Za našo družino 2e večkrat smo imeli priliko v našem glasilu poudariti težke gmotne razmere, v katere je zašla v zadnjih letih uradniška družina, ter orisati težki položaj, ki ga ji povzroča stalno naraščajoča draginja. Že v 32. številki »Učiteljskefa tovariša« smo poročali o zborovanju, ki ga je pod geslom »Za našo družino« priredila slovenska sekcija »Jugoslovenske ženske zveze« v Ljubljani. Na tem zborovanju je imela glavni referat tov. Mira Engelmanova. Ker je v tem referatu zelo obširno in tudi pregledno orisan težki položaj uradniške družine, smatramo za potrebno priobčiti ta referat v celoti. Družina je temelj naroda in države. Družina je osnovna celica, kjer se vzgajajo in oblikujejo bodoči člani človeške družbe. če je družina zdrava, je zdrava tudi mladina. Toda velika večina naših družin živi v težkih gmotnih razmerah, radi česar ne more nuditi svojim članom one izobrazbe in one vzgoje, kakor bi jo morala. Ne more izoblikovati odločnih in značajnih ljudi, ker je kruhoborska. Kjer pa je doma kruhoborstvo in pomanjkanje, tam ni močne, Irdne volje. Resno se moramo bati, da taka družina ne more vzgojiti svojih otrok tako, da bodo kos nalogam, ki jih čakajo v življenju. Pred 2 tednoma sc je prav na lem mestu poudarjala zaščita otrok in mladine. Omenjalo se je, da je danes najbolj aktualno in najbolj pereče to vprašanje, ki nujno zahteva največ pozornosti celokupne družbe. Ker je to nujna potreba, je znak, da bi bila morala biti v prvi vrsti družina že davno zaščitcna, in sicer s prejemki, ki bi dosegli dostojen življenjski minimum. Zakaj mladina, ki je danes polrebna zaščite, je zrasla iz mnogih naših slabo situtranih družin, ki svojim otrokom niso mogle nuditi niti najnujnejših življenjskih potrebščin. Zato pa morajo merodajni faktorji vsaj sedaj upoštevati naše upravičene zahteve po zboljšanju prejemkov, da ne bo prepozno. Zakaj resno se po naših listih objavlja vznemirjajoče dejstvo, kako pada biološka sila našega naroda iz leta v leto, kar nam dokazujejo z neizprosno jasnostjo statistične razprcdelnice o padanju rojstev. Objavljeni podatki so pokazali, da je Slovenija v pogledu števila rojstev na zadnjem mestu med vsemi ostalimi pokrajinami Jugoslavije in da ob lakem neugodnem razvoju ni več daleč čas, ko bo Slovencev v državi le še 5 %. Razumljivo je, da ob tako majhnem številu ne bi mogli vplivati na javno življenje v naši kraljevini v taki meri, ki bi nam prav za prav šla po stanju naše kulture in civilizacije. Tudi ta nezdrav pojav v našem narodu, ki se je ponašal pred svetovno vojno z mnogimi družinami, ki so imele po 5, 6 in več otrok, je pripisati slabim gmotnim razmeram. Poleg tega je pa naravnost katastrofalna tudi smrtnost našega naraščaja; saj nam umrje do 10. Icta življenjske dobc kar petina vseh otrok. Tudi v tem primeru je največji vzrok beda in pomanjkanje. Zato naglašam zopet nujno potrcbno rzvišanjeprejeinkov, kibi dosegli dostojen življenjski min i m u m. Poglejmo sedaj materielni položaj državnih nameščencev m upokojencev nekoliko natančneje. Z znižanjem plač 1. 1935. je bila ravno družina najbolj prizadeta. Tako so znašali odtegljaji učitcljske družine, kjer žena ni drž. nameščenka, 255 do 290 din mesečno, medtem ko samsko uradništvo ni toliko trpelo. Toda tudi njih prejemki so pičli ter težko izha.jajo, saj morajo drago plačevati hrano in stanovanjc pri tujih ljudeh, ki često žive od tega. Z novembrom 1. 1937. so dobili drž. namcščenci dcloma vrnjen odtegljaj iz 1. 1935., toda lc samci, družina je dobila lc polovico tega, kar je izgubila. Upokojcnci pa niso dobili nič. Mnogo bolje se ne godi družini, kjer je žcna drž. nameščenka, n. pr. učiteljica. Ta je mnogo žrtvovala, saj znaša odtegljaj v najnižji skupini 450 din mesečno, v višjih pa celo skoro 900 din, in vendar opravlja isto delo kakor njena samska tovarišica ali tovariš. Veliko manjšo plačo ima samo zato, ker je poročena. Mnogo jih je, ki izjavljajo, da bi se ne poročile, ko bi vedele, kaj jih čaka. Tu ruši odtegljaj osnovni zakon pravičnosti, ki pravi, da pripada za enako delo enako plačilo. Redukcija draginjskih doklad poročenim uradnicam P r i m e r j a v a o znižanju osebnih drag. doklad por. aktivnih uradnic po uredbi z dne 11. aprila 1934. Državna uradnica IX. skupine omožena z: uradnikom lll.ll. skupine: I. dr. II. „ III. ,, I. dr. II. „ III. „ I. dr. II. „ III. „ I. dr. II. „ IH. „ sta lmela skupnih dohodkov v: razr. 7320.— „ 6720.— „ 6660.— uradnikom HI razr. 6770.— „ 6270.— „ 6070.— uradnikom IV. razr. 5820.— „ 5320.— „ 5120.— uradnikom IV. razr. 4920.— „ 4420.— ., 4220.— jima znizajo prejemki za: 775.— 525.— 425.— .12. skupine: 775.— 525.— 425.— .//. skupine: 775.— 525.— 425.— /2. skupine: 775.— 525.— 425.- znizanje % 10.5 7.8 6.3 11.4 8.3 7.0 13.3 9.8 8.3 15.77 11.8 10.0 uradnikom V. skupine: sta imela skupnih dohodkov v: I. II. III. I. II. III. I. II. III. I. II. III. I. II. III. I. II. III. I. II. III. I. II. III. I. II. III. po uredbi se jima znižajo prejemki za: 775.— 525.— 425.— dr. razr. 4550.— „ 4050.— „ „ 3850.— uradnikom VI. skupine: razr. 4150.— 775.— „ 3650.— 525.— „ 3450.— 425.— uradnikom VII. skupine: dr dr. razr. 3810.— 3310.— 3310.— dr. dr, uradnikom razr. 3555.— „ 3255.— ., 2855.— 581.25 393.75 318.75 VIII. skupine: 581.25 393.75 318.75 uradnikom IX. skupine: razr. 3300.— 581.25 „ 2800.— 393.75 „ 2600.— 318.75 zmzanje % 17.0 13.0 11.0 18.6 14.3 12.2 15.2 11.9 10.2 16.3 12.1 11.1 17.6 14.0 12.2 uradnikom X. skupine: dr. razr. 3100.— 387.50 12.5 „ 2600.— 262.50 10.0 „ „ 2400.— 212.50 8.8 uradnikom pripravnikom po § 23.11.: dr. razr. 3165.— 387.50 12.2 „ 2675.— 262.50 9.8 „ „ 2475.— 212.50 8.6 uradnikom pripravnikom po § 23.12.: dr. razr. 2970.— 387.50 13.0 „ 2470.— 157.50 6.3 „ 2270.— 127.50 5.6 uradnikom pripravnikom po § 23.13.: dr. razr. 2855.— 387.50 13.5 „ 2355.— 157.50 6.7 „ 2205.— 127.50 5.8 Vendar pa je treba družini danes še prav posebej pomagati, ker so cene življenjskih potrebščin poskočile za 30 % in ker ravno družina najbolj čuti to podražitev ter so sedanji prejemki za to kritje zdavnaj premajhni. Potrebno je pritrgovanje in omejevanje v izdatkih tudi za najnujnejše stvari. Toda navzlic štednji in krčenju izdatkov družina ne more ustvariti ravnovesja v svojem proračunu. Izdatki presegajo dohodke radi vsakega še tako majhnega izrednega primera v družini. Zato mora seči družina k poslednjemu sredstvu — k dolgovom. Zadolžuje se za obleko, za bolezen, za šolanje otrok, ob smrti družinskega člana, ob rojstvu itd. Sploh sili vsak vesel ali žalosten dogodek družino v nove dolgove. Ti radi tega trajno naraščajo in obremenjujejo ženo in moža z večno skrbjo, kako bi uravnovesila domače gospodarstvo. Enako čutijo to nevzdržno stanje železniški, poštni in drugi nameščenci ter upokojenci vseh strok in položajev. Velika večina žclezniških in drugih uslužbencev ima prejemke izpod 2000 din mesečno, zato morajo gospodinje skrbno računati z vsakim dinarjem in so prisiljene, da štedijo pri hrani in obleki. Radi tega dandanes niso redki prav drastični primeri o bedi, ki vlada v vrstah takih družin. Poznam železniško družino s 6 otroki. Zaslužek znaša mesečno okoli 1900 din. Podstrešno stanovanje, sestoječe iz kuhinje in 2 sob s približno površino 30 m2. Te dni je v tej družini bolezen. Hčerka ima pljučnico. Ker ni zadosti in primerne obleke, je bolnica pokrita z raznimi cunjami. Pri tem pa moram naglasiti, da so vsi člani družine zelo pridni in skromni, vendar jim primanjkuje najnujnejše, kakor topla obleka in zadostna, tečna hrana. Zvaničnik II. katcgorije je zaradi ženine bolezni zašel v skrajno težak gmotni položaj. V sili in stiski je iskal kredita pri nabavljalni zadrugi in v posojilnicah, da je mogel nuditi ženi potrebno zdravljenje, ker dajatve bolniškega fonda niso zadostne. Radi tega je zašel v dolgove. Ima 5 otrok v starosti od 2 do 16 let. Njegovi čisti prejemki znašajo 1850 din. Na račun dolga odplačuje mesečno po 400 din. Obremenitev njegove plače bo trajala še najmanj 2 leti, če ne bo v tej dobi primoran ponovno najeti posojila. Pri tržnih cenah, kakor so sedaj, je nemogoče zahtevati, da bi s preostankom plače mogel vzdržati tempo današnjega življenja. že danes se poznajo v družini skrajno kvarne posledice zaradi slabe, nezadostne prehrane. Ta 2 primera sta drastična dovolj in vendar znaša plača rednika skoro 2000 din na mesec. V težkih prilikah živi tudi uradništvo, ki ima blizu 3000 din ali nad 3000 din mesečnih dohodkov. K skrbi za samo hrano in stanovanje moramo tu prišteti izdatke za časopise, knjige, društva in druge kulturne potrebe. V mesecih, ko je treba nekaj več potrositi za obleko in obuvalo, se morajo črtati tudi kulturne potrebe ter štediti celo pri hrani. Te družine imajo večinoma enega, kvečjemu dva otroka, ker bi številnejši naraščaj potisnil tudi nje v bedo. Toda kako živi šele sto in sto naših družin, ki imajo izpod tisoč din mesečnega zaslužka! Tako ima n. pr. železniški mizar po 9 letih službe mesečno 950 din plače. Redni odbitki od mesečnega zaslužka znašajo: za upravno stanovanje din za pokojninsko zavarovanje ... „ za bolniško zavarovanje .... „ za davek „ za 1 % doprinos k usluž. davku . . „ za organizacijo „ za njegovo in žene posmrtno zavarovanje  Skupaj . . din 313'50 S preostankom 636 din mora kriti vse življenjske potrebščine za sebe, ženo in 3 otrokc. Kako je možno izhajati s to vsoto pri današnjih cenah življenjskih potrebščin, si lahko mislimo! (Dalje prihodnjič.) 180 — 63 — 28-50 6 — 1 — 10 — 251—