne stanovanjske skupnosti s potrebno elastično&tjo.
Ce bodo stanovanjske skupnosti pravilno zaživele, bodo po-lcg delavskih svetov, komun in družbenega upravljanja stano-vanjsicih hiš postale ena izmcd najpomembnejših oblik družbe-nega npravljanja na področju nudenja pomoči družini in držav-ljanoin pri zadovoljevanju polrcb njihovega vsakdanjega živ-ljenja. Stanovanjska skupnost lahko postane prav tako tudi po-membna šola socialističnega demokratizma, oblika družbene de-javnosti, v kateri se bo pojavljala in razvijala iniciativa vsakega državljana, žensk, gospudinj. upokojencev in tudi mladine ter otiok, ki lahko postanejo na določen način aktivni činitelji v okviru  take skupnosti.
V afirmiranju stanovaujskih skupnosti je treba končno vi-deti eno lzmed zelo učinkovitih sredstev za izboljšanje življenj-skega standarda naših državljanov. Z organiziranjem omrežja uslužnostnih obratov in raznih drugih slnžb in aktivnosti stano-vanjskih skupnosti bo pomenila poraemben prispevek tako k clvigu splošnega družbenega standarda kakor tudi, kakor smo že prej omenili, k povečanju storilnosti našf.ga delovnega človeka.
Organiziranje in pravilno uvajanje v življenje stanovanjskih skupnosti ie velika družbena nailoga, s kalero b<> rešeno eno iz-med važnih vprašanj v razvoju socialističnih družbenih odno-šajev. Uresničenje te naloge pa je zadeva dolgega in vztrajnega dela skozi vrsto let. Opravljali ga bomo vzporedno z razvojetn vsega našega gospodarstva in naše družbc.