Kje smo s pripravami za integracijo
Na zasedanju iniciativnega odbora, ki je bilo dne 23. septembra 1974 na Bledu, je bil ob sodelovanju sekretarja medobčinskega komiteja tov. Koširja in sekretarjev ZK iz več občin, sprejet orientacijski predlog za nadaljevanje akcije in priprav za uresničitev združevanja gozdarstva in lesne industrije Gorenjske in za nadaljevanje združevanja s Slovenijalesom. Priprave obstoje predvsem iz programa informiranja vseh delavcev in organov delovnih organizacij gozdarstva in lesne industrije Gorenjske o izhodiščih integracije in o tehničnih pripravah osnutka samoupravnega sporazuma.
Osnutek samoupravnega sporazuma za združevanje gorenjskih gozdnogospodarskih in lesnopredelovalnih obratov je izdelala strokovna komisija in ga je že dopolnil in popravil iniciativni odbor, ki ga je tudi pripravil za obravnavo po kolektivih.
V prvi stopnji naj bi ga oblikovale komisije delovnih organizacij, nato delavski sveti in končno javna razprava. Po javni razpravi bo pripombe uskladila komisija in bo enovit ter usklajen samoupravni sporazum predložila v sprejemanje zborom delavcev.
Zamišljeno je, da bi zbori sprejemali sporazum 25. decembra
1974.	V vsem času poteka samoupravne akcije za dokončno vsebino samoupravnega sporazuma bodo sodelovali posebej še člani družbenopolitičnih organizacij, predvsem politični aktiv, ki ga bo formiral sekretar medobčinskega komiteja prav z namenom, da bo deloval v tudi novi sestavljeni organizaciji združenega dela. Cilj vseh priprav je, da bi do vsakega posameznega delavca dospela pravilna informacija in pravilna slika nove SOZD kot koristna in ustavno opredeljena organizacija združenega dela.
Okrog 5. novembra bo izšla skupna informativna številka časopisa, ki bo med drugim tudi prinesel ponatis osnutka samoupravnega sporazuma. Dolžnost vseh nas je, da se pravočasno seznanimo s pomenom in cilji združevanja in da medsebojno usklajamo stališča za sprejemanje sporazuma.
Iz sedanje vsebine sporazuma prinašamo nekaj izvlečkov, da bi že naprej vzpodbudili bralce k premišljanju in k pripravam za dopolnjevanje in spremembe sporazuma, ki v uvodnem odstavku glasi:
»Smoter združitve gozdnogospodarskih in lesnopredelovalnih industrijskih delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela je ustanoviti asociacijo združenega dela, ki bo sposobna postati nosilec razvoja gozdne proizvodnje in lesne predelave na Gorenjskem, se vključevati v širše koncepte Slovenije, zagotoviti hitrejšo rast proizvodnje in večjo produktivnost vsake posamezne organizacije združenega dela v njeni sestavi.«
Iz čl. 1
Sedež SOZD je na Bledu.
Iz čl. 3
Pravni položaj združenih delovnih organizacij in temeljnih organizacij združenega dela v
njihovi sestavi se ne spremeni z združitvijo v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Iz čl. 4
Podpisnice sporazuma se združujejo zaradi uresničevanja naslednjih skupnih interesov in skupnih zadev:
—	zagotovitve hitrejše rasti družbenega produkta, produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti;
—	usklajevanje srednjeročnih in dolgoročnih programov lesnoindustrijskih OZD in njihovih proizvodnih programov ter usklajevanja in izvajanja srednjeročnih območnih gozdnogospodarskih načrtov;
—	usklajevanje poslovne politike;
—	smotrnega oskrbovanja z lesno surovino;
—	zagotovitve sredstev za načrtno biološko in tehnično opremljenost gozdov;
—	smotrnejšega koriščenja razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti tako v gozdni proizvodnji kot v primarni in finalni predelavi lesa;
—	izpolnjevanja in posodabljanja proizvodnih postopkov, postopkov poslovanja in organizacije;
—	skupnega smotrnega koriščenja skladišč, skladiščnih in drugih naprav;
—	smotrne in usklajene finančne politike predvsem zaradi dolgoročnega načrtovanja in združevanja finančnih sredstev za skupne naložbe;
—	usklajevanja poslovanja hra-nilno-kreditnih služb;
—	združevanja finančnih sredstev za skupni solidarnostni (rezervni) sklad za saniranje združenih OZD, ki zaidejo v težave;
—	programiranja in projektiranja skupnih investicijskih objektov za gorenjsko gozdarstvo in lesno industrijo;
—	smotrnega ustanavljanja novih organizacij združenega dela za področja, ki niso predmet poslovanja združenih delovnih organizacij;
—	zastopanja skupnih interesov pri družbenopolitičnih in drugih samoupravnih skupnostih, pri zbornicah, denarnih zavodih ter pri drugih organih in organizacijah;
—	usklajevanja kadrovske politike, štipendiranja, izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja;
—	skupnega koriščenja objektov za rekreacijo delavcev, skupnega programiranja izgradnje novih objektov in združevanja sredstev v te namene;
—	enotne samoupravne in normativne dejavnosti v skupnih zadevah ter sodelovanje in pomoč pri normativni dejavnosti podpisnic sporazuma;
—	oblikovanja in uvajanja sodobnih poslovnih informacijskih sistemov in uvajanja celovite avtomatizirane obdelave podatkov v vseh združenih OZD.
Iz čl. 8
Zaradi vključevanja v širši po-slovno-gospodarski prostor SR Slovenije in SFR Jugoslavije podpisnice soglašajo, da svoje razvojne programe lesne prede*
lave usklajujejo z OZD združenih v SOZD Slovenijales Ljubljana.
Podpisnice tega sporazuma prav tako soglašajo, da se zaradi:
—	razvijanja skupnega tržnega koncepta (marketinga), organizacije raziskovanja, razvoja in tržišča;
—	načrtovanja, usklajevanja in organiziranja skupne nabave surovin in repromaterialov ter prodaje surovin, polizdelkov in izdelkov;
—	usklajevanja izvozne in uvozne politike in skupnega nastopa na zunanjem trgu povežejo s SOZD Slovenijales Ljubljana v cilju koriščenja njenih strokovnih služb in možnosti. O tem sklene vsaka od podpisnic tega sporazuma posebej samoupravni sporazum s SOZD Slovenijales Ljubljana.
Iz čl. 23
Podpisnice sporazuma ustanavljajo s tem sporazumom skupne strokovne službe pri SOZD kot delovno skupnost, kateri pover-jajo opravljanje zlasti naslednjih nalog:
—	priprava predlogov razvojnih programov in gospodarskih planov SOZD;
—	priprava predloga o poslovni politiki SOZD;
—	načrtovanje in usklajevanje skupne nabave in prodaje surovin in polizdelkov, ki se pridobivajo in porabljajo v okviru SOZD;
—	uvajanje racionalnejših, sodobnejših proizvodnih postop-
kov, postopkov poslovanja in organizacije;
—	vseh poslov v zvezi s finančnimi zadevami SOZD — združevanje sredstev za skupne naložbe ali za saniranje OZD, nabava drugih finančnih sredstev (kreditov) za potrebe SOZD, potrebne evidence in obdelava podatkov;
—	programiranje in projektiranje skupnih investicijskih objektov;
—	izdelava analiz poslovnih rezultatov in izdelava finančnih elaboratov;
—	vodenje pravnih zadev SOZD in sodelovanje pri pravnih zadevah podpisnic;
—	priprava predlogov splošnih aktov in samoupravnih sporazumov SOZD ter pomoč pri izdelavi normativnih aktov podpisnic sporazuma;
—	priprava predlogov s področja kadrovske politike, izobraževanja in strokovnega usposabljanja;
—	organizacija enotnega informacijskega sistema v SOZD;
—	priprava sej in opravljanje tajniških poslov za vse organe SOZD;
—	'druge naloge, katere naložijo samoupravni ali poslovodni organi SOZD.
Delavci skupnih služb so za strokovnost in ažurnost opravljanja poverjenih nalog materialno in moralno odgovorni samoupravnim organom SOZD.
Najvišji samoupravni organ v SOZD jé delavski svet SOZD.
Hočevar
Sindikat v TOZD in njegova prizadevanja
Sindikati bodo moralli opredeliti vsebino svojega dela že v osnovnih organizacijah. Tu bo ena bistvenih nalog Skrb za dobro obveščenost in poudarek na neposrednem odločanju zaposlenih delavcev, vključenih v sindikalno organizacijo. Seveda pa bo terjala izvedba ciljev predvsem angažiranost članstva. Po-
trebna bo najbrž majhna spre-membna načina dela. Tako naj bi v bodoče nastopale posamezne delovne skupine, saj nam je znano, da imajo na mnogih zborih besedo le vodilni in vodstveni delavci organizacije. Te manjše Skupine naj bi aktivno vključevale delavce iz neposredne proizvodnje, ki se bodo s svojimi
ugotovitvami, mnenji, predlogi tudi aktivno in odločno vključevali v svoji temeljni organizaciji združenega dela. Vodje takih skupin bodo pa morali biti usposobljeni in pripravljeni za posamezne akcije, iki jih bo skupina na sestanku predvidela. Iz. vršni odbor naj bi bil sestavljen iz delegatov posameznih skupin, ki bodo morali biti seznanjeni z vsemi problemi dovolj zgodaj in dovolj dobro, da se bodo mnenja in stališča na sejah izvršnih odborov laže vsklajevala in reševala.
Dobrega dela enih in drugih pa ne bo mogoče zagotoviti brez pomoči strokovnih služb TOZD in OZD. Vse bolj bo treba uveljavljati neposredno odločanje delavcev, kar posebno poudarja ustava. Ti odnosi pa morajo dobiti plodno povezavo z občinskimi in republiškimi sindikalnimi delavci. Predloge in zar ključke bo treba prenašati do odločilnih faktorjev. Sklepi na vrhu bodo morali biti hitro posredovani osnovnim sindikalnim organizacijam.
TAND
Sprejeli smo dva samoupravna sporazuma
Na zborih delavcev, .ki so bili v dneh od 4. do 7. oktobra 1974 po posameznih temeljnih organizacijah, so delavci vsake TOZD sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in pa sporazum o združitvi v DO LIP, lesna industrija Bled, iki smo ga popravili in vskladili z ustavo SFRJ ter SRS in veljavnimi zakoni, izdanimi v času od sprejetja našega prvega samoupravnega sporazuma o združevanju pa do danes. Na vseh zborih je .bila udeležba zadostna, saj je bilo .povsod prisotnih .več kot polovica delavcev tako, da sta bila oba sporazuma sprejeta z večino glasov vseh delavcev vsake TOZD.
Zbor TOZD je odprl in tudi vodil predsednik zbora, spremembe oz. dopolnitve, ki so bile sprejete po javni obravnavi pa so tolmačili člani komisije za sestavo samoupravnih sporazumov, W so prisotne še posebej opozorili na nastale novosti.
Delavci vseh TOZD so na zborih sprejeli sklep, da sprejmejo samoupravni sporazum o združitvi v DO LIP lesna industrija Bled v predlaganem besedilu, prav tako pa tudi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, z vsemi dopolnitvami oz. spremembami, podanimi in obrazloženimi na zboru.
Nadalje je bilo na zborih dogovorjeno, da bodo delavci v 15. dneh po sprejetju sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, podpisovali posebno izivajo s katero bodo .potrdili, da soglašajo z vsemi pravicami in obveznostmi iz samoupravnega sporazuma.
Seznanjeni so bili tudi z dejstvom, da se šteje, da delavec soglaša z določili sporazuma o medsebojnih razmerjih, če v 15 dneh pismeno ne izrazi želje, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu. Za delavce, ki bodo želeli pridobiti lastnost delavca v TOZD po uveljavitvi tega sporazuma pa bo izjava, da soglašajo z določili samoupravnega sporazuma, predpogoj za pri.
dobitev lastnosti za združitev dela v TOZD.
Zbori so bili v redu .pripravljeni tako, da so sestanki dobro potekali in bili tudi zaključeni v času, kot je bilo predvideno.
S tem smo zaključili prvo fazo samoupravnega sporazumevanja v DO. V kratkem pa bo treba s tem delom nadaljevati, saj bo treba sprejeti še samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in pa samoupravni sporazum o izobraževanju in štipendiranju, ki sta oba že v pripravljalnem postopku.
Kunej Jelka
Mehanizirano skladišče oblovine na Bledu
9.	Rezervacija trikota med cestama in železniško progo ob tovarni, ki je še v privatni lastnini
10.	Predvidevati kadre žerjava Urediti naprave tako, da bo
možnost razkladanja kamionov in transport hlodov v bazen tudi v slučaju zastoja.
Predvidene so take bremenitve kot v Bohinju
7.	Pozanimati se je za dobavitelja portalnega žerjava
Takega v najboljši izvedbi, najkrajšem roku postavitve in po primerni ceni
8.	Izdelati je takoj situacijske načrte z vrisanimi obstoječimi vodili
—	električnimi
—	telefonskimi
—	dovodnimi
—	odvodnimi
—	z višinskimi razlikami.
Za lažje razumevanje obstoječega stanja in projektiranja naprav v smislu zmanjšanja stroškov.
Taki in podobni problemi se vsiljujejo in bo vsako nadaljnje delo otežkočeno, oziroma onemogočeno, če jih ne bom predvidevali in rešili.
Probleme pa bomo morali reševati hitro in strokovno. Delo na obstoječem skladišču hlodovine ni primerno in smo od strani inšpekcije stalno opozarjani, da je delo na takem skladišču prepovedano. Tako bo treba skladišče v najkrajšem času preurediti, saj je delo na njem težko, nevarno in ni možno dela strokovno opravljati. Vrhu vsega pa je treba zaposliti večje število delavcev; to pa je problem zaradi pomanjkanja delovne sile.
TAND
Izgradnja mehaniziranega skladišča oblovine v TOZD Bohinjska Bistrica
Kot je bilo že omenjeno v našem časopisu o nujnosti gradnje mehaniziranih skladišč oblovine, je to danes že neodložljiva potreba.
V Bohinju je izgradnja mehaniziranega skladišča v polnem teku. Poskusno obratovanje bo še letos. Nekaj izkušenj tehnološke in druge narave bo prišlo prav pri gradnji mehaniziranega skladišča na Beldu. Tako smo na posvetovanju s strokovnjaki iz GG osvojili tak transport lubja v kotlovnico, kjer bo ob konicah možno odvažati lubje drugam. Vsekakor pa ima Bohinj poleg možnosti kurjenja lubja v kotlovnici, na razpolago večje površine (ca. 22.500 m2) za lociranje mehaniziranega skladišča. Tako bo mogoča manipulacija z viličarjem, kar ima še to prednost, da je čelni viličar uporaben na za to prirejenem skladišču žaganega lesa.
Na Bledu imamo omejen prostor na eni strani z železniško progo, na drugi strani pa s cesto. Trikot do ceste, ki vodi na Pokljuko, bi bil sicer uporaben, je pa močno močviren. Na njem pa je tudi hiša z gostilno. Odkup hiše in drenaža zemljišča bi stala polovico investicije, širjenje skladišča na drugo stran proge bi bilo še dražje, zato tudi ta varianta ni primerna.
Skupina strokovnih delavcev LIP proučuje vse okoliščine, ki bodo vplivale na odločitev za izgradnjo mehaniziranega skladišča oblovine. Najti bo treba najboljšo rešitev ob danih možnostih. Na enem izmed sestankov smo ugotovili, da na obstoječem ' terenu (ca. 8.500 m2) delo z viličarjem ne bo primerno, ker le-ta zavzame preveč prostora za transport oziroma manipulacijo na skladišču. S portalnim žerjavom prihranimo ca. 10 % površin za odlaganje, vendar se zaloge hlodovine povečajo še za enkrat več kot pri viličarju.
Strokovna skupina je na podlagi teh ugotovitev osvojila sklep, da na Bledu zgradimo mehanizirano skladišče za delo s portalnim žerjavom.
S to ugotovitvijo pa še zdaleč nismo rešili vseh problemov. Tako so še nerešena ali samo delno rešena še sledeča vprašanja,
funkcionalnost
1.	Kam z lubjem?
Ugotovili smo sledeče možnosti postopka z lubjem:
—	kurjenje lubja v kotlovnici (taka rešitev je predvidena v Bohinju, kjer imajo kotel temu prirejen. Vendar se že ugotavlja, da vsega lubja, posebno poleti, ne bo mogoče pokuriti). Na Bledu takega kotla nimamo.
—	kurjenje lubja v posebni peči
—	kompostiranje lubja
—	poraba lubja za iverke
—	briketiranje lubja
—	izdelava plošč iz lubja
2.	Določiti dovoz in izvoz kamionov
—	dovoz nekoliko niže kot sedaj
—	enosmerna cesta z izvozom ob trgovini
—	enosmerna cesta z izvozom ob tovarni do vhoda
—	obračanje na terenu GG ob progi po že obstoječi cesti do vhoda
0 iivozu »objektivno, subjektivno in konkretno«
3.	Dolžina in širina proge portalnega žerjava
Na skupni seji skupine strokovnjakov LIP in GG smo se že dogovorili, da ta ne bi bila speljana še ob žagalnici, ampak samo do žagalnice
4.	Zavarovanje mostu, oziroma delavca pri delu na bazenu
Tu dela delavec pri usmerjanju hlodov na transporterje, ki vodita v žagalnico. Najti je rešitev za zavorovanje
5.	Določitev števila leg za sortirano hlodovino
Pri sedanji ureditvi jih je 23.
6.	Določiti je treba razmejitve investicij
Izvoz, ki je v letih 1972 in 1973 predstavljal okrog 50 % celotne prodajne realizacije naše delovne organizacije deluje tudi danes, kot skoraj vsa leta od svojega obstoja, na tržiščih držav kot so Švica, Zap. Nemčija, Italija, Avstrija, Grčija ter nekatere države Severne Afrike. Karakteristika vsakega tržišča so perio-
dične spremembe, »dobrih in slabih časov« s katerimi smo se tudi mi srečavali skozi celo obdobje naše izvozne dejavnosti.
V zadnijh letih smo bili zelo uspešni in smo zabeležili največje uspehe v letih 1970 — 1973, na žalost pa v letu 1974 ne moremo pričakovati zavidljivih rezultatov.
Za to obstoja več razlogov, od katerih so nekateri kot pravimo »objektivni«, dosti je pa »subjektivnih« in jih lahko pripišemo le sami sebi.
Objektivne težave na tržiščih Italije, Švice in Zah. Nemčije imamo zaradi zelo težke tržne situacije. Eden glavnih vzrokov so inflacijska gibanja in ukrepi teh držav za stabilizacijo tržišča. Prvi signali o nastopajoči močnejši inflaciji so bili že v jeseni 1971 leta. V letu 1972 je bila zabeležena inflacija v primerjavi s prejšnjim letom v Avstriji okrog
4,5	%, Zap.' Nemčiji okrog 5,5 %. V letu 1973 je ta stopnja znašala v Zap. Nemčiji (v primerjavi z letom 1972!) okrog 7,5 %, v Avstriji čez 8 %, Švici 9 %. Ocene za prvi kvartal 1974 so bile za Zap. Nemčijo, Švico in Avstrijo že čez 10 %, za Italijo pa čez 17 odst.
Ponavadi je eden prvih ukrepov za sanacijo takih neugodnih gibanj omejitev, zmanjšanje investicijskih naložb. Te ukrepe so prve začele izvajati Švica (z uredbo od L 2. 1973 o prepovedi kreditiranja izgradnej stanovanj) in Zap. Nemčija (od L 5. 1953 z uvedbo davka 11,5 % pri gradbenih delih, obresti na kredite gradbenih dejavnosti tudi do 18 odst. in dr.). Gradbena deajvnost se je v letu 1973 zmanjšala za ca. 30 %, po podatkih časopisa »Holz Zentralblatt« pa se pričakuje, da bo to zmanjšanje znašalo do konca leta 1974 tudi do 40 %. Isti časopis omenja, da je v zadnjih dveh letih odpuščeno
210.000	delavcev (1973 ca. 110.000); za popolno zaposlitev kadrov, s katerim razpolagajo v gradbeništvu, primanjkuej ca. 20 do 25 miliajrd DM za 1974 leto. Istočasno se ugotavlja, da je ogromno število stanovanj, zgrajenih v zadnjem času, neprodanih (Zap. Nemčija ca. 250.000, Švica več kot 40.000, Anglija 130.000, Holandija 96.000). Povsod je prisoten problem zaposlitve v gradbeništvu, prav posebno pa v Švici, kjer bodo konec oktobra izvedli referendum o odpustitvi 600.000 tujih delavcev.
Ker so proizvajalci v zadnjih letih, zaradi nenasitnosti trga in dobrega finančnega uspeha, ogromno povečali proizvodnjo, je karakteristika današnje tržne situacije — velika ponudba in nizke cene, s strani kupcev pa želja po prekinitvi sklenjenih pogodb, številne neupravičene reklamacije in podobno. Skladišča z gradbenim materialom so polna. Poseben primer je situacija z žaganim lesom v Italiij, kjer
so na skladiščih ogromne količine žaganega lesa kot posledica špekulacij, odnosno nestabilnosti lire in želja kupcev, da investirajo vsa razpoložljiva sredstva v »sigurno blago« — les. Podobna situacija je v Grčiji in nekaterih državah Severne Afrike.
Nadaljna velika ponudba in relativno nizke cene so razumljive, ker vsakdo skuša obdržati svoje pozicije na tržišču, do katerih je običajno zelo dolgotrajna in težka pot.
Naši izvozni artikli so gradbene plošče (Švica, Avstrija, Italija), vrata (Zap. Nemčija, Avstrija), žagan les (Italija, Grčija, Tunis, S. Arabija, Francija) in vhodna vrata (Madžarska).
V opisani situaciji je težko pričakovati posebnih uspehov v prodaji, še posebej pa, če vsem težavam dodamo še naše »subjektivne« težave, za katere ne bi smeli iskati opravičila.
Uspešna in neuspešna prodajna obdobja so stalni spremljevalci v odnosih domačega in tujega tržišča. Vsem nam je znano, da dosegajo posamezni izdelki v določenem obdobju boljši rezultat na enem od njih. Tudi nam je znano, da je nemogoče občasno uspešno delovanje na določenem trgu, t. j., da je osnova za uspeh le stalna prisotnost. Tudi v času slabše prosperitele moramo računati na žrtve, ki so neobhodne za bodoče nadalejva-nje uspešne prodaje. Pri tem usklajevanju in samoodločanju o intenzivnosti usmerjanja na eno od teh dveh tržišč, nimamo enotnih stališč in tudi ne potrebnega posluha o dogajanjih, katera na podlagi informacij in izkušenj, morajo v doglednem času slediti. Odločitve zaradi želje ustvariti trenutno boljši finančni rezultat, so zelo drage in se rezultirajo v neizbežnem poslovnem neuspehu, kateri že po pravilu presega predhodni dobri poslovni rezultat.
Ko ostali proizvajalci angažirajo vse svoje možnosti v izdelavo kvalitetnejšega in cenejšega blaga, da zadovoljijo preostalo, zmanjšano število kupcev, so naše ambicije usmerjene v doseganje visokih cen, zahtevamo najugodnejše specifikacije in dobavne roke, prigovori na občasno slabšo kvaliteto naših izdelkov pa so nam skoraj »nerazumljivi«. Vse kaže na optimistično razpoloženje, katerega mnogi od nas nekako še nosijo iz »zlatih časov«.
Podal bom še nekaj primerjav na naš letošnji izvozni rezultat:
Izvoz opažnih plošč:	1972	481.045 m2	(I—IX 364.225 m2)
	1973	470.895 m2	(I—IX 373.640 m2)
ocena	1974	255.000 m2	(I—IX 222.500 m2)
Vratna krila:	1973	40.892 kom	(I—IX 28.859 kom)
ocena	1974	31.500 kom	(I—IX 24.023 kom)
Žagan les:	1973	11.125 m3	
ocena	1974	16.500 m3	
Količine žag. lesa so večje kot lansko leto. V prvih sedmih mesecih je bilo prodano 13.890 m5, v zadnjih mesecih pa lahko zabeležimo le še manjše prodane količine in bo realizirano le cca. 70 % planirane količine.
Primerjava finančne realizacije za letošnje leto:
	1972	1973	1974 v starih mio
VI.	407.871	321.800	709.379
VIL	519.913	657.916	750.494
VIII.	465.233	1.145.000	496.750
IX.	581.780	883.900	540.000 (ocena)
X.	556.764	828.280	500.000 (ocena)
VIDIMO DA JE IZVOZNI REZULTAT ZELO SLAB!
K slabemu rezultatu prištejmo še to ,da so današnje cene (v glavnem zaradi kurznih razlik) občutno višje.
V letu 1975 ne pričakujemo zboljšanja, lahko pričakujemo še poslabšanje, vsaj po ocenah naših inozemskih poslovnih partnerjev.
Začnimo že vendar razmišljati o naših realnih možnostih za zboljšanje. V letošnjem letu nismo naredili vsega kar bi lahko in kar bi prav za prav morali. V prvi polovici leta bi bila
lahko prodaja večja, če bi imeli zadosti blaga (gradbenih plošč). Ce se pojavi na trgu potreba po enem izmed naših artiklov (te možnosti se na trgu velikokrat kratkoročno spreminjajo), moramo takoj ukrepati, da to priliko izkoristimo in ne da se odločamo in ukrepamo po petih mesecih (primer pri žaganem lesu v letu 1973). Hitro reaigranje na potrebe in želje trga bi nam omogočilo večji plasman in nam istočasno zagotovilo ime uspešnega in upoštevanega proizvajalca. Na zunanjih tržiščih so že
(Nadaljevanej na 3. strani)
Ing. Jurij Hočever
»Tudi za nas-o vratih«
Evropsko združenje proizvajalcev vezanih plošč vlaknenih in ivernih plošč proučujejo izglede, kako bodo tovarne vrat še zainteresirane v prihodnosti za prvo ali drugo od teh plošč. V posebnih študijah so zbrali vrsto podatkov, ki so zanimivi tudi za nas in za naša predvidevanja. Gibanja v zahodni Evropi, kamor tudi usmerjamo svoj izvoz, je opisano takole:
V zahodni Evropi uporabijo letno 34 milijonov vrat. Samo v Zahodni Nemčiji 13 milijonov in v Avstriji okroglo 1 milijon. Računajo, da ima posamezno stanovanje po 10 vrat, kar pomeni okrog 50 % porabe. Ostalih 50 % uporabijo v industriji, birojih, bolnicah, šolah, kmetijskih objektih in še dodatno pri obnavljanju starih hiš.
Največ uporabljajo krila sendvič — lepljene konstrukcije. DIN predvideva 50 mm, avstrijske norme pa celo 60 mm širino okvirja, medtem, ko v nordijskih deželah znaša širina okvirja le 20—25 mm in vrata še vedno zadovoljujejo. Učimo se štediti les pri Skandinavcih, ki imajo največ lesa in najvišji standard. Za polnila kril uporabljajo v zadnjih dveh letih dve tipični izvedbi, in sicer formatizirano papirno satje, ki je težavno za transport in za to taka polnila izdelujejo kar v tovarnah vrat, druga izvedba pa je raztegljivo satje, kakršnega uporabljamo mi, oz. smo ga uporabljali. O polžkih — spiralah ne govore, torej polžki še niso v široki uporabi.
Zvočno izolirana in požarno varna vrata so zapolnjena z lahkimi ivernimi ploščami prostor-ninske teže 450 do 500 kg ali s ploščami, kakor jih uporabljamo mi — z imenom iverokal —, ki so izvotljene s prečnimi cevastimi luknjami. Naslednji del krila so pokrivne plošče, iz prejšnjih let omenjajo trislojne vezane plošče ali tudi 1 mm debel slepi, luščen furnir, katerega lepijo v enem postopku z 2,5 mm debelim furnirjem na okvir.
Prehod k finalizaciji vrat
V	preteklih osmih letih moremo zaznati temeljito spremembo evropskega tržišča vrat in v zvezi s tem je nastala sprememba v proizvodnji vrat. Ob novem krilu za vrata, bodisi, da je furnirano, bodisi pripravljeno za pleskanje ali da ostane naravno, ali prekrito s 3 in 4 mm debelo vlakneno ploščo (pri nas lesonit), se pojavlja vedno več izdelkov z visoko finalizacijo. Finalizirana krila, furnirana, zlepljena, z ali brez utorov za ključavnico in iz-vrtin za nasadila, lakirana, posamezno ali na paletah pakirano.
Finalizirana krila za nasaditev so dokončno obdelana in opremljena s ključavnico in nasadili, z ali brez okovja, popolno prilagojena podboju in primerna za lahko montažo. Kompletna vrata so montirana v leseni, kovinski ali sestavljeni podboj. Okus potrošnikov je usmeril površinski sloj na razne plemenite furnirje v naravni izvedbi. Furnirji so 0,5 do 0,7 mm močni in lepljeni na dobro izravnano podlogo, ki je bila do nedavna v glavnem vlaknena plošča (lesonit).
Podloga za PVC, acryl in podobne folije in za oblaganje z laminati debeline 0,5 do 0,7 mm, je v uporabi še največ vlaknena plošča. Take izvedbe so največkrat v javnih objektih.
Tržišče stanovanjske gradnje pa danes pretežno že išče furnirana vrata, ki izrinjajo pleskana vrata, že zaradi tega, ker je pleskanje treba obnoviti povprečno na pet let.
O normiranju vrat
V	zadnjih letih so se arhitekti umetniško izživljali v oblikovanju vrat tako, da je bila proizvodnji naložena naloga izdelovati vrata v 100 različnih dimenzijah.
To nevzdržno stanje so popravili z normiranjem, poenotenjem dimenzij tako, da je danes cca
70 % kril že v enotnih merah v višini 203 in širinah 65/70, 75/85 in 90 cm.
Norme vsebujejo določila o kvaliteti, statiki, o notranji konstrukciji, odpornosti proti udarcem, toplotni izolaciji, dušenju zvoka, pritrditvi nasadil in ključavnice.
Finalizirana vrata so serijski izdelek. Posamezne proizvodnje so si pridobile lastno znamko in vpliv na močno konkurenčnost in tržno politiko. Posamezne znamke so si pridobile velik sloves in jih neprestano kontrolirajo instituti, če je izdelek v okviru objavljenih standardov in kvalitet.
Tudi mi si prizadevamo, da bi doma in v izvozu postavili na tržišče vrata znamke LIP Bled, kot pojem kvalitete in solidnega poslovanja. Pri tem prizadevanju moramo sodelovati prav vsi, ne le prodajna služba, kakor misli še večina med nami.
Pokrivni nalepki
Sodobni stroji v proizvodnji vrat omogočajo strojno in kvalitetno oblepljanje robov, bodisi s folijami ali furnirji. Na tak način so dane možnosti, da je kon-
strukcija okvirja krila za vrata rogljičena in s tem odpornejša in cenejša v proizvodnji, kar istočasno omogoča pokrivanje temnega robu vlaknene plošče in rob iverice, če jo proizvodnja že uporablja. Z oblepljanjem robov s furnirjem nadomeščajo drage postopke pri lepljenju masivnih letvic, ki so zelo drage.
Prekrivanje robu vlaknene plošče — lesonita, ki je v srednji Evropi temen, v nordijskih deželah pa svetel, s furnirjem ali folijo, so zahtevali potrošniki, ki se boje, da bi rob plošče vpijal vlago, kar bi povzročilo gubanje površinske plošče krila.
S tem, da so v industrijski proizvodnji dani pogoji za izdelovanje kompletnih vrat z minimalnimi tolerancami in da so zidne odprtine izdelane z največjo točnostjo ± 1 cm, je mogoče vgraditi podboje in montirali krilo takrat, ko je objekt takore-koč v celoti dokončan in prostori opremljeni. Taka vrata, ki jih je s suho montažo mogoče vgraditi v 20 minutah, so pravzaprav že pravo sodobno pohištvo, ki ni več v nevarnosti, da bi jih kdo poškodoval v času gradnje. Iz teh razlogov so se razvile velike industrijske proizvodne organizacije, ki z moderno tehnologijo dosežejo velike serije in veliko storilnost in rentabilnost.
Nadaljevanje prihodnjič
Novo skladišče lakov na Rečici
Kako smo menjali robilnik
Že dolgo časa je bil robilnik med najbolj dotrajanimi stroji v žagalnici Podnart.. Že pri rekonstrukciji žagalnice se je resno razpravljalo, da je za normalni potek proizvodnje nujno nabaviti robilnik boljše izvedbe. Med tem časom pa -se je v želji za bolj rentabilnim gospodarjenjem prenehalo z obratovanjem Nabava robilniika je bila odložena za nedoločen čas.
Pokazalo se je, da je bila odločitev slabo proučena. Najbolj zgovoren dokaz za to pa so rezultati dela. Že v mesecu maju 1973 je bila ponovno postavljena zahteva za nabavo novega ro-bilnika. Z odločitvijo se je odlašalo in zaradi dotrajanosti ro-bilnilka se je v žagalnici prenehalo z delom. Na robilniku so izvršena najbolj nujna popravila. Istočasno pa se je naročil nov robilnik, kjer se zaradi časovne stiske ni oziralo na kvaliteto stroja in varnega dela, temveč le na najbolj ugoden dobavni rok.
V prostih dnevih od 4. 7. do
7.	7. 1974 simo namestili v žagal-nico nov robilnilk. Že pri poizkusnem obratovanju pa so se pokazale naslednje slabosti:
—	Nemogoče je 'bilo vskladiti kapacitete delovnega stroja hlo-darke z robilnikom. Na osnovi izračunov in primerjav je ugotovljeno, da je zmogljivost ro-bilnika za cca 40% manjša od normativa v žagalnici.
—	Med samim obratovanjem se je pokazalo, da je delo z robilnikom z vidnimi krožnimi žagami zelo nevarno in, da so se na podobnem sistemu dela že
dogodile hujše delovne nezgode.
— Z novim robilnikom ni m5-goče robiti paralelno brez dodatnih naprav. V pretežni večini so bile robljene deske konične in sabljaste in uporabne le za lastno predelavo.
Da bi nadoknadili zamujeni čas smo pričeli z obratovanjem v tretji izemni, vendar nam ni uspelo dosegati normativa več kot 60 %.
V izjemno težkem položaju, ko je bilo krlišče zasuto s -hlodovino, smo našli rešitev z robilnikom iz žagalnice Belca, ki je kljub spoštljivi starosti sposoben opraviti večje in bolj kvalitetno delo.
Med vsemi zaposlenimi je v TOZD Podnart nabava take strojne opreme, ki ne zagotavlja niti varnega dela vzbudila opravičeno negodovanje. Skoda, ki je bila povzročena na kvaliteti rezanega lesa, žagovcih, izpadu v proizvodnji in nižjimi osebnimi dohodki vseh zaposlenih v TOZD Podnart, je prav gotovo večja, kakor pa bi bila cena ustreznega robilnika.
Prav gotovo je prav v TOZD Podnart, kjer se posluje v najtežjih delovnih pogojih vsak dinar težje ustvariti, zato je nedopustno, da zaposleni živijo v prepričanju, da je za -njih vse dbbro.
Talke neodgovorne odločitve pri izbiri strojne opreme negativno vplivajo na delovno vnemo. Stanje se bo normaliziralo šele z nabavo sodobnega robilnika, ki bo zagotavljal varno in kvalitetno -delo.
G. F.
Obratna ambulanta bo...
Skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled in Vezeninami Bled bomo končno le -dobili svojo obratno ambulanto na Bledu. Pogodba o ustanovitvi skupne obratne ambulante je bila podpisana z Zdravstvenim -domom, -dne 9. julija 1974. -Po sklenitvi pogodbe je Zdravstveni dom razpisal prosto -delovno -mesto zdravnika dbratne ambulante v zdravstveni enoti Bled in delovno mesto -višje medicinske sestre.
Od prijavljenih je svet zdravstvene enote v soglasju z ustanovitelji sprejel na -delovno mesto zdravnika obratne ambulante dr. Mirka Brum-ma, sedaj zaposlenega v obratni ambulanti Titan v Kamniku; na delovno mesto
višje -medicinske sestre pa tov. Kristino -Zupanc z Bleda, -ki je bila -doslej patronažna -sestra v Zdravstveni enoti Bled.
Zaradi odpovednega roka bo zdravnik dr. Brumen lahko nastopil delo šele s 1. 1. 1975 in takrat naj -bi obratna ambulanta tudi pričela z delom. V tem času -pa 'bo Zdravstvena enota Bled še adaptirala prostore za ambulanto in kupila potrebno opremo. Tako -bo kljub nekaterim težavam, iki so se pojavljale pri ustanavljanju, obratna ambulanta z novim letom pričela -delati.
Naša iskrena želja je, da bi uspešno -delovala, izbranemu osebju pa želimo polno uspehov pri njihovem -delu.
V prejšnji številki Glasila smo objavili sliko o izgradnji novega skladišča lakov na Rečici, pri kateri je v tekstu nastala tiskarska napaka. Gradi se namreč novo skladišče lakov, ne -pa nova lakirnica, kot (je bilo objavljeno, zato se vam za napako opravičujemo.
Novo skladišče lakov pri TOZD lesa predelava Bled je bilo nujno -potrebno. Varnostni predpisi zahtevajo, da -lak, razredčilo in podobni vnetljivi materiali ne smejo biti vskladišče-ni v proizvodni hali. Sedanje, zasilno skladišče tega materiala je v stari žagi, ki pa je absolutno -premajhna za količino laka, ki ga pri ‘lakiranju porabimo. Poleg -furniranih vratnih kril smo začeli -lakirati še furnirani ■suhomontažni podboj SM 3 za kompletna vrata; Tako znaša
mesečna -poraba 2500—3000 kg laka in 800—1200 kg razredčila.
Objekt je v izmeri 10,3x12,75 metra in ima dve etaži, kakršen je teren, na katerem je zgrajeno. Samo skladišče je projektirano tako, da je z ene strani dovoz, z druge pa odvoz, da ne pride do zastaranja lakov. Embalaža materiala so sodovi po 200 kg in baloni po 35 kg.
Stavba je zgrajena iz materialov, ki jih zahtevajo vsi predpisi za to vrsto gradnje in tudi iz naših iso-span zidakov. Vsa okna in vrata pa se odpirajo navzven, kar zahtevajo predpisi o varnosti.
Tako novo skladišče lakov odgovarja vsem tehničnim in varnostnim predpisom in bo velika pridobitev za TOZD Bled.
Pretnar Jasna
Sprejeli smo organizacijo v TOZD Podnart
Že v mesecu avgustu se je pričelo s prvimi pripravami za sprejem nove organizacije. Pri TOZD Podnart smo morali obstoječe stanje še posebej proučiti, saj je bil oddelek »žaga« v Podnartu do lanskega leta ukinjen, oddelek »predelava« v Lancovem pa je obratoval v sklopu bivše tovarne Bled. Pri predlogu za organizacijo TOZD Podnart smo morali istočasno upoštevati več stvari, in sicer:
—	da zagotovimo funkcionalno delitev dela,
—	da s številom predlaganih delovnih mest v posrednih delih ostanemo v ekonomskih mejah,
—	da instaliramo opravljanje vseh tistih nujnih del za TOZD v TOZD,
—	da zagotovimo upravljanje pomožnih del v obeh oddelkih TOZD (čuvanje imovine, priprava toplega obroka, čiščenje poslovnih in ostalih pomožnih prostorov).
Kot že rečeno, smo predlog začeli oblikovati že v avgustu. Samo strokovno zamisel, osnutek, smo prediskutirali z ožjim strokovnim krogom v TOZD. Dobljene pripombe so bile bistvenega pomena, saj ne smemo pozabiti, da je treba k teoretičnemu znanju vedno dodati in upoštevati tudi praktično stran, ki ga problem oziroma rešitev nakazuje.
Tako obdelan predlog smo posredovali komisiji za organizacijo. Ta je na svojem sestanku predlog pregledala in ga uskladila z obstoječo organizacijo v DO. Tudi na komisiji za organizacijo smo dobili posamezne koristne spremembe, s katerimi smo predlog posredovali v obravnavo in sprejem DS TOZD Podnart. Ta ga je na svojem zasedanju dne 11. 9. 1974, z manjšimi dopolnitvami, sprejel. Predlog v celoti stopi v veljavo L oktobra 1974, do takrat pa je potrebno opraviti še nekaj važnih nalog:
—	razpis novih delovnih mest
—	izbira in sprejem kadrov na nova delovna mesta.
Predvsem druga naloga »izbira in sprejem kadrov«, je zelo pomembna in tudi od tega bo v veliki meri odvisno poslovanje TOZD.
Blažič Henrik
Dopisujte v Glasilo
0 izvozu...
(Nadaljevanje z 2. strani/
zdavnaj minili časi, ko se je prodajalo to, kar je nudil proizvajalec. Vloge smo zamenjali; to se čuti tudi že na domačem trgu. Če se sami ne bomo začeli zavedati, da je proizvajalec realizator kupčevih želja, nas bo v to prisilila praksa. Da ne bi zamudili preveč časa, je bolje s takojšnjimi in energičnimi ukrepi razčistiti kakšno mesto zavzema proivzajalec. Po rezultatih nam sorodnih proizvajalcev, katerih
število je vsak dan večje, vidimo, da so se prilagodili potrebam kupcev, da so v tem prilagajanju (kvaliteta, cena) bili zelo hitri in tudi uspešni.
POMNITE: tržne situacije iz obdobja 1970 — 1973 ni v kratkem času pričakovati!
To je moje mnenje o objektivnih in subjektivnih vplivih na rezultate našega izvoza. Kaj bomo za izboljšanje pokrenili »konkretno«, se dogovorimo vsi skupaj in to takoj. Situacija je jasna. Časa za dolgotrajne razgovore nimamo več.
Pauluša Drago
Sklepi samoupravnih organov SDS
1.	Na podlagi soglasja vseh DS TOZD daje soglasje za kredit v znesku 63.000 din za dobo 15 let z 2 °/o obrestno mero, ki ga dajemo Elektrogospodarstvu Kranj. Le-ta je vezan z novo investicijo skladišča oblovine v Bohinjski Bistrici.
2.	Potrdil je sistemizacijo novega delovnega mesta »asistenta
—	oblikovalca« v razvojno-projektivnem biroju.
V opisu se dopolni: poizkusna doba 3 mesece.
3.	Obravnaval je osnutek poslovnika komisije za organizacijo. Sprejel je pripombe sekretariata ZK in odbora samoupravne delavske kontrole ter odločil, da je poslovnik treba pregledati, upoštevati pripombe in uskladiti z zakonskimi predpisi.
4.	Imenoval je komisijo za izdelavo srednjeročnega družbenega načrta v sestavi:
—	Edvard Prevc,
—	Slavko Pirc,
—	Janez Mežan,
—	Jurij Hočevar.
Le-ta se dopolni še s člani iz vseh TOZD, katere pa TO same predlagajo.
5.	Komisija, ki je bila imenovana za integracijo v Gorenjsko regijo, naj prouči tudi vprašanje sodelovanja s Slovenijales Ljubljana.
6.	Seznanjen je bil s sklepom DS TOZD Bled, ki se glasi: Sklep V. zasedanja DS Ad. 1, zap. št. 1 se dopolni in se spremeni v toliko, da se DS strinja s predlogom sveta za gospodarjenje in SDS, da za infrastrukturne investicije v letu 1974 ni potrebno izdelati ekonomskih elaboratov in daje soglasje za realizacijo le-teh investicij.
Svet za gospodarjenje naj določi, katere investicije spadajo v infrastrukturo.
Za TOZD trgovina je treba takoj nabaviti viličarja.
3.	Na predlog DS TOZD Bohinj in obravnave je umaknil spremembo 13. in 13. a člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku.
4.	Potrdil pa je 14. člen istega pravilnika in velja od 1. 5. 1974.
5.	Obravnaval je osnutek samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za OD ter ga v nekaterih postavkah spremenil.
6.	Odobril je prispevek za asfaltiranje dela ceste, ki je v upravljanju KS Bled in Gorje. Investicija ostane v lasti OS LIP Bled.
7.	Industrijski dobiček 0,14 % se ne obračuna za mesec avgust, pač pa kumulativno za mesec september.
Svet za družbeni standard
1.	S popravki je potrdil rang listo prosilcev za stanovanja. Pregledati je treba še stanovanje Franca Smukavca, Ibrahima Hadžiča, Marije Urankar, Slavka Pirca, Draga Pikona, Tomaža Puca, Janeza Štrosa, Olge Hladnik, Zdravka Kitiča, Milevoja Stojanoviča.
2.	Sprejel je sklep o odkupu 11 stanovanj na Bledu in 4 v Radovljici. Skupaj z GG, Vezeninami in LIP kupimo 1
3-sobno stanovanje na Bledu za zdravnika obratne ambulante.
3.	Predlagal je, naj se prouči možnost povečanja stopnje prispevka za stanovanjski sklad od 6 % na 9 °/o v letu 1975.
4.	Obravnaval je vlogo Rajhart Ludvika in Milke za materialno pomoč pri ureditvi barake in jima dodeli 2.000,00 din.
5.	Dodelil je še denarno podporo Krajevni organizaciji rezervnih oficirjev Bohinj (1.000,00 din), Foto-klubu Bohinj (800,00 dinarjev), Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za ureditev Plemljevega muzeja na Bledu (1.500,00 dinarjev).
Odbor samoupravne delavske kontrole
1.	Obravnaval je nezakonitost postopka sprememb obračunskih postavk za OD v TOZD Podnart in zadolžil svet za gospodarjenje, naj v celoti uredi probleme nagrajevanja; v. d. vodjo TOZD pa je opomnil, da je prekoračil pooblastila, ker vrednotenje delovnih mest spada izključno v okvir pooblastil sveta za gospodarjenje.
2.	Obravnaval je poslovnik komisije za organizacijo ter obenem že tudi pripombe predsednika odbora. Odbor se je v celoti strinjal s pripombami na osnutek poslovnika in njen članski sestav. Zato priporoča SDS, da komisijo formira po postopku, ki je naveden v naših internih aktih.
Svet za izume, racionalizacije in izboljšave
1.	Obravnaval je predlog nove konstrukcije podboja B-3, ki ga je posredoval Ciril Kocjančič.
Za čimboljšo ocenitev koristnosti predloga je imenoval strokovno komisijo v sestavi:
—	Jaka Repe — predsednik,
—	Ivan Bernard,
•— Franc Žerovc.
2.	Obdelal je tudi predlog Ludvika Hudovernika, v katerem navaja, da bi se izvozna krila po robu mazala s kontaktom, a robna letev (mahagonij) pa z lepilom.
Zaradi spremenjene tehnologije pa ta predlog ni več aktualen.
3.	Akceptiral je tudi prijavo Franca Jakopiča ml. Odkril je napako na brusilnem stroju ERNST.
Za prizadevnost pri delu in odpravo napake, oziroma za njegov koristen predlog mu je svet dodelil nagrado v višini
300,00	din.
Svet za gospodarjenje
1.	Potrdil je ocenitev delovnih mest v TOZD Podnart
—	vodja TOZD
—	tajnik
—	vodja vzdrževanja
—	vzdrževalec — brusač
—	brusač
—	oddelkovodja žage
—	skladiščnik žaganega lesa
—	evidentičar — blagajnik
—	voznik viličarja
—	kuharica
—	čuvaj — gasilec
—	oddelkovodja predelave
—	skladiščnik surovin in izdelkov 2
XV. kategorija IX. kategorija XI. kategorija VIII. kategorija VIII. kategorija XIII. kategorija X. kategorija IX. kategorija VIII. kategorija VI. kategorija IV. kategorija XIII. kategorija X. kategorija
2.	Delovno mesto asistenta oblikovalca v razvojno projektivnem biroju pa je ocenil z XI. kategorijo (v opisu se doda poizkusno delo 3 mesece).
Svet za reklamacije in inventuro
1.	Obravnaval je vlogo Joža Podlipnika, delavca, iz TOZD Bohinj, v kateri prosi, naj svet ugotovi, oz. preveri, ali je odpeljal vso ISO-SPAN opeko, ki jo je kupil za gradnjo stanovanjske hiše. Polovico zidakov je zaradi primanjkovanja prostora pustil na skladišču v TOZD. Skladiščnik pa trdi obratno.
Zadolžil je v ta namen trgovino, da pregleda oddajnice; v kolikor tega ni, naj TOZD razčisti zadevo na samem objektu, ki ga je Podlipnik že zgradil.
2.	Priznal je 50 % reklamacijo (količinsko) Novotehni Novo mesto; s tem obdržimo dobre nadaljnje poslovne odnose.
3.	Priznal je reklamacijo 98 kos vrat v znesku 6.470,96 DM. Nadalje predlaga, da 183 kom plošč (vzorčnih), ki smo jih izvozili v Italijo, zaradi slabe kvalitete zamenjamo.
Vse reklamacije naj potrdi SDS.
Svet za Izobraževanje
1.	Sprejel je sklep o objavi vpisa v začetni in nadaljevalni tečaj nemškega in italijanskega jezika.
Tečaj bo trajal 100 ur, predavanja bodo dvakrat tedensko v popoldanskem času. Vršil se bo na Bledu in v Bohinju, odvisno od števila prijavljencev.
2.	Na predlog monterjev je' povišal pripravniško prakso (drugo polovico) Ivanki Janša in Zvonku Paplerju.
SKLEPI
razširjenega zasedanja DS TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Bohinjska Bistrica z dne 17. septembra 1974
1.	Sprejet je bil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske. Za pooblaščenca za podpis tega sporazuma in za delegata v temeljno vodno skupnost občina Radovljica je bil imenovan tov. Ivan Robič.
2.	Na samoupravni sporazum o združevanju sredstev za posamezne zadeve narodne obrambe, ki so skupnega pomena v občini Radovljica je bilo dano soglasje. Za podpisnika je bil imenovan Jurij Hočevar, dipl. ing.
3 Dano je bilo soglasje o pristopu v konzorcij za Alpski turistični center Kranjska gora v višini enega deleža 100.000,00 dinarjev pod pogojem, da se LIP Bled vključuje v konzorcij za izgradnjo smučarskega centra KOBLA z enim deležem
200.000,00 din z jamstvom, ne pa samo z enkratnim plačilom enega deleža.
4.	Predloge sprememb 13., 13. a in 14. člena pravilnika o udeležbi delavcev na dohodku, naj pred dokončnim sprejetjem obravnava aktiv članov ZK LIP Bled.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je sprejel sklep: zaradi novih potreb glede na dopuste in bolovanja se sprejme za določen čas v delovno razmerje 8 delavcev v oddelek opažnih plošč in enega v oddelek pohištvo.
Leto dni radiokluba
14. oktobra letos obhaja gorjanski Radioklub prvo obletnico svojega obstoja.
Začetki radioamaterske dejavnosti v Gorjah segajo v leto 1970, ko je Radioklub Lesce ustanovil v Gorjah sekcijo. Najel je prostor v domu TVD Partizan ter ga adaptiral. Napravil je novo električno instalacijo, nabavil peč na olje, vgradil je UKW anteno, prepleskal prostor ter na tla položil nov pod. S tem je prostor postal primeren za radioamatersko dejavnost. Vendar glavno, primopredajne postaje, ki je osnovna za delo radioamaterjev, ni mogel nuditi zaradi visoke cene. Zato je radioamaterska dejavnost v Gorjah za nekaj let zamrla. Vendar želja vseh članov sekcije, da bi nabavili kratkovalovno primopredajno postajo, s katero bi povezovali Gorje s svetom, ni ugasnila. Ker je bilo glavno vprašanje financ, smo se lani spomladi člani sekcije odločili za nekatere akcije zbiranja finančnih sredstev. Najprej smo pod okriljem KS Gorje pobirali samoprispevek med prebivalci. Ker pa je bilo tega denarja mnogo premalo za nakup aparature, smo pričeli pošiljali prošnje za finančno pomoč raznim delovnim organizacijam, priredili pa smo tudi več veselic. Ko smo končno zbrali dovolj denarja, smo takoj kupili kratkovalovno HEATHKIT HW100 aparaturo, za katero smo odšteli 9.000.— dinarjev. Z njo smo Gorje povezali z našo do sedaj najdaljšo zvezo — Urugvajem.
Istočasno, ko smo kupili aparaturo, pa smo nakupili za preko 2.000.— din raznega orodja. Sami pa smo izdelali tudi drag za anteno. Pri vseh delih smo člani sekcije prispevali preko 1000 prostovoljnih ur.
V tem času pa se je med člani sekcije že pojavila želja, da bi se odcepili od matičnega kluba ter ustanovili svoj klub. To nam je v kratkem času tudi uspelo.
Seveda pa se moramo za celoten uspeh zahvaliti prizadevnim gorjanskim fantom in dekletom, ki so nam pomagali pri prirejanju veselic, pobiranju samoprispevkov itd. Enaka zahvala gre tudi ansamblu »Fantje izpod Triglava«, ki nam je igral na veselicah. Za finančno in materialno pomoč se moramo zahvaliti delovnim organizacijam LIP Bled, Obrtnemu podjetju Bled, Elmontu Bled, Knjigoveznici Radovljica in GP Sava Jesenice. Dolžni pa smo se zahvaliti tov. Polda Mihu, ki nam je izdeloval razne letake, predvsem pa za lično zasnovano QSL kartico. Na koncu se zahvalimo še enkrat prav vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri formiranju Radiokluba.
Ko že toliko govorimo o Radioklubu Gorje, se vprašajmo, kdo sploh lahko sodeluje pri njem. Odgovor je kratek. Vsi, ki bi se radi seznanili z radijsko tehniko, izdelovali enostavne sprejemnike in oddajnike, le da tisti, ki bi radi vzpostavljali zveze preko radijskih valov, morajo obiskovati tečaj, na katerem se učijo Morsejeve abecede, radioamaterskih kartic, radijskega prometa ipd. Učenje je potrebno za sporazumevanje z vsemi radiotelegrafisti po svetu, pa naj si bo s Kitajcem, Švedom, Japoncem, Afričanom itd. Za vsako vzpostavljeno radijsko zvezo pa si korespondenta izmenjata tako imenovano QSL kartico, s čimer si potrdita zvezo.
Namen radioamaterstva je v tem, da se ljudje med seboj spoznavajo, širijo tehnično kulturo itd. Glavni namen pa je v primeru raznih katastrofi (poplave, potresi, veliki požari itd.), ko vsa druga telekomunikacijska sredstva za povezavo s svetom odpovedo, kajti radijski valovi se širijo brez kakršnihkoli Žic. Tak primer je bil na pri-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Novi izdelki
Stikalni opažni sistem
V eni prejšnjih številk »Glasila« smo se seznanili s težnjami sodobnega gradbeništva, da poleg opažnih plošč dobi tudi montažni skelet celotnega opaža za betoniranje in vam predstavili naš novi izdelek velikotabelni opaž »LOMO«, tokrat pa preglejmo, kakšen je naš drugi izdelek za lahke opaže imenovan »STIK-4«.
Poleg velikih objektov, ki se v svojih tlorisnih enotah ponavljajo iz etaže v etažo, iz stavbe na stavbo in zahtevajo v glavnem velikotabelni opaž, se v gradbeništvu pojavlja še veliko področij uporab, posebno na manjših gradbiščih, kjer so priročni lažji in vsakokrat sestavljivi sistemi. Vsak gradbenik danes teži za tem, da opaž v čimkraj-šem času sestavi in razstavi ter dalje, da so sestavni deli opaža trajnejši t. j. čimvečkrat uporabni. Skrajšanje časa pri delu in večkratna uporabnost pomeni znižanje stroškov opažarskih del.
Stikalni opažni sistem je rešitev, ki zajema navedene zahteve in je dopolnitev k veliko tabelnim opažnim sistemom, kajti slednji se uporablja le tam, kjer se lahko vključi dvigalo.
Sistem je poimenovan kot stikalni zato, ker se v principu medsebojno stikajo posamezni elementi v togo opažno ploskev.
STIK-4 pa nosi ime zato, ker v stikanju nastopajo štirje najpomembnejši elementi:
—	vertikalni oporni nosilec,
—	veznik z distančnikom,
—	zagozda,
—	opažna troslojna plošča.
Vsi deli skeleta so kovinski,
razen distančne cevi, ki je iz trdega PVC. Koža opaža je troslojna opažna lesena plošča. Z montažo elementov je možno zajeti naslednje dimenzije:
—	višina zidu poljubno v stopnji po 50 cm,
—	debelina zidu od 10 cm do 80 cm v stopnji po 5 cm.
Zagotovljena je kvalitetnost ravnosti zidu, ker sistem prenaša nastajajoče pritiske betona na opaž ter je pri ustrezni izbiri rastra veznikov dopustno odstopanje neravnosti zidu od 0,90 do 2 mm. Za vse te podatke imamo natančen statističen izračun.
Vertikalni kovinski oporni nosilci so iz hladno valjanih profilov v treh dolžinah tako, da se na njih lahko veže ena sama plošča ali pa po dve in tri hkrati. Poleg tega ločimo še dva tipa (A in B) opornih nosilcev, od teh se prvi uporablja za začetek vpenjanja od spodnje osnove, drugi pa služi za nadaljevanje vpenjanja opaža po višini.
Vezniki, ki prevzemajo glavno brente pritiska in povezujejo notranjo in zunanjo stran opaža naročajo gradbeniki po potrebi kakršne so pač debeline sten. Isto velja za plastične distanč-nike. Poleg ravnih sten imamo tudi rešitev za kote, za kar obstoji poseben kotni veznik.
Za kompletacijo skeleta so potrebni še pomožni elementi za postavitev (leseni tramiči in pri-legalne deske) in dopolnilni elementi (posebna kovinska prile-galna plošča za slučaje, če se plošče po dolžini opaža ne izidejo).
Postavitev in razstavitev opažne stene je enostavna in hitra. Delo sestoji iz petih zaporednih faz, ki se pričnejo s postavitvijo pomožnih opornih lesenih nosilcev in montaže zunanje strani stene ter končajo z notranjo stranjo, ki se veže izključno s kovinskimi oporniki. Na podlagi naših gradbenih časovnih normativov, izkušenj v tujini in dejanskih meritev na prototipu smo izračunali, da je potreben čas za postavljanje 0,44 ure/m2, čas razdiranja in čiščenja elementov 0,13 ure/m2, torej skupaj 0,75 ure/m2, kar pomeni 45 % prihranka na času v primerjavi s sedaj zelo razširjenim načinom dela, kjer se uporabljajo plošče in leseni skelet. Od omenjenega
Dom počitka na Vrhniki, zgrajen z Iso-span zidaki. V njem je prostora za 160 ljudi
dežno garnituro, izdelano v TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica ter Iso-span. Z diaprojektorjem smo ves čas prikazovali način gradnje garaže v paketu, vrata sistem SM 3 ter objekte, zgrajene z iso-span zidaki. Ta zamisel je bila več kot dobrodošla kajti slike prikažejo več 'kot izčrpna razlaga. Za v bo. dače ibi bilo dobro izdelati diapozitive za vse naše izdelke. Zanimanje za vse naše izdelke je bilo iprecej velilko. Mislim, da nas je to pot obiskalo največ obiskovalcev od časa, ko smo zgradili naš paviljon. Naši izdelki so bili s strani Obiskovalcev ugod-
no ocenjeni, motila 'jih je le izredno visoka cena. Na sejmu so namreč, zaradi velikega števila tovrstnih proizvajalcev, imeli možnost primerjanja cen enih in drugih.
Poleg cen obstoja še ena težava in sicer, da obiskovalci ne morejo dobiti na zagrebškem tr. žišču naših izdelkov (razlog za to je, da je to tržišče precej nelikvidno in nanj ne moremo for-sirati naših izdelkov). Mogoče bi bilo razmisliti o možnosti formiranja naše maloprodajne trgovine na tem področju.
Lončar Milivoj
leto dni radiokluba
(Nadaljevanje s 4. strani)
mer pred leti v Pomurju, ko so bile poplave in je bil del območja odrezan od sveta. Prekinjene so bile vse telefonske Unije, mostovi, ceste in leleznice poplavljene, tako, da je bil vsakršen promet nemogoč. Takrat so ra-
doiamaterji neprekinjeno vzdrževali stik s svetom.
Zato ob tem »1. rojstnem dnevu« Radiokluba »POKLJUKA« Gorje vabimo vse interesente, da se priključijo našim vrstam, kajti le z zadostnim številom usposobljenih članov bo Radioklub dobro uspeval in ob morebitni potrebi tudi uspešno opravil svojo nalogo.
TONI REPE
povsem lesenega skeleta ostane po novem stikalnem sistemu v uporabi le še samo 10 °/o lesa, kar je argument za trajnejši opaž, saj se kovinski nosilni oporniki uporabljajo od 180 do 200-krat.
Naš novi izdelek je nastal na podlagi vsestranske analize večine v Evropi razširjenih stiskalnih opažnih sistemov. Nova konstrukcija se je prilagodila izkušnjam in zahtevam gradbeništva predvsem kar zadeva ročnost, zmanjšanja števila elementov, večkratna uporabnost veznikov.
Od podobnih rešitev se. sistem STIK-4 razlikuje poleg navedenega še v naslednjem:
—	vezni elementi se po betoniranju izvlečejo iz zidu ter jih lahko ponovno uporabimo do 30-krat
—	distančniki omogočajo točno debelino zidu in se pri pritisku betona ne premikajo
—	v zidu ne ostane nobeno železo, zato so stene gladke in ne pride do madežev vsled koro-diranja
—	luknje v distančnikih se tesno zapro s plastičnimi čepi, kar je hitreje od rezanja ali trganja jeklenih distančnih veznih ele-
mentov ter zapiranja, obenem pa dobimo površino za vidni beton
— pritisk betona je enakomerno razdeljen po opažnih ploščah
Za primere, kjer se zahteva vodotesnost zidu pač izvlek veznikov ne pride v poštev in bomo po želji izdelovali tudi kovinske veznike, ki ostanejo v zidu, konca katera gledata iz zidu pa se na oslabljenem mestu odtrgata.
Pojav tega izdelka, ki je prvi te vrste na jugoslovanskem tržišču je vzbudil precejšnje zanimanje pri naši gradbeni operativi še posebej pri srednjih in manjših podjetjih. Pobuda za pristop k stikalnemu opažnemu sistemu je. prišla tudi od nekaterih italijanskih gradbenikov, zato pričakujemo, da bo našel tudi v Italiji svoj prostor. Glede na dovolj velik začetni interes kupcev in podatkih prodajne službe se pripravlja za organiziranje redne proizvodnje naš kovinski oddelek v Bohinjski Bistrici. Kovinski oddelek je že izdelal prvo večjo količino za naročnika gradbeno podjetje »Igrad« iz Vrhnike.
Edvard Prevc, dipl .ing.
Jesenski Zagrebški velesejem
Kot vsako leto do sedaj, smo se tudi to pot udeležili velike ve. lesejemske prireditve. Da je ime »velike prireditve« upravičeno, dokazuje podatek, da je ves razstavni prostor cca 300.000 kv. m bil razprodan. Razstavljali so proizvajalci iz vseh celin, mnogi so se pojavili prvič, da o tistih, ki razstavljajo vsako leto sploh ne govorim.
Na tej prireditvi srečaš proizvajalce iz najbolj razvitih držav sveta, do tistih iz manj razvitih. Samo bežen pregled paviljonov da slutiti, da izloženi eksponati sodijo v vrsti) visokvali-tetnih izdelkov, ne glede na to, iz katere celine prihajajo. Smatram, da je vsak obiskovalec prišel na svoj račun, za vsakega je bilo nekaj zanimivega. Posebno pozornost je pritegoval ameriški paviljon, kjer so razstavljali gospodinjske stroje ter stanovanjsko opremo. Kot najzanimivejši izdelek je bil programirani ku-
okusom še tako izbirčnih kupcev. Zanimivo je tudi to, da vse te dežele vse svoje izdelke tudi prodajajo, cene pa niso pretirano visoke. Zato se ni čuditi številnemu obisku teh paviljonov in niti dobremu izkupičku.
Izdelke razvitih dežel smo si lahko ogledovali le izza steklenih sten in jih ni bilo mogoče kupiti.
Lanena industrija LIO iz Osijeka je na večih mestih prodajala svoje izdelke in ni bilo malo obiskovalcev, ki so kupovali njihove izdelke in to po tovat-niški ceni.
Viden napredek je bilo opaziti predvsem v kvaliteti in lahko trdim, da naša industrija ne zaostaja v tem pogledu za najbolj razvitimi deželami.
Prireditev si je ogledalo nad
1,5	milijona obiskovalcev, kar je prav gotovo razveseljiv podatek. Med domačimi razstavljale!
Sindikat in ozimnica
Običaj je, da nam že nekaj let razne kmetijske organizacije in kombinati pošiljajo ponudbe za nabavo ozimnice.
Tudi v letošnjem letu so nam trgovska podjetja, kmetijski kombinati pa tudi posamezniki poslali svoje ponudbe, tako npr.: Hmezad, Žalec, Agrokombinat, Maribor, Hudina Jože, Bistrica ob Sotli, Špecerija Bled in Živila Kranj.
Vse navedene ponudbe so bile naslovljene na naše osnovne sindikalne organizacije. V delovni skupnosti skupnih služb smo te ponudbe tudi izobesili na oglasne deske. Vsi ponudniki so nam ponujali prvovrstna jabolka od jonathana, zlate parmene, do zlatega in rdečega delišesa po ceni od 2,00 do 3,50 din, hruške po ceni od 2,00 do 3,00 din, pa tudi krompir različnih vrst in zimsko čebulo.
Kljub mnogim ponudbam in razobešenim plakatom ter kar
ugodnim cenam letos ni bilo posebnega zanimanja za nabavo ozimnice, tako da iz tega pač zaključujemo, da so si naši delavci pravočasno in sami priskrbeli vse potrebno za zimo.
Kunej Jelka
Prodam
avto Zastava 750, letnik 1967 (80.000 km). Informacije dobite na telefonski številki 77-384 do 14. ure oziroma na številki 66-601 od 15. ure dalje.
Blažič Henrik
Naš novi izdelek, zaenkrat še »brez imena«
hinjski štedilnik. Na grelno ploščo brez -strahu pritisneš z go‘lo roko in ne občutiš nobene toplote, ko pa postaviš nanjo lonec z vodo, pa voda zavre.
Ljubitelji avto-moto športa so tudi prišli na svoj račun, ker je firma MARLBORO izložila v ki. tajskem paviljonu avto formule 1. Zbiralci spominčkov so ravno tako imeli pestro izbiro, ker je bilo iz dežel v razvoju (Afrika, Azija) na razpolago veliko število v ročnih delavnicah izdelanih predmetov, da so zadostili
je bila nnajmočnaje zastopana Slovenija.
Eden, izmed njih 'je bila tudi naša delovna organizacija. Na sejmu imamo več kot 1000 kv. m razstavnega prostora in se lahko prikažejo prav vsi izdelki. Na letošnji prireditvi smo razstavljali:	furnirana sobna vrata,
vhodna in garažna vrata, vrata sistem »Vario«, garažo v paketu, hiše v paketu, stenske in stropne obloge, 'gradbene plošče, opažni sistem »LOMO« ter »Stik 4«, transportne lege. se-
Srečali smo se v tovariškem in prijateljskem vzdušju
sindikalne podružnice TOZD Bohinj upa, da se prihodnje leto ponovno srečajo zaposleni in to v drugem kraju in v drugi organizacijski izvedbi.
Upravni odbor sindikalne podružnice TOZD lesna predelava »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica, je že v lanskem letu, ko je organiziral tovariško srečanje — mnenja, da bi bilo dobro, če bi tako srečanje organizirali za vse zaposlene v podjetju. Osnova te ga predloga je bila prav gotovo v tem, da se srečajo zaposleni iz celega podjetja, da se med seboj spoznajo in pogovorijo o svojem delu in da se skupaj poveselijo in s tem pozabijo na vsakodnevne skrbi in težave. Uspela izvedba piknika v lanskem letu ob lepem vremenu je vzpodbudila naš sindikalni odbor, da je v letošnjem letu predlagal konferenci sindikatov podjetja organizacijo izvedbe skupnega piknika. Ta je predlog tudi sprejel in imenoval pripravljalni odbor za izvedbo. Določil je kraj in to Soriško planino, izveden pa naj bi bil 7. septembra
1974.	Organizacija je stekla. S pomočjo osebja počitniškega doma in osnovne šole je bilo vse pripravljeno, veliko število pri-
javljencev je bil dokaz, da vlada med zaposlenimi za taka srečanja velik interes. Zal nam je slabo vreme preprečilo izvedbo, tako, da je bil odbor v dilemi ali naj piknik izvede eno naslednjih sobot ali ne. Odločitev je bila, da se piknik izvede naslednjo soboto, 14. sept. 1974, kraj pa je bil spremenjen. S pomočjo Turističnega društva Bohinj je bil organiziran v Zlatorogu. Tokrat se je izpolnila želja po lepem vremenu, saj se lepšega in toplejšega vremena za to obdobje ni moglo pričakovati. Udeležba je (bila sicer malo manjša, kot je bilo prijav-Ijencev prvikrat, vendar zelo dobra. Udeleženci, ki so prišli od vsepovsod so se spoznavali, skupaj izmenjavali svoje poglede na vsakdanje delo v podjetju, se ob dobri jedači in pijači in ob zvokih dobre glasbe veselili vse do noči. Ugotovitev udeležencev je bila prav ta, kot jo je organizator pričakoval, t.j. da so taka srečanja nujna in potrebna, predvsem pa cenejša od drugih oblik razvedrila. Odbor
Tečaji tujih jezikov
Tudi letos bomo organizirali tečaje tujih jezikov v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Radovljice.
Preteklo šolsko leto smo imeli začetni tečaj nemškega in italijanskega jezika na Bledu, ter začetni tečaj nemškega jezika v Bohinju.
Letos smo objavili vpis v začetni in nadaljevalni tečaj nemškega in italijanskega jezika.
Tečaji bodo na Bledu in v Bohinju, odvisno od števila kandidatov. Namenjeni so zaposlenim, ki tuje jezike uporabljajo pri svojem delu. Prijavijo se lahko tudi drugi interesenti.
Tečaj traja 100 ur, je precej zahteven in zato priporočamo vpis samo resnim kandidatom, ki bodo redno obiskovali predavanja. Predavanja bodo trajala 4 mesece, dvakrat po tri ure tedensko v popoldanskem času.
Blaževič
Najbolj navdušeni so se že na Sorški planini dobro zabavali
V. Lesariada 74
V.	Lesariada '74 — športne igre delavcev lesne industrije Slovenije so bile tokrat v Ljubljani. Organizacija tekmovanja je bila letos izjemoma poverjena Poslovnemu združenju »LES«, ki je skupaj s pokroviteljem, podjetjem »Slovenijales« — trgovina, izvedlo zahtevno nalogo v organizacijskem in tehničnem pogledu v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Tehnična izvedba tekmovanj, ki jih je letos organiziralo športno društvo Slovan v svojem čudovitem športnem parku Kodeljevo v Mostah, je bila nekaj posebnega. Vsa tekmovanja so bila praktično na istem kraju. Ta veliki športni park v samem mestu ima poleg stadiona in pomožnega igrišča še pokrito dvorano, košarkarska in odbojkarska igrišča, veliko kopališče s tremi bazeni, šeststezno kegljišče, trim stezo in številne pomožne objekte za klubsko življenje.
Tekmovanja so se na takih objektih odvijala brez zastojev. Nobenih težav ni bilo s prevozi tekmovalcev. Tudi kombinacija, ki je bila potrebna — nastopi odbojkarjev pri nogometaših in obratno — je zaradi bližine obeh igrišč omogočila, da sta obe ekipi sploh nastopili.
Tekmovanja so tudi letos trajala dva dni. V petek so v predtekmovalnih skupinah nastopili vsi nogometaši in del kegljačev in kegljačic, ki se zaradi velikega števila ekip niso mogli zvrstiti v enem dnevu.
V soboto pa je bil glavni tekmovalni dan. Po zboru ekip je bila na stadionu otvoritvena svečanost. Ekipe so več ali manj enotno opremljene v tekmovalne drese vkorakale na stadion. Po otvoritvenem ceremonialu in pozdravnih govorih pa so se tekmovalci razšli na igrišča.
Tudi ekipa LIP Bled je letos že drugič nastopila enotno na-
pravljena v trenerke in copate.
Tekmovanja so se začela ob
9.	uri dopoldne in trajala ves dan. Ob 19. uri pa se je začela zaključna svečanost z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj.
Naša DO je letos dosegla dobro uvrstitev. Ob spremenjenem načinu točkovanja je odločala boljša uvrstitev v posameznih disciplinah in ne številčnost ekipe.
Udeležba na igrah je bila zadovoljiva, saj je nastopilo 1700 tekmovalcev iz 43 delovnih organizacij :
REZULTATI LESARIADE ’74 točk
1.	Brest, Cerknica	193
2.	Stol, Kamnik	172
3.	Elan, Begunje	155
4.	Marles, Maribor	150
5.	Meblo, Nova Gorica	146
6.	Lesonit, Ilirska Bistrica	137
7.	Novoles, Novo mesto	125
8.	LIP, Bled	122
9.	Jelovica, Škofja Loka	110
10.	Javor, Pivka	106
i
Rezultati posameznih disciplin — moški
Mali nogomet:
točk
1.	LIPA, Ajdovščina	37
2.	LIP, Bled	33
3.	GLIN, Nazarje	30
Pri tem so naši tekmovalci v petek v predtekmovanju premagali Alples, Slovenijales — trgovina, lanskoletnega prvaka in Elan. V soboto v četrtfinalu pa Novo opremo iz Slovenj Gradca in v polfinalu GLIN Nazarje. Na koncu polfinalne tekme pa se je poškodoval eden naših igralcev, tako da je ekipa nastopila v finalu okrnjena in izgubila z LIPO iz Ajdovščine z 1:0. Srebrna medalja je več kot smo lahko dosegli, saj so v ekipi LIPE nastopili igralci NK Primorje iz
II.	lige. Nastopilo je 31 ekip.
Odbojka:		točk
1. Novoles		22
2. Meblo		18
3. Marles		15
14. LIP Bled		2
Nastopilo je	16 ekip.	
Kegljanje:		
	kegljev	točk
1. Meblo	1274	45
2. Brest	1244	41
3. Elan	1213	38
10. LIP Bled	1208	30
Nastopilo je Streljanje:	39 ekip.	
krogov		točk
1. LIP Slov. Konjice	1194	39
2. Stol, Kamnik	1186	35
3. Elan, Begunje	1179	32
6. LIP Bled	1167	28
Nastopilo je 33 ekip.	
Šah:	točk
1. Stol, Kamnik	29
2. TM, Slovenj Gradec	25
3. Elan, Begunje	22
8. LIP, Bled	16
Nastopilo je 23 ekip.	
Odbojka ženske:	točk
1. Brest, Cerknica	16
2. LIP, Bled	12
3. Savinja, Celje	9
Nastopilo je 10 tekmovalnih ekip.
Pri moških nismo nastopili samo v balinanju, pri ženskah pa razen v odbojki, nismo uspeli sestaviti ekipe kegljačic (6), strelk (3) in šahistk (3).
Če bi imeli kompletno ekipo, bi bili prav gotovo kandidati za eno od medalj tudi v ekipni razvrstitvi.
Ob tej priliki se obračamo še na naše tekmovalke in tekmovalce, ki imajo še športno opremo od delovne organizacije doma (trenerke in copate), da jo čimpreje oddajo v skladišče. Pobrali jo bodo vodje posameznih ekip. Opremo primerno operite in očistite.
Ažman Stanko
V. lesariada 74
večala tudi požarna preventiva in ostala gasilska dejavnost.
Naj omenim, da je upravni odbor našega društva pri svojem delu zelo tesno povezan z vod-
stvom naše tovarne. To se vidi na rezultatih dela, se pa tudi v gasilskem domu po številnih pokalih in diplomah, ki sta jih za uspešno delo prejela starejša in mlajša desetina društva.
Če se vrnemo k požarno varnostni preventivi sem opazil, da se je naredil velik korak, kot prvo, da je vsak, ki pride na novo v TOZD poučen o požarni preventivi na obratu, o uporabi gasilskega orodja in opreme, o delovanju ročnih gasilskih aparatov, postopek začetnega požara, razdelitev aparatov na suho in mokro gašenje, pristop k aparatu in aktiviranje aparatov. Zato mislim kakor tudi celotni odbor, da se bo to še v nadalje
izvajalo. Nismo pa imeli samo predavanj, vso pozornost posvečamo tudi -vprašanju vzdrževanja gasilske opreme ter poučevanju delavcev' o vzdrževanju,
kajti majhna malomarnost pomeni lahko za celotno tovarno in celoten kolektiv LIP Bled veliko katastrofo.
Žnidar Franc
Uspela gasilska vaja
Sektor Bled je za nedeljo, 29. septembra 1974, sklical veliko gasilsko mokro vajo v TOZD BLED na Rečici. Skrbno pripravljeni namen te velike vaje je bil ugotoviti količino vode v novem vodnem zajetju pri trgovini LIP Bled, ugotoviti potrebno število motornih brizgaln, ljudi, opreme in ugotoviti čas, v katerem bi v slučaju požara z verižnim sistemom najhitreje dobili vodo z omenjenega zajetja pa do najbolj požarno nevarnega mesta.
Vaja je v celoti uspela kljub močnemu dežju, slabše vreme, kakršno je nedeljo bilo, ni moglo požrtvovalne člane in silskih društev sektorja se ne bi udeležili te poučne vaje. Malo je sektorskih vaj in vaj nasploh s tako veliko udeležbo gasilcev kot smo jo zabeležili v nedeljo. Vaje so se udeležila vsa gasilska društva iz sektorja Bled z velikim številom članov in članic in vso gasilsko opremo. Gasilsko društvo Bled se je na vaji udeležilo tudi s cisterno in vodnim topom.
vzhoda in zahoda je vsa leta zvesto služila svojemu namenu. Kljub skrbni negi ter pogostim pravilom je njen glas za večno utihnil.
Veliko je bilo izrečenega v obdobju teh nekaj let odkar se je na rednem občnem zboru industrijskega gasilskega društva LIP Bled-Rečica rodila prva prošnja za motorno brizgalno. Prošnja je romala na Upravo
pomoček pri reševanju gasilskih reševalnih potreb.
Na novo dograjeno vodno zajetje pri trgovini nam bo dajalo potrebno količino vode za TOZD Bled in njeno okolico.
Sektorska vaja je z veliko udeležbo gasilcev, gasilk, vodilnih iz uprave podjetja, vodilnih iz TOZD Bled ter funkcionarjev iz Občinske gasilske zveze Radovlji-
Sektorska vaja izvedena na Rečici je bila — lahko zatrdimo za gasilsko društvo LIP Bled-Rečica — jubilejna, saj smo z vajo povezali izročitev nove 12001 motorne brizgalne svojemu namenu.
Direktor LIP Bled tov. Jurij v Hočevar je izročil novo motorno brizgalno gasilskemu društvu v skrbno upravljanje z besedami polnimi želja, da bi nam dolgo služila za gasilske namene, pri tekmovanjih, vajah in ostalih potrebah, najmanj pa za nesrečne slučaje. Vsi zbrani so direktorjev nagovor sprejeli z bučnim aplavzom.
LIP Bled in vse do letošnjega leta ni prišlo do izraza. Kot pri vsaki drugi prošnji je tudi pri prošnji za novo motorno brizgalno denar igral glavno vlogo.
Šele leta 1974 smo dobili ta dragocen in dolgo pričakovani stroj. S to veliko pridobitvijo smo lahko zadovoljni vsi zaposleni ne samo člani gasilskega društva, saj bo ta stroj velik pri-
ča povsem uspela. Po končani vaji so vsi udeleženci dobili malico, kar je pri gasilcih naredilo zelo dober vtis, saj bodo rade volje priskočili na pomoč ob vsakem času, če bo tovarni pretila nevarnost.
Janez Prosič
Požarno varnostni ukrepi v TOZD Bohinj
V našem gasilskem društvu je vpisanih 41 operativnih članov, ki vestno in požrtvovalno delajo v društvu. Od tega je 5 članov v stalni službi, ki opravljajo pdklicno gasilsko službo v tovarni.
Sama tovarna se je razvila v 10 letih iz malega obrata in zastarelih strojev v novo sodobno lesno industrijo, ki se lahko kosa s kvalitetnimi izdelki na tujem, kakor tudi na našem trgu. Z razvojem tovarne pa se je po-
Tov. Pogačar Viktor, poveljnik ObGZ Radovljica, je po izročitvi motorne brizgalne svojemu namenu podelil diplome in priznanja našim gasilcem. Ženski desetini je izročil pokal, ki so si ga priborile na občinskem tekmovanju. Tekmovalnima desetinama je zaželel še veliko uspehov na tekmovanjih in pri vajah.
Gasilska sirena je s svojim zavijajočim glasom naznanila začetek vaje. Z največjo strogostjo in hitrostjo so člani ter članice vseh gasilskih društev opravljali svoje delo tako kot to zahtevajo gasilska pravila.
Naše gasilsko društvo LIP Bled-Rečica je z novo 1200 1 brizgalno črpalo vodo v malem zajetju pri skladišču vrat. Člani ter članice društva so z velikim zadovoljstvom opravljali svoje delo, katero pa ni bilo lahko sodeč po položeni količini sesalnih in tlačnih cevi. Prvič, kar obstoja naše gasilsko društvo na Rečici, smo s šestimi skupinami krenili v napad.
Privoščimo naj še par besedi naši stari motorni brizgalni, ki je že skoraj dve leti neuradno upokojena in katero smo leta 1958 dobili iz Bohinjske Bistrice kot darilo. Dasiravno je bila motorna brizgalna sestavljena iz
Dopisujte v Glasilo!
Skandinavska križanka
Humor
MORNARSKA
Jaka je bil rekrutiran k mornarici. Predno je dobil mornarsko obleko, ga vodnik med drugim vpraša: »Pa znate plavati?«
Jaka: »Zakaj pa to, zakaj pa plavati?«
Vodnik: »Ja, plavat pa ja morate znati!«
Jaka: »Kako to, ali mar nimate ladij?!«
NE VE ČIGAV JE
Bolniška sestra sprašuje fantka, ki je prišel na pregled k zdravniku, čigav je. Fant nekaj časa trmasto molči, potem pa se odreie: »Jaz ne vem, ata tudi ne, mama pa noče povedati!«
BOLJE ZDAJ
Kosci in grabljice se vračajo z rovta. Malce v »roiicah« se Tonček spotakne ob korenino. Nejevoljen porobanti: »Preklemansko, kmalu bi padel.«
Angelca pa ga miri: »Nič ne maraj Tonej. Sedaj ni nič hudega. Huje bi bilo, če bi padel med vojno.«
O
STANJE ZAPOSLENIH SEPT.
TOZD »Tomaž Godec«
370 plus 4 vajenci TOZD Bled 272 plus 13 vajencev TOZD Mojstrana 39 plus 1 vajenec TOZD Podnart 46
TOZD Trgovina 6
DSSS
117
Skupaj
850 plus 18 vajencev
Poročila se je:
Sodja Metka Leber Dušan Dežman Janja
V atomskem veku
Rojen si bil v atomskem veku. Podoben si sam sebi
in ker si sam sebi enak, nisi -po Pitagorovem izreku enak drugim.
Bojuješ se sam s seboj, in 'ker si se bojeval prepozno s samim jazom, in si zamudil tudi avtobus. Tvoja vožnja je zaman. Čeprav si še ujel zadnji avtobus. Tekel si in ker si tekel, si izgubil gumb
na tvojem sivem suknjiču.
Prišel si do cilja,
do tiste hiše, kjer je toplo
ognjišče
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
in na veliki mizi sadno tihožitje. Tihožitje si pojedel in potem si odšel naprej.
Potem si premislil,
ali je vredno sploh prišiti gumb.
Našel si rezervni gumb,
pa je bil brez lukenj in potem si spet pomislil.
Ali boš umrl v tem atomskem
veku
zaradi enega samega gumba na tvojem sivem suknjiču ...
Dežman Janja
Člani uredniškega odbora:
Robič Ivan, glavni urednik
Jeglič Silva, tehnični urednik
Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc, Kraigher Ciril