SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIV (6B) • STEV. (N°) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de septiembre - 10. septembra 2015
POLITIČNA VLADAVINA MASE
Zadeva Patria zastarala
ANDREJ PERKO
Ob vseh kolobocijah okrog poimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču, sem se ponovno spomnil na znamenitega španskega filozofa José-a Ortega y Gasset-a in njegovo knjigo Upor množic. Napisal jo je leta 1930 in je danes še vedno zelo aktualna. Njegovo osnovno stališče je, da je človekova kultura zelo negotova in je zato potreben stalen napor za njeno ohranjevanje. Če tega napora ni, potem grozi človeštvu propad, barbarstvo.
Gasset meni, da je družba vedno dinamična enota manjšine in mas, pri čemer so manjšine oziroma elite skupine posebno usposobljenih posameznikov.
V	elito sodijo izbrani ljudje, ki niso domišljavci v prepričanju, da so več kot drugi, ki terjajo od sebe več kot drugi, ki sprejemajo vso odgovornost za svoja dejanja.
Za maso velja, da je to skupek ne posebej usposobljenih posameznikov, ki čuti in razmišlja kot vsi ostali in se z njimi istoveti. Ljudje — masa ne razmišljajo s svojo glavo, sledijo kot ovca svojemu »vodniku« in jih je zato zelo enostavno zmanipulirati. Mase niso sposobne oblikovati lastnih življenjskih projektov, zato žive nenačrtno in so prepuščene na milost in nemilost tistim, ki se polastijo oblasti nad njimi.
Ljudje mase si poželijo položajev v družbi, ki jim ne pripadajo. Tako tudi danes opažamo, da so se posamezniki iz mase polastili v družbi večino vodstvenih položajev, ki jim zaradi svoje neusposobljenosti niso kos. Zato znanje, usposobljenost, odgovornost itd. v naši družbi niso več vrednote. Lažni intelektualci so na pohodu in družbena klima je takšna, da jim tudi uspeva zasesti položaje, na katerih ne bi smeli biti.
Ob tem seveda ljudje mase niso resnicoljubni. Delujejo po principu užitka, ugodja in navadno ostanejo v osebnem razvoju na stopnji prededipalcev (plenilcev), kot opisuje zelo nazorno v knjigah Prva od suhih krav, Tembatsu itd. Boštjana M. Zupančič.
Takšni ljudje ostanejo ustaljeni v primarnem nar-cizmu in ne zmorejo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja. Ne zmorejo niti empatije, vživljanja v bolečino drugega človeka in iščejo vedno in povsod samo svoje koristi. Včasih smo tem ljudem rekli psihopati, danes pa motene osebe. So pa navadno zelo uglajeni v sporayumevanju z drugimi ljudmi, celo očarljivi, tudi bistri, vendar brez sposobnosti vpogleda v svojo notranjost, človeško bistvo. Ob tem so tudi bolestno ambiciozni in s komolčarstvom, sprenevedanjem in prevarami prevzemajo vodilne položaje v družbi.
Pri nas se to »psihopatstvo« kaže na vseh ravneh družbenega dogajanja in zato so se ljudje, ki zmorejo intelektualni, etični in moralni potencial za vodenje družbe, umaknili iz družbenega življenja. To pomeni za slovenski narod pravo katastrofo in zaenkrat ni videti, da se bo stanje izboljšalo.
Zaradi opisanih mehanizmov delovanja naše družbe ni pričakovati, da bomo Slovenci v bližnji bodočnosti sposobni sprave. Ostajamo usodno razdeljeni. In nasprotovanje poimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču je samo še eden od simptomov bolnega družbenega stanja pri nas. Nasprotnike poimenovanja lahko razumem samo v kontekstu politične vladavine mase, ki spretno vodena iz ozadja deluje neposredno brez zakona in s pomočjo različnih pritiskov vsiljuje svoje težnje in prepričanja.
V	takšnem vzdušju ni možnosti za argumentirano razpravo in zato je odprta pot prostaštvu, ignoranci, izigravanju in laži.
(Časnik.si)
Okrajno sodišče v Ljubljani je odločilo, da je proces v zadevi Patria zastaral za vse tri obtožene, Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krko-viča, je za STA potrdili Črnkovičev odvetnik Dejan Markovic. Zadeva je torej zavržena.
Odločitev, kdaj zadeva Patria zastara, je bila v rokah ljubljanske okrajne sodnice Tanje Lombar Jenko, ki je primer po razveljavitvi na ustavnem sodišču dobila v ponovno odločanje. Sodnica je morala odločiti, ali glede zastaranja velja določba kazenskega zakonika iz časa, ko naj bi bila storjena kazniva dejanja (po kateri Patria zastara letos), ali novejša določba, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve.
Sodnica je v sklep po Markovicevih besedah zapisala, da je kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, absolutno zastaranje predvideval po desetih letih, zato se novi zakonik ne more upoštevati. Sodnica je dodala, da pritožba na ustavno sodišče v tem primeru ni izredno pravno sredstvo. Svojo odločitev je sodnica podkrepila s sodno prakso, je dodal Markovic.
Janša se je odzval kmalu zatem, ko je novica o zastaranju prišla v javnost, in na družbenem omrežju Twitter zapisal, da se je »veliki pok iz Murgel dokončno razblinil,« a da Slovenci zaradi njega živijo bistveno slabše. Njegov zagovornik Franci Matoz pa je za Radio Slovenija dejal, da postopek zaenkrat še ni pravnomočno končan. »Tožilstvo še lahko vloži pritožbo, pritožbo lahko vložimo tudi mi in bova počakala, da ti roki minejo in da bova sprejela odločitev,« je dodal.
Za zagovornika Toneta Krko-viča, odvetnika Jožeta Hribernika,
je bila takšna odločitev pričakovana. Hribernik bi sicer raje videl, da bi sodišče o zadevi vsebinsko odločalo skladu z navodili iz odločbe ustavnega sodišča. Za to je bilo po njegovem še dovolj časa.
Tudi odvetnik Ivana Črnkoviča Dejan Markovic je takšno odločitev pričakoval. Tudi on bi raje videl, da bi sodišče o zadevi odločilo vsebinsko in jo zavrglo, »saj v zadevi ni bilo elementov kaznivega dejanja«. A hkrati tudi priznava, da si novega sojenja ne želi, saj da bi bilo za njegovega klienta, tako kot je bilo prvo, preveč stresno.
Odbor 2014, ki si je prizadeval za oprostitev trojice in njihovo izpustitev iz zapora, ko so prestajali kazen, se je prav tako odzval. Sklep o zastaranju zadeve Patria je velik dan za Slovenijo in za Janeza Janšo, je na novinarski konferenci dejal predstavnik Odbora 2014 Aleš Primc. Po besedah Primca se je izkazalo, da je Janša »po desetih letih preganjanja, sodnih, tožilskih in kriminalističnih postopkov dokončno spoznan za nedolžnega, saj državi po 10 letih intenzivnih postopkov, ni uspelo dokazati krivde«. Je pa hkrati po besedah Primca ta dan tudi skrb zbujajoč: »Pokazalo se je namreč, da
si lahko v Sloveniji brez enega samega dokaza 10 let preganjan in da greš lahko celo v zapor.« Zato bo Odbor 2014 po besedah Primca nadaljeval s svojim delom in zahteval spremembe v pravosodju. Med drugim nameravajo nadaljevati s svojimi shodi pred vrhovnem sodiščem, in sicer vsak četrtek ob 17. uri.
Za začetek po besedah Primca zahtevajo odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, članov Sodnega sveta in članov Držav-notožilskega sveta. Zahtevajo tudi odstop sodnikov, ki so glasovali proti temu, da se Maslešo izloči iz odločanja v zadevi Patria na vrhovnem sodišču. Primc poudarja, da pri tem ne gre za maščevanje, ampak si želijo le doseči, da se praksa, »ki se je, ne prvič, pokazala v primeru Janše, ne bi več ponovila«.
Član Odbora 2014 Vasko Simoniti je opozoril, da je z odločitvijo o zastaranju zadeve postala pomembna sodba ustavnega sodišča iz aprila lani, s katero so ustavni sodniki razveljavili vse dosedanje sodbe v primeru Patria. Celoten proces je označil tudi kot zlonameren in kot poskus osebne diskreditacije in političnega uničenja Janše.
V izjavi za javnost so se oglasili tudi v Zboru za republiko. Tudi oni opozarjajo, da edina veljavna sodba v zadevi Patria ostaja odločba ustavnega sodišča. Ta je, kot navajajo, »vsebinsko natančno predstavila nezakonitosti in kršitve ustavnih pravic« Janši ter ostalima dvema obtoženima, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču. Ob tem dodajajo, da so od vsega začetka opozarjali na »očitne kršitve ustave in druge pravne nepravilnosti v zadevi Patria, tako v obtožnem predlogu, kot v poznejših sodbah sodišč«.
Družinam prijazni
Slovenski delodajalci in sindikati so na splošno naklonjeni ukrepom za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Tako kažejo najnovejši rezultati anket, ki sta jih v sodelovanju z inštitutom za delo pri ljubljanski pravni fakulteti nedavno izvedla združenje delodajalcev in svobodni sindikati. Da so takšni ukrepi med najbolj pomembnimi za urejanje delovnih razmerij, ocenjujejo dve tretjini delodajalcev in kar 93 odstotkov sindikalnih predstavnikov.
Med vsemi ukrepi za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti so največjo podporo vprašani na obeh straneh dali prav ukrepom za večjo prilagodljivost delovnega časa delavčevim potrebam, vključno z možnostjo prostega dne prvošolcev na prvi šolski dan in prilaganja letnega dopusta šolskim počitnicam. Velika večina tudi meni, da je primerno ukrepe za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti urejati povezano na vseh ravneh kolektivnega pogajanja - na ravni podjetja, dejavnosti, poklica in na nacionalni ravni. Tako meni 72 odstotkov vprašanih na delodajalski
strani in 93 odstotkov na sindikalni strani. Da to ne sodi v kolektivne pogodbe, meni devet odstotkov vprašanih na delodajalski strani in poldrugi odstotek na sindikalni strani.
Omenjeni ukrepi so zdaj predvsem odvisni od dobre volje in prakse posameznega delodajalca, a če so vključeni v kolektivne pogodbe, so kot obvezni minimalni standardi obvezujoči za vse delodajalce, za katere ta kolektivna pogodba velja. Želja delodajalca, da ima proste roke pri urejanju teh zadev, je tudi ena od glavnih ovir za večje vključevanje teh ukrepov v kolektivne pogodbe, v analizi ankete ugotavlja Maja Skorupan iz združenja delodajalcev.
Da so učinki teh ukrepov pozitivni tako za delavca kot za podjetje, meni 77 odstotkov vprašanih na delodajalski in 91 odstotkov vprašanih na sindikalni strani. Med najpomembnejše pozitivne učinke štejejo večje zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšanje stresa, večjo pripadnost podjetju, večjo produktivnost delavcev in privabljanje najkakovostnejših kadrov v podjetje.
ARHIVSKO GRADIVO
Prošnja za sodelovanje
Pozdravljeni!
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer sem zaposlena, skrbim za tiske Slovencev, ki živijo izven matične domovine. Smo ena redkih nacionalnih knjižnic, ki ima poseben oddelek za emigrantsko literaturo.
Konec septembra bom prišla v Buenos Aires tudi z namenom pregleda slovenske ustvarjalnosti na argentinskih tleh. Vabim vse bralce Svobodne Slovenije, ki doma hranijo slovensko gradivo, da me obvestijo, če bi karkoli od tega želeli shraniti v slovenskem hramu učenosti. Narodna knjižnica je namenjena vsem pripadnikom naroda, v njej zbiramo knjige, periodiko, drobne tiske, plakate, brošure ... skratka vse, kar je povezano s Slovenijo in Slovenci. Prijazno Vas vabim, da tudi Vi prispevate svoj del k ohranjanju bogate narodove pisne zapuščine.
O možnostih ogleda me prosim obvestite na elektronski naslov:
helena.janezic@nuk.uni-lj.si S spoštovanjem,
Helena Janežič
Vodja/Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
Stran 2
10. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Deček, ki je prebudil svet
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Njegova fotografija je pretresla svet: sirski begunski deček Aylan Kurdi je bil star komaj tri leta. Medtem, ko so drugi otroci njegove starosti na plaži in v vodi preživljali brezskrbne poletne dni, je mali Aylan med poskusom prebega v Evropo utonil v Sredozemskem morju v bližini turškega letovišča Bodrum. Tudi Galip, njegov petletni bratec, plovbe ni preživel, kot poročajo tamkajšnji reševalci.
Aylanova fotografija je po vsem svetu zbudila precej pozornosti. »Fotografija je pretresla svet«, je svoj prispevek naslovil Frankfurter Allgemeine Zeitung. Italijanska La Repubblica je komentirala: »Fotografija, ob kateri svet umolkne«. »Kaj, če ne ta slika utopljenega sirskega otroka, bo spremenilo evropski odnos do beguncev?«, se sprašuje britanski The Independent, španski El Periodico pa pripominja, da je to začetek »zatona Evrope«.
Ob fotografiji malega Aylana pa ne smemo pozabiti, da je v sirski vojni umrlo že na tisoče ljudi, tudi otrok. Seveda je potrebno govoriti o begunskem vprašanju, prav tako pa tudi o vzrokih, ki so privedli do te tragedije, namreč vojna na Bližnjem Vzhodu, ustanovitev »Islamske države« ter predstavniki krajevnih in svetovnih sil.
Skupaj lahko žalujemo za Aylanom in njegovim bratcem, ki sta skupaj z materjo utonila med poskusom bega iz Turčije v Grčijo, njuni trupelci pa je naplavilo na plaži v Bodrumu, kjer se drugi otroci običajno igrajo, plavajo in sončijo. Tudi mi s težkim in osramočenim srcem opazujemo na tisoče Sircev, ki so pristali na železniški postaji v Budimpešti, prizor, ki v spomin prikliče dogodke iz druge svetovne vojne, katere konec smo ravno dobro odpraznovali, slovesno in brez kančka krivde, tako na strani zmagovalcev kot tudi poražencev.
Prelivanje solz za umrlimi, odpiranje src in domov beguncem, pritiski na Evropsko zvezo, naj spremeni svoje
predpise za pridobitev azila, vse to je čisto lepo in prav. Čustveno bomo morda potešeni, ne bosta pa potešena naša vest in naš razum.
Aylan naj bi prihajal iz kurdskega mesta Kobane v Siriji, v bližini turške meje. Mesto že več mesecev oblegajo islamski skrajneži, ki želijo ustvariti prehod med osvojenimi ozemlji v Siriji in Turčiji, od koder bi pripeljali nove rekrute in pretihotapili potrebno nafto.
Turška vojska je begunce, kot je bila Aylanova družina, potisnila nazaj, ko so poskušali pobegniti iz Kobane. Turčija je sama ustavila iraške kurdske borce, da niso mogli pomagati svojim sonarodnjakom obraniti mesta. V čem je torej smisel jokati za Aylanom, če nismo jokali za mestom Kobane in nad turško kolaboracijo z »Islamsko državo«?
V čem je smisel, če jočemo za tisočimi begunci, ki vztrajajo na železniški postaji v Budimpešti, ob tem pa se ne zavedamo, da so to vse sirski državljani, ki so v Evropo prišli zaradi vojn, ki jih neti »Islamska država«, mednarodne džihadistične milice, pa tudi zahodne vlade, ki so si v prvi vrsti prizadevale za padec Bašarja al Asada?
Zakaj bi jokali za vsemi utopljenimi v Sredozemskem morju, obsojali tihotapce ljudi, ob tem pa ne priznali, da je k temu problemu prispeval tudi zahod, saj je spodnesel sicer skrb zbujajoče ravnotežje, ki ga je ohranjal Gadafi?
Sprejmimo begunce, spremenimo določila Dublinskega sporazuma, soočimo pa se tudi z izvirnimi vzroki te tragedije. Ti so zasidrani na Bližnjem Vzhodu, na območju, ki razpada, delno zaradi zahodnih posredovanj (Afganistan, Irak, Sirija), skrajnih skupin, ki jih vojaško oskrbujejo in finančno podpirajo območne sile (Turčija, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski Emirati itd.) ter velikih sil, ki se, namesto da bi gradile mir, raje soočajo s pomočjo posrednikov (Sirija, Iran in Savdska Arabija).
Skrajni čas je, da bližnjevzhodne vlade prenehajo s financiranjem »Islamske države«, da se v Siriji in Jemnu doseže premirje, da Varnostni svet Združenih narodov opravi delo, zaradi katerega je bil ustanovljen, da svet prične spodbujati mir med vsemi narodi, in da ne bi bilo nikogar, ki bi si želel prevlade nad bližnjim.
»Dovolj!«, so zapisali nekateri časniki ob podobi malega Aylana, ki leži na plaži. Tudi sam tako občutim, in prej ko bo tako, toliko bolje. Toda, kaj pa deset tisoči drugih otrok, ki so v zadnjih štirih letih umrli v Siriji? In tisti, ki so umrli v Iraku?
Če ne bo storjenega nič za odpravo vzrokov, ki so privedli do teh smrti, bo izražanje sožalja za begunce v Evropi postalo le še ena oblika izogibanja odgovornosti v svetu.
Medtem pa bližnjevzhodna ura tiktaka. Eksplozija beguncev bi se kaj kmalu lahko povečala na 100 milijonov. In če se razleti Bližnji Vzhod, ne bo mogoče rešiti ne Evrope ne sveta.
(MD, Družina)
TONE MIZERIT
Kaj bo storil ameriški kongres?
Center za medicinski napredek je objavil nov video, 9. po vrsti, ki prikazuje abortivne posle Načrtovanega starševstva. Ta največja ustanova za izvajanje splava v ZDA namreč prodaja splavljene otročičke in dele njihovih telesc. Najnovejši video prikazuje direktorico Načrtovanega starševstva, ki govori o tem, kako podjetje za splave prodaja popolnoma nepoškodovane splavljene otročičke.
Deveti video o škandalih prodaje organov otročkov Načrtovanega starševstva se osredotoča na majhno podjetje ABR, podobno podjetju StemExpress, ki je pridobivalo in prodajalo dele teles plodov pri klinikah Načrtovanega starševstva dlje kakor katerokoli drugo. Pretresljive so izjave predstavnikov omenjenega podjetja, ki pravijo, da ni dobro, če otročke usmrtijo s strupom digoxin, saj potem le - ti smrdijo, njihovi organi pa so lahko poškodovani.
Cilj vsega tega pa je velika finančna korist. Za primerek tkiva ustanova Načrtovano starševstvo dobi 60 dolarjev. Predstavniki podjetja pa so v tajno posnetih videih povedali, da od posameznega plodu pogosto pridobijo več primerkov tkiva. Tako lahko z enim splavom zaslužijo na stotine dodatnih dolarjev. Vendar pa je prodajanje ali kupovanje tkiva človeških plodov zvezni zločin s kaznijo do 10 let zapora ali globe do 500.000 ameriških dolarjev. »V tem zapletenem svetu trgovanja z deli otročičkov Načrtovanega starševstva je malo ne prekršenih pravil,« je povedala Daleiden s Centra za medicinski napredek, ki je raziskavo izvajal kar tri leta. Zdaj pa omenjeni center zahteva, da kršitve zakonodaje s strani Planned parenthood obravnava tudi ameriški kongres ter preneha finančno podpirati te barbarske krutosti proti človeštvu.
Dva odbora v spodnjem domu sta tako že začela preiskovati Načrtovano starševstvo. En odbor raziskuje, ali abortivni posli kršijo zvezno zakonodajo ali ne, ko spreminjajo postopke splava, da bi lahko bolje pridobivali dele telesa splavljenih otročičkov za prodajo. Ženske rodijo tudi žive otroke, zato da lahko tehniki iz njih pridobijo nepoškodovane organe, in to tudi takrat, ko jim srce še bije. Drugi odbor pa med drugim preiskuje Obamovo upravo in ali je kakšna povezava med njo in med velikanom za splave. Med drugim naj povemo, da je Načrtovano starševstvo finančno močno podprlo Obamovo predsedniško kampanjo.
Doslej je na videe Načrtovanega starševstva odgovorilo 12 držav ter začelo preiskovanje v podružnicah omenjenega podjetja v njihovih državah. Pet držav je že ukinilo njihovo financiranje.
RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI
'Naravna bogastva' dežel, kakor 'talenti' ljudi, postanejo pravi zaklad, ko zvečata vrednost jim delo in znanje. Učljivosti in vztrajnost pri delu, moralni lastnosti oseb,
povečata v družbi blaginjo.	MK
Sedanjost in prihodnost se mešata v tukajšnji realnosti na poseben način, medtem, ko vlada popolna nejasnost glede političnega obzorja na prihodnjih volitvah.
Ponovno dolar.
Ameriška valuta prihaja pa odhaja, in se ponovno vrača na argentinski oder. To vladi sicer ni všeč, ker ga vedno težje obvlada. Tako finančne poteze kot enostaven policijski nadzor sta dalj časa lahko imela dolar pod kontrolo. Sedaj pa nekaj škriplje v tem mehanizmu. Jasno je, da je devizni sklad premajhen za vse potrebe države. Čeprav vlada kaže visoke številke, ki naj bi bile v Centralni banki, strokovnjaki dokazujejo, da ni tako. Kažejo na notranji in zunanji dolg, ki ga bo treba enkrat plačati. Kratkoročna kitajska posojila ni mogoče šteti kot vredno last. Dolgove za uvoz sestavnih delov za privatna podjetja, ki segajo že v tisoče milijonov dolarjev, vlada tudi ne šteje. Če resno upoštevamo te in druge dejavnike, nam pokaže zelo temno obzorje. A to sedanjega gospodarskega vodstva ne skrbi. S tem naj se ubada prihodnja vlada, pa naj bo to Scioli ali Macri. In vendar je dolar dejavnik, o katerem debatirajo vsi kandidati in njihovi gospodarski svetovalci. Zanimivo je, da se že nihče več ne sprašuje ali bi devalvirali ali ne. Devalvacija tuje valute je za vse neizogibna. Vprašanje (in razlika med njimi) je le kdaj, kako in za koliko. Večina gospodarstvenikov tudi smatra, da je cena dolarja ne črnem trgu (ali »blue«, kot se mu sedaj reče), precej blizu realnosti. Jasno je, da nobena država ne more delovati normalno, če ves svet niža vrednost valut, domači papir pa ostane nespremenjen. Položaj v notranjosti države, zlasti regionalnih gospodarskih dejavnosti (sadje, sladkorni trst, celo vinska industrija), je v taki krizi, da bodo potrebna leta, da si opomore.
Kaj pa inflacija? To je druga snov, o kateri so kandidati enotni. Nihče, niti Scioli, ne zanikajo hude inflacije in ugotavljajo, da bo to ena važnih zadev prihodnje vlade. To pa seveda ne sovpada z vladnim mnenjem, da je inflacija nizka in da ni problem. Tudi glede vzrokov so si kandidati enotni: najhujše na porast cen vpliva nesmiselno, skoraj kriminalno tiskanje vedno manj vrednega denarja. Ena volilnih strategij vlade je povečati potrošnjo v zadnjih mesecih pred volitvami. Zato na razne načine polnijo trg z denarjem.
Naj bodo nedavne povi-šice plač, ali ojačene socialne podpore, ali pospešeno kupovanje na obroke - vse služi da se vzbuja navidezen občutek blagostanja. Seveda, za to je potrebno ogromno denarja, ki ga vlada nima. Zato ga tiska. Položaj so pripeljali v tako skrajnost, da ne državna tiskarna (Casa de la Moneda) ne privatna (Ciccone - spomnite se podpredsednika Boudouja) ne zadoščata. Govori se že, da bodo argentinski denar tiskali v Braziliji in Čilu. Gospa predsednica misli, kot tisti francoski kralj, da »naj za mano pride povodenj«. Radiografija sedanje vlade je tudi dejstvo, da bi se ta zadeva denarja enostavno uredila, če bi tiskali bankovce višje vrednosti kot sedanjih 100 pesov. Strokovnjaki so predlagali dva dodatna, za 200 in 500 pesov. To so že prosile (naravnost rotile vlado) tudi banke, ker tolikšna količina bankovcev ovira upravo, prevoz denarja in delovanje bankomatov. Vlada je za vse gluha.
In volitve? Hitro se bližajo, a to ne razjasni položaja. Nobena ustanova za raziskovanje javnega mnenja si ne upa prerokovati kaj dokončnega. Splošno mnenje je, da se stanje po primarnih volitvah ni dosti spremenilo. Kot smo že večkrat zapisali, je bistvena provinca Buenos Aires. In prav tukaj presenetljivo vodi kandi-datinja Macrijeve PRO, Maria Eugenia Vidal. Vladni Alberto Fernández doslej za njo zaostaja kake štiri točke. Jasno je, da tisti, ki so na primarnih volitvah podprli njegovega tekmeca (Julián Domínguez), niso avtomatično prešli na njegovo stran. Zamere lahko hudo škodijo. Scioli kljub temu zaupa, da mu bo uspelo povečati nabirko glasov. Zanaša se na vmesne volitve, a se mu ne obnese. V Tucu-manu je sicer zmagal vladni kandidat Manzur, a z vsemi obtožbami poneverb in korupcije, se tam potem ni več prikazal. Na občinskih volitvah v Bari-ločah je vlada zgubila. Sedaj upa na Chaco, kjer bodo volili to nedeljo. A tudi tam se že predhodno množijo obtožbe nepravilnosti in dejavnosti graščinskega sistema. Omenili smo Tucuman: sodišče je zavrnilo zahtevo, da bi razveljavilo volitve in sklicalo nove. Kaj drugega ni bilo pričakovati. Sodnike je nastavil dosedanji guverner Alperovich v dvanajstih letih nenehnega vladanja. Združena opozicija sedaj zahteva zagotovilo prozornosti za oktober.
SVOBODNA SLOVENIJA • 10. septembra 2015
Stran 3
MENDOZA
66. obletnice Društva Slovencev
Slikar Franc Mlakar
V	soboto 29. in nedeljo 30. avgusta je Društvo Slovencev v Mendozi praznovalo 66. obletnico.
V	sobotnih večernih urah je bila najprej otvor-
v Mendozi. Obiskali so tudi Slovenijo, ZDA, Bari-loče, MalargGe, Rosario in večkrat Buenos Aires.
Nastop je bil razdeljen na dva dela: v prvem
jena razstava z deli slikarja Franca Mlakarja, očeta gospe Majde Ocvirk, priljubljene osebe mendoške skupnosti.
Potem, so člani in prijatelji društva uživali koncert Slovenskega mendoškega okteta, ter predstavitev zgoščenke ob priložnosti 15 let življenja pevske skupine.
Ta druga zgoščenka uresničuje sanje osmih prijateljev, ki so, kot potomci Slovencev druge generacije, spoznavali in vzljubili slovensko pesem. Že od vsega začetka, od leta 1998, oktet obširno deluje in širi svoje pesmi na neštetih prireditvah, proslavah in obletnicah v Slovenskem domu in na prijateljskih srečanjih. Prireja samostojne koncerte v Slovenskem domu in v najpomembnejših dvoranah
so peli slovenske pesmi in v drugem, argentinske. Oktet so spremljali glasbeniki David Bajda na kitari, Fabián Patti na bombo in Pablo Salsedo na quenacho. Nekateri člani
je pričel z zahvalno sveto mašo. Daroval jo je g. Janez Cukjati; s petjem je sodeloval Mendoški pevski zbor.
Polna dvorana je bila jasen dokaz koliko prijateljev in znancev se je zbralo za praznovanje.
Za kosilo, prave slovenske jedi, so poskrbeli člani Doma, ki so se zbrali že prejšnji petek in pripravili domače koline. Z okusnim kislim zeljem in praženim krompirjem so se nam dobro prilegle.
Med kosilom je g. Tine Šmon, predsednik Društva, pozdravil in spregovoril prisotnim nekaj besed. Pred 66 leti je bil »najbolj pomembni cilj Društva vzgoja nove generacije v vrednotah, ki so jih oni gojili doma. Te so bile vera, ljubezen do matične domovine, njihov
okteta so tudi igrali na klavir in charango.
Za konec večera smo se udeležili skupne napi-tnice.
Nedeljski program se
jezik in kultura, poštenost, veselje, delavnost, solidarnost, nesebično delo za blagor naroda. S temi vrednotami smo zrasli v Slovenskem domu in smo
Ljubiteljski slikar Franc Mlakar se je rodil l. 1892 v Senožečah na Primorskem. Leta 1914 je bil poklican v vojsko in v njej preživel 8 let. Leta 1920 se je poročil z Josipino Vehovec iz Žužemberka. Kot zaveden Slovenec se je pred fašističnim nasiljem umaknil iz Senožeč v Žužemberk, kupil gostilno, ki jo je vodila žena Pina, on pa je bil zaposlen kot cestni nadzornik.
Svoje slikarske darove je kazal že kot osnovnošolec; razvijal jih je še v gimnaziji. V vojaški službi je vedno nosil s seboj svinčnik in skicirko. Na njegovo slikarsko ustvarjalnost je vplivalo tudi srečanje z Božidarjem Jakcem, ki je pohvalil številne Mlakarjeve slike Žužemberka.
Po upokojitvi se je slikanju popolnoma posvetil. Njegova dela so bila razstavljena v Piranu, Ljubljani, Novem mestu in domačem Žužemberku. Njegove slike visijo po domovih v Sloveniji, Avstriji, Italiji in tukaj v Argentini. Na njegovih platnih se najpogosteje pojavljajo motivi žužem-berškega gradu v različnih časih, Krka s starimi mlini ob bregovih s penečimi slapovi ter vrsta tihožitij. Bil je predvsem krajinar - realist. Umrl je leta 1980. Pokopan je v Žužemberku.
Ga. Majda Mlakar Ocvirk
prejeli neštete spretnosti ali sposobnosti, ki jih še danes prejemamo, kot je petje, deklamiranje poezij, šport, uživanje narave, nastope pri gledaliških igrah in folklornih plesih, organiziranje predstav, vodenje različnih skupin, itd. Te sposobnosti nas dopolnjujejo in nas bogatijo kot osebe, in s tem se obogati okolje v katerem živimo. Danes smo druga generacija, ki skuša usmeriti to zgodbo, in je naša odgovornost, da skrbimo za vzgojo naših otrok, tretje generacije, ki zdaj cveti, da bi imeli vsaj enake možnosti in priložnosti, kot smo jih imeli mi v okviru prej imenovanih vrednot.
Da bodo tudi oni imeli ta prostor v katerem smo mi privilegirano zrasli«. Zato, »je potrebno, da vsi skupno delamo, da se vključimo v različne odseke in sodelujemo«, da bi »vse to, kar smo mi dobili, širili naprej«.
Po kosilu, je folklorna skupina Korenine zaplesala plese, s katerimi je predstavila Slovence v Rosariju, na »3° Gran Festival Eslavo«. Tudi maturanta Gabrijel in Matjaž Nemanič, ki sta se udeležila Poletne Šole v Sloveniji, sta se prisrčno in občutno spomnila 70. letnice begunstva.
Prepevanje slovenskih ljudskih pesmi je izka-
zovalo toploto src med prijatelji. V tem vzdušju je minilo praznovanje. Krepitev vrednote vere in kulture ter ljubezen do domovine pa nas spremljajo, ko vzkliknemo, kot je predsednik Društva povedal ob koncu v svojem govoru: Kako lepo je biti Slovenec!
a. č.
Opomba:
Poročilu o občnem zboru Društva Slovencev v Mendozi želimo dodati, glede novega odbora, da sta bila izbrana Božidar Bajuk, kot pomočnik tajnika in Mariano Hirschegger, kot pomočnik gospodarja.
SAN JUSTO
Mladika je priredila veselico
Folklorna skupina Mladika je na argentinski državni praznik, 9. julija priredila veselico v Našem domu v San Justu. Folklorna prireditev je znova pritegnila mnogo navdušenih obiskovalcev. Lepo je bilo videti, kako so, kmalu po 17. uri zasedali prostore ob pogrnjenih in lepo okrašenih mizah. Prišli so naši domači, naši povabljeni gostje, ljubitelji folklore od blizu in od daleč, da se povese-lijo z nami.
Tokrat smo mladikovci želeli predstaviti slovenske in argentinske ljudske plese. Pod geslom: »Dve kulturi, isto veselje in ponos« smo izoblikovali bogat program. Povabili smo folklorno skupino Maribor, ki jo vodi ga. Ani Senovršnik; folklorno skupino Pristava, vodja prof. Marcelo Carte in argentinsko folklorno skupino Los Abuelos Gauchos, vodja prof. Ricardo Prosperi. V okviru Mladike sta se predstavili otroška in mladinska skupina pod vodstvom prof. Mirjam Mehle Javoršek, Tatjane Groznik in Nika Puntarja. Ansambel Baires Polka, Grupo Graciela Chaine in Percusion Buenos Aires so tudi poskrbeli za razgiban program.
Cenjene gledalce je prisrčno pozdravila ga. Nevenka Godec Zupanc. Raznoliki folklorni program smo razdelili na dva dela. V prvem delu so se plesalci izkazali v številnih argentinskih folklornih plesih. V drugem delu pa so v vsej barvitosti zaživeli spleti slovenskih ljudskih plesov. Folklorna skupina Maribor je pripravila poseben poklon nedavno preminulem velikanu narodnozabavne glasbe Slavku Avseniku.
Veselje in ponos nastopajočih ob izvajanju folklornih plesov je navdušilo obiskovalce, ki so pozitivno energijo, toplino in sporočilnost nagradili z aplavzom in pohvalo.
Seveda je bilo za vse lačne in žejne v zadostni meri poskrbljeno.
Iskrena hvala vsem nastopajočim, vsem obiskovalcem in vsem, ki so prispevali pri organizaciji dogodka. Hvala vsem članom Mladike, njihovim staršem in družinam ter vsem podpornikom, ki so tudi tokrat opravili svoje delo ter v veliki meri pripomogli, da se je prireditev uspešno izpeljala. Topla zahvala vsem!
Tatjana
Stran 2
10. septembra 2015 • SVOBODNA SLOVENIJA
Trio Rêverie v Slovenski hiši
V okviru Zedinjene Slovenije in Slovenske kulturne akcije smo v soboto 29. avgusta imeli člani slovenske skupnosti v Argentini in drugi ljubitelji glasbe možnost prisostvovati koncertu slovenskega Tria Rêverie v dvorani škofa Rožmana v Slovenski hiši. Že ob vstopu v dvorano smo imeli vtis, da se bo tu zgodilo nekaj glasbeno pomembnega. Navdušenje je bilo pravilno osnovano, kajti mnogi med nami smo imeli že v naprej možnost po spletu spoznati kvaliteto tega tria, ki nas je te dni počastil s svojim obiskom, najprej v četrtek 27. v Escuela de Música Juan Pedro Esnaola, drugič pa z omenjenim koncertom za slovensko skupnost.
Navzoče je najprej pozdravila znana zborovod-kinja ga. Lučka Kralj Jerman z neformalnim in ganljivim uvodom. Zastavila je vprašanje, kako pride mlad glasbenik do takega nivoja, in sama poudarila važnost starševskega spremstva in truda, osebnih vaj, discipline in samoodpovedi. Nato je izrazila še misel: dar ti je podan zato, da ga drugim razdajaš, in sama je omenila, da so članice Tria Rêverie to dobro razumele. Končno je na kratko opisala repertoar koncerta, za tem smo se pa s ploskanjem veselili vstopa nadarjenih deklet.
Trio Rêverie sestavljajo mlade slovenske glasbenice Tanja Činč (pianistka), Katarina Leskovar (violončelistka) in Mojca Jerman (violinistka, hčerka nam poznanega mojstra vitrojev Marka Jermana, bivšega Bariločana, in
vnukinja že omenjene ge. Lučke Kralj Jerman). Prva in zadnja sta študentki ljubljanske Akademije za glasbo, violončelistka pa Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Dekleta so dobitnice številnih nagrad z domačih in mednarodnih tekmovanj in skupaj delujejo od jeseni 2012 v komornem razredu prof. Tomaža Lorenza. Izpopolnjevale so se na mojstrskih tečajih priznanih profesorjev. V treh letih so izvedle številne koncerte doma in v tujini (v Dobrni, Ljubljani, Kranju, Trstu, Budimpešti, v Švici, Zagrebu ...). Julija 2013 se je trio udeležil mednarodnega tekmovanja za komorne skupine na Bledu in osvojil 2. mesto in 3. nagrado.
Decembra 2013 so se članice tria udeležile mednarodnega tekmovanja Tartini, ki je potekalo v Piranu in osvojile 1. mesto, 1. nagrado ter absolutno zmago med komornimi zasedbami. S temi podatki smo bili poslušalci pripravljeni na izreden koncert. Umetnice nas niso razočarale. Mojstrsko so nam podale repertoar, ki so ga izbrale za to priložnost.
Najprej so nam podale Maestoso Lugubre slovenskega sodobnega skladatelja L. M. Škerjanca. Skladba je v svojem pričetku morda »čudna« za poslušalce, ki niso vajeni take vrste sodobnih partitur, poleg tega pa plapola v njej temno ozračje, ki sovpada z imenom dela. S tem prvim podajanjem so postale jasne visoke zmožnosti in talenti mladih, smisel za nianse, preciznost, medsebojno razumevanje ... Poleg tega daje skladba možnost, da vsak inštrument (oz. izvajalec/izvajalka) izkaže svoje, tako da nam je s tem ostalo na jasnem sposobnost in glasbena dozorelost deklet.
Sledil je Rachmaninov Trio elegiaque No. 1 v g-molu, ki ga je skladatelj napisal v Moskvi pri 19. letih starosti. Zgrajen je v enem samem stavku, za razliko od večine drugih triov, ki so razdeljeni v tri ali štiri stavke. Glavna elegična tema je najprej predstavljena v klavirju, kasneje pa še v violončelu ter violini. Vzdušje v skladbi se stalno razvija in stopnjuje vse do samega konca, ko preide v pogrebni marš in počasi izzveni. Čudovita skladba, čuteno in ganljivo podana, ki je gotovo marsikomu povzročila kurjo polt.
Po kratkem odmoru so dekleta zaigrala romantični
Štiristavčni klavirski trio v d-molu skladatelja Antona Arenskega; napisan leta 1894. Prvi stavek (Allegro moderato) se prične z elegično temo v violini, ki se nato nadaljuje v klavirju. Celotni stavek preveva elegantno in ponekod elegično vzdušje. Drugi stavek (Scherzo) vsebuje šaljivi značaj s srednjim delom v taktu valčka; z njim so se dekleta izredno izkazale, tako da nekaj poslušalcev ni moglo brzdati aplavza. Tretji stavek (Elegia) vsebuje elegični značaj, v četrtem stavku (Finale) pa se kot remini-scenca pojavita teme iz 3. in 1.stavka. Delo se zaokroži s pompoznim koncem.
Navdušeno in podaljšano ploskanje zbrane publike je nagradilo zaključek predvidenega programa, za tem se je pa Andrejka Dolinar v imenu SKA zahvalila nastopajočim, vsaka izmed njih je dobila šopek iz rok zborovodkinj naše skupnosti: Marte Selan Brula, Lučke Marinček Kastelic in Andrejke Selan Vombergar. Tudi Lučka Kralj Jerman je končno prejela šopek iz rok vnukinje Magdalene in prav-nukinje Sofije.
Glasbe pa vsekakor ni bilo konec. Za bise je Trio zaigral najprej Invierno Porteño iz Piazzollovih Las cuatro estaciones porteñas, kar je bilo za poslušalce nadvse ganljivo. Dokazale so, da imajo hvalevreden smisel tudi za tukajšnje skladbe, tako da nismo pogrešali tistega buenosaireškega vzdušja, ki je pri evropejskih izvajanjih teh skladb včasih odsoten. Ker je publika stoje in z neprestanim aplavzom izrazila svojo željo za nadaljnje poslušanje so pa dekleta še dodala drugi stavek Mendels-sohnovega klavirskega tria št. 1 v d-molu in s tem zaključila predstavo.
Vsi prisotni (bilo nas je nekaj čez sto, lahko nas bi pa bilo tudi več ...), bolj ali manj poznavalci, smo očitno doživeli glasben večer, ki je bil na višku, ne samo za krajevne razmere, temveč, če mi dovolite, tudi svetovne. Z veseljem v duši smo se po koncertu udeležili še zakuske, za katero je preskrbela ZS, med katero smo si privoščili prijateljski pogovor.
Naj gre moja osebna zahvala (in gotovo bi se pridružili še drugi) vsem, ki so pripomogli k uresničenju tako kvalitetnega večera: bivšemu predsedniku ZS Franciju Žnidarju, ge. Lučki Kralj, odboru SKA in ZS, predvsem pa seveda Tanji, Katarini in Mojci, ki jim izrekam ne le zahvalo, temveč tudi globoko občudovanje. Hvala Bogu, imamo možnost po spletu (you tube) še naprej uživati kvaliteto tega tria, na kar vabim vse ljubitelje glasbe.
M.
JANEZ ZOREC
Churchill je seveda kmalu spoznal in kasneje priznal, »... da je brezpogojna podpora Titu bila ena njegovih velikih vojnih napak ...«. Razumel je, da Tito uporablja orožje za uničevanje svojih političnih nasprotnikov, ne pa proti Nemcem, in ga je glede tega zadnjikrat krepko opomnil, septembra leta 1944.
V Neaplju, 12. avgusta 1944., je Tito še razlagal Churchillu sledeče: »Narodnoosvobodilno gibanje Jugoslavije je v svojem bistvu obče ljudsko, nacionalno in demokratično. Potemtakem še enkrat poudarjamo, da ima vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja pred seboj en sam in najvažnejši cilj: borbo proti okupatorjem in njihovim slugam ter ustvaritev demokratične federativne Jugoslavije, ne pa vzpostavljanje komunizma, kot nam sovražniki podtikajo.« Razložil pa mu je tudi zakaj nima namena uvajati komunizma v Jugoslavijo: »Ce drugega ne, že zato, ker je treba pričakovati, da bo po vojni večina evropskih dežel živela v demokratičnem sistemu, in Jugoslavija si ne bo mogla privoščiti, da se od tega razlikuje.«
Ko sta pred koncem vojne Tito in Stalin podpisala pogodbo o prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, je Churchill že izgubil vse upanje, da bo Jugoslavija po vojni zahodnoevropska
Žrtve še vedno čakajo (2)
Predavanje na spominski komemoraciji v Rovtah 23. avgusta 2015
demokratična dežela. Decembra leta 1944, Churchill vzklikne: »Prišel sem do sklepa, da smo si s Titom vzredili kačo na prsih.« Potrdil je še, »...da je bila Rdeča armada tista, ki je dejansko osvobodila Jugoslavijo in ne Tito s svojimi partizani ...«, ter zaključil rekoč: »Mislim, da bi odslej mi morali stremeti za tem, da Italijo podpremo proti Titu ...«, ker »... še vedno upam, da bomo lahko rešili Italijo pred boljševiško kugo.«
V prvi polovici maja 1945., je Titova jugoslovanska vojska zago-spodarila v južnem delu avstrijske Koroške, v Slovenskem Primorju, Istri, na Kvarnerskih otokih in v Trstu. Toda zaradi pritiska zahodnih zaveznikov in kot posledica Celovške zarote, so maja zamenjali Kroško za življenja domobrancev in mnogih drugih beguncev in se od tam umaknili, v prvi polovici junija 1945 pa so odšli še iz Trsta. To je krona Titovega osvobajanja, ki nam je zapravila Trst in Koroško, za dolgo zamolčano krvavo ceno, ki počiva v Kočevskem Rogu.
Kako naj tako početje imenujemo drugače, kot da je Titova povezava z zavezniki bila le krinka s katero je lažje uresničil načrt revolucije. Dokumenti, ki to dokazujejo so danes dosegljivi vsem, da se na svoje oči prepričajo o resnici dogodkov
in političnih izmen, ki so neposredno po vojni doprinesli v Jugoslaviji, oz. v Sloveniji, toliko gorja. Tito in njegova vojska je zadolžena s kolaboracijo, prvič z Nemci in drugič s Sovjeti. Med tem pa njegov boj ni bil narodnoosvobodilni, ampak boj za totalitarno oblast in poigravanje z zahodnimi zavezniki, ki mu je dovolilo uresničiti namero jugoslovanskih komunistov, izraženo na njihovi konferenci leta 1940, ko so odločili »... da je zanje boj proti okupatorju sprejemljiv, le če ga bodo lahko izrabili za prevzem oblasti«.
Koga ob teh usodnih dogajanjih moremo označiti za kolabo-ranta: tistega, ki se je zapuščen od zahodnih zaveznikov branil pred zvijačnim genocidnežem, ali zvijačneža, ki je lagal levo in desno, da je lahko zadovoljil svoj krvavi pohlep po oblasti?
S temi očitnimi dokazi, so danes kratice NOB, OF samo lažnive bajke, ki smešijo Slovenijo pred svetom, kot smo temu bili priče oktobra lanskega leta, ko se je v Evropskem parlamentu poleg nesposobnosti vlekel za kandidatinjo še zmotni ideološki anahronizem.
Ideološki anahronizem je za naše oči, ki gledamo slovensko sedanjost iz neobremenjenega podnebja, nerazumljivo vprašanje. Mojo generacijo, živečo
v tujini, ne veže več spopad med domobranci in partizani. Smo pa brez dvoma neposredne priče bolečin, ki so jih domobranci in njihovi prijatelji prenašali v izgnanstvu. To bolečino so naši predniki prenašali brez obupa; nihče ni namreč v najhujših izkušnjah izgnanstva naredil samomora. Od tega trdnega duha, ki sta ga ohranjala neomajno zaupanje v Boga in ljubezen do Slovenije, se tudi nam porajajo iskrene nade, da bi Slovenija dokončno oživela v pravi demokraciji. Osamosvajanje Slovenije smo doživljali kot prelomno gibanje med žalostno preteklostjo in pričakovano slogo med Slovenci za dobrobit države, rešene starih antago-nizmov. Zaznali smo nujnost, da tega zgodovinskega trenutka ne smemo zamuditi in se zato na razne načine vključevali s prispevanji za priznanje nove slovenske države. Priča sem, da je tudi ta rod, ki je nastal v izgnanstvu, skupno s pomočjo starejše generacije povezane s demokratičnimi političnimi gibanji v svetu, na razne načine pripomogel, čeprav ne z majhnimi težavami, da so slovenske pomladne politične moči dobile svoj prostor na mednarodni areni, in s tem pospešile postopek, ki je končal s priznanjem samostojne države Slovenije.
In kaj se je zgodilo? Ponovno je bila demokracija prevarana. Sam predsednik Komunistične partije je postal prvi predsednik neodvisne Slovenije. Hujše: kot je danes znano v javnosti, so se prvi predsednik neodvisne Slovenije in več njegovih somišljenikov, prizadevali da bi Evropa ne priznala slovenske osamosvojitve v prid neke nove jugo- slovanske konfederacije. Politična apatija, neodgovornost in pomanjkanje prave svobodne slovenske zavesti med premnogimi, še posebno v vrstah pol-stoletja zatiranih, pa so pripomogli, in se to še danes dogaja, da so se nasprotniki slovenske osamosvojitve zakore-ninili na oblasti. Dosegajo, da se po 25. letih na predsedniškem mestu še vedno ne more pojaviti znak politične alternative, da ne pride do zamenjave, ki je v svobodnem svetu nujna za zdravo rast demokratične države.
S tem je bila Slovenija izdana že drugič. Izdan pa je bil tudi še upajoč slovenski rod, ki je nastal v tujini, kot da gre za zaroto, ki se je slovenski narod ne more znebiti. Bojimo se, da postane demokracija v Sloveniji samo lažni pojem s katerim se v resnici poistoveti zvijača z obrazi neprestano spremenjenih imen prele-vitih političnih strank iz stare nedemokratične nomenklature.
(Konec prihodnjič)
SVOBODNA SLOVENIJA • 10. septembra 2015
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SMRT ČLOVEKOLJUBA
V mestu Lambarene v afriški ekvatorski državi Gabon, je umrl v soboto v starosti 90 let dr. Albert Schweitzer, zdravnik, človekoljub, filozof ter Nobelov nagrajenec za mir.
Dr. Schweitzer se je pred več kot 50 leti odrekel udobnemu življenju v Evropi ter odšel v afriški pragozd, kjer je v omenjenem mestu, ob obali reke Ogava, s svojo ženo Heleno Breslav, zgradil bolnišnico, v kateri je zdravil domače afriško prebivalstvo.
SLOVENCI V ARGENTINI
Škof Slomšek med slovenskimi otroki. V nedeljo, 6. septembra, je naša šolska mladina doživela enega najlepših srečanj z »očetom slovenske šole«. Ob štirih popoldne je v Slovenski dvorani prisostvovala skupni maši in besedam g. dr. Alojzija Starca o svetniškem liku velikega moža, sina slovenskega naroda, ki naj bi tudi po priprošnji šolskih otrok dosegel čast oltarja.
Potem je spregovoril Slomšek sam: z besedo in pesmijo svojega nauka, ki ga je spretna misel ustvarjalke gospe Debevčeve postavila na oder, v življenje. Skoraj 90 otrok moronskega tečaja je v nepretrganem teku pesmi, besede in dejanja odigralo sliko za sliko otrokovo doživljanje doma in v naravi od jutra do večera. ...
Kulturna večera SKA. Sedmi je bil 21. avgusta t.l. Na njem je predaval g. dr. Srečko Baraga o »Slovencih v Jugoslaviji«. ...
Osmi kulturni večer je pa bil v soboto 4. septembra. Posvečen je bil proslavi Dantejeve 700-letnice. O Danteju in njegovem pomenu za ves kulturni svet je govoril pesnik dr. Tine Debeljak ...
Obletnica smrti generala Rupnika. Za obletnico smrti generala Rupnika je bila v nedeljo, 5. Septembra 1965, v Slovenski kapeli sv. maša za pokoj njegove duše. Po sv. daritvi so zastopniki Društva slov. protikomunističnih borcev položili slovenski šopek na spomenik žrtvam komunističnega zločinstva na Slovenskem. ... Spominsko slovesnost je zaključila skupno zapeta pesem Oče mati .
(Svobodna Slovenija, 9. septembra 1965 - Št. 36)
RESUMEN DE ESTA EDICION
NOVO ŠOLSKO LETO - NOVA OSNOVNA ŠOLA
Za okoli 174.000 osnovnošolcev in okoli 75.000 dijakov se je začelo šolsko leto. Osnovna šola dr. Antona Šuštarja v Šentvidu je letos dobila partnerico in sicer v Mariboru. V okviru Zavoda Anton Martin Slomšek je začela delovati Osnovna šola montessori. Glede na način pouka in učenja bo šola, ko bo v njej delovalo devet razredov, imela 150-160 učencev.
LETOŠNJA JE ŽE 30. VILENICA
Na gradu Štanjel so po literarnem branju podelili kristal Vilenice, ki sta ga letos prejeli dve avtorici - Blerina Rogova Gaxha s Kosova in Polona Glavan iz Slovenije. Kosovska avtorica je žirijo prepričala s podobami, ki odsevajo travme ljudstva, Glavanova pa z drznostjo in brezkompromisnostjo pisanja.
S podelitvijo osrednje festivalske nagrade lavreatu, češkemu pisatelju Jachymu Topolu, pa se je sklenil mednarodni festival, ki letos praznuje 30. jubilej.
Festivala se je udeležilo več kot 20 avtorjev iz vsega sveta.
BREZPOSELNOST V AVGUSTU
Zavod RS za zaposlovanje je objavil, da je bilo v Sloveniji konec avgusta registriranih 107.935 brezposelnih, kar je 1,5 odstotka manj kot julija in šest odstotkov manj kot avgusta lani. Avgusta se je tako nadaljeval trend zniževanja števila registriranih brezposelnih. Januarja je bilo registriranih več kot 124.000 brezposelnih, julija manj kot 110.000, avgusta pa manj kot 108.000.
Na zavodu za zaposlovanje se je v prvih osmih mesecih letos na novo prijavilo 59.351 brezposelnih oseb, kar je šest odstotkov manj kot lani v tem času. Za približno šest odstotkov je bilo v osmih mesecih nižje tudi povprečno število prijavljenih na zavodu.
S STOLPA V ŠTIRI DRŽAVE
V Lendavskih goricah so odprli 53,5 metra visok razgledni stolp Vinarium, ki omogoča pogled v štiri države. V njem bosta lokalna kulinarična in vinska ponudba, stal je nekaj več kot 1,7 milijona evrov, letno pa naj bi privabil od 30.000 do 40.000 gostov.
PO SVETU
SREČANJE ZA MIR
V	Tirani v Albaniji je potekalo mednarodno srečanje verstev za mir, ki ga vsako leto pripravi skupnost sv. Egidija. Tokrat je potekalo v znamenju begunske krize, čeprav omenjena skupnost poudarja, da resničnega problema ne predstavljajo begunci, ampak vojne. Katoliško duhovno gibanje sv. Egidija je pred začetkom mednarodnega srečanja v Tirani pozvalo k miru in večji solidarnosti z begunci. Ne begunci, pač pa vojne danes predstavljajo resnično stisko, je zapisano v sporočilu skupnosti. »Že leta po svetu pustošijo vojne, za končanje katerih očitno nihče ne zbere potrebne moči ali potrebne volje.« Mir pa je še vedno mogoč, so prepričani predstavniki gibanja, ki sodeluje tudi v medverskem dialogu.
PRAVOSLAVNI KONCIL?
V	Carigradu so sklenili večdnevno zasedanje 140 pravoslavnih škofov, ki so razpravljali o pripravah na vsepravoslavni cerkveni zbor. Načrtovani termin odprtja cerkvenega zbora so binkošti 2016. Koncil naj bi bil prvo večje srečanje pravoslavnih škofov v zadnjih več kot tisoč letih. Za zadnji cerkveni zbor, na katerem so o verskih vprašanjih skupaj razpravljali predstavniki vzhodne in zahodne Cerkve, velja drugi nicejski koncil leta 787. V pravoslavju pa kot vsecerkveni oz. ekumenski koncil delno velja tudi četrti carigrajski cerkveni zbor iz leta 879/880. Srečanje vseh pravoslavnih cerkvenih voditeljev so načrtovali že od leta 1961, vendar ga doslej še ni bilo mogoče udejanjiti. Zaradi številnih nerešenih nasprotij se pojavlja dvom, ali bo trenutni predvideni termin mogoče obdržati.
UBOGA BOSNA
Zaradi posledic vojne med leti 1992 in 1995 je Bosna in Hercegovina še danes država z največjim minskim problemom v Jugovzhodni Evropi ter ena izmed minsko najbolj onesnaženih na svetu. Za odstranjevanje min in drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev si že dolga leta prizadeva ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti. Ta je s pomočjo slovenskih sredstev v teh dneh dokončno očistila še tri območja, ki so jih dodatno onesnažile lanske katastrofalne poplave.
KMETJE PROTESTIRAJO
Kmetijski ministri EU so se zbrali na kriznem sestanku v Bruslju. Razpravljali so o anomalijah na trgu mleka po aprilski odpravi mlečnih kvot, ter težavah zaradi izjemno
nizkih odkupnih cen mesa, sadja in zelenjave, zaradi ruskega embarga na uvoz hrane. Pred sestankom je že ponoči promet v Bruslju povsem ohromljen, saj so se belgijski kmetje tja prispeli s traktorji. Na dan sestanka pa so izvedli eno najbolj množičnih protestov v zadnjih letih. V centru Bruslja je namreč v času kriznega sestanka kmetijskih ministrov protestiralo kar 5000 traktorjev.
KITAJSKA PARADA
Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v Aziji so v Pekingu pripravili največjo vojaško parado doslej. Ob začetku je predsednik Xi Jinping na Trgu nebeškega miru napovedal, da bo Kitajska zmanjšala svoje vojaške zmogljivosti v številu pripadnikov, ob tem pa dodal, da so še vedno zavezani miroljubnemu razvoju. Kitajski predsednik je dejal, da ljudje zaradi vojne izkušnje še toliko bolj cenijo mir. Ob tem pa dodal, da je »totalna zmaga« nad Japonsko Kitajski ponovno zagotovila status velesile v svetu. Xi je napovedal tudi, da bodo zmanjšali število pripadnikov oboroženih sil, ki zdaj štejejo 2,3 milijona vojakov.
UGRABITEV V SIRIJI
Zamaskirani in oboroženi napadalci so v Bagdadu ugrabili 18 uslužbencev turškega podjetja, ki v predmestju Sadr City gradi nogometni stadion. Identiteta ugrabiteljev zaenkrat ni znana. Sadr City je sicer utrdba provladnih šiitskih milic, ki se borijo proti skrajni sunitski Islamski državi. Ta je lani zavzela večja območja Iraka, pod njenim nadzorom je tudi dobršen del Sirije.
SIN CULPA NI CARGO
El ex premier Janez Janša y dos de sus colaboradores quedaron desafectados del polémico juicio por la compra de los blindados "Patria". Durante diez años el actual líder opositor fue investigado, perseguido e incluso encarcelado, sin que hubiera indicios reales ni pruebas en su contra. Se trató, según la oposición, de una operación de la izquierda, para perjudicarlos políticamente. (Pág. 1)
PARA CONSERVAR LA MEMORIA
En la segunda mitad de septiembre nos visitará la señora Helena Janežič, encargada en la Biblioteca Nacional de Ljubljana (NUC) de las publicaciones que editan los eslovenos en distintos países del mundo. El objetivo de su viaje es tomar contacto con la vida de nuestra colectividad y estudiar los archivos, tanto de publicaciones como de documentos, que son testigos de la obra realizada por las comunidades eslovenas en la Argentina. La señora Janežič pide a todos los eslovenos y sus descendientes, que poseen material histórico de la labor de los distintos grupos y entidades eslovenas, que lo cedan a la Biblioteca Nacional, o lo faciliten para ser digitalizado. Sólo así se asegurará que perdure en el tiempo y sea basamento de la memoria de nuestro paso por el mundo y nuestro aporte a la cultura eslovena. Quien tenga interés de contactarla, puede hacerlo a su dirección electrónica: helena.janezic@nuk.uni-lj.si
ANIVERSARIO MENDOCINO
La Sociedad Eslovena de Mendoza acaba de cumplir sus 656 años de vida. Con tal motivo organizó una serie de festejos, que comenzaron el sábado 29 de agosto con una exposición pictórica del artista Franc Mlakar. La velada siguió con un concierto del Octeto Esloveno de Mendoza, que desde 1998 cultiva, con enorme éxito, la tradición eslovena del canto. El acto finalizó con un brindis. El domingo 30 hubo oportunidad de agradecer tantos dones recibidos con una misa, animada por el Coro Esloveno de Mendoza. Siguió un almuerzo de camaradería, en cuyo transcurso el presidente Tine Šmon pronunció palabras alusivas. Luego el conjunto folklórico Korenine (Las raíces) representó varios bailes típicos. Los eslovenos de Mendoza cultivan los valores de sus antepasados y sienten, según las palabras de su presidente, que "el hermoso ser esloveno". (Pág. 3)
FIESTA DE LA TRADICION
En el centro esloveno de San Justo "Naš dom" desde hace varios años actúa el grupo folklórico "Mladika", integrado por niños y jóvenes. Una vez al año organizan una gran fiesta de encuentro de varios grupos, para celebrar la tradición que expresan con sus bailes. Esta vez fue el 9 de Julio, bajo el lema "Dos culturas, la misma alegría y orgullo". Además de dos conjuntos locales, invitaron a los bailarines de Pristava y de Carapachay, y el conjunto tradicional "Los Abuelos Gauchos". Fue una velada llena de entusiasmo y alegría, en cuyo transcurso los jóvenes dieron acabada prueba de su cariño por las tradiciones eslovenas y su compromiso con la cultura argentina. Hubo cálidos aplausos. (Pág. 3)
UNA VELADA MUSICAL
Estuvo entre nosotros el Trío Rêverie, integrado por las jóvenes eslovenas Tanja Činč (piano), Katarina Leskovar (violonchelo) in Mojca Jerman (violin). A pesar de su corta edad, cuentan en su haber numerosos conciertos. Han intervenido en importantes concursos y se hicieron acreedoras de premios internacionales. Fue un lujo tenerlas entre nosotros, ya que se presentaron en Buenos Aires y Bariloche, ya que Mojca tiene sus raíces en nuestro sur. El concierto en el Cent ro Esloveno de Buenos Aires tuvo lugar el sábado 29 de agosto. Interpretaron obras de L. M. Škerjanec, Rachmaninov y Arenski, agreghando un bis de Piazzolla y Mendelson. Fue un verdadero lujo tenerlas entre nosotros. El aplauso de los presentes, que no quería concluir, expresó el agradecimiento por una velada llena de música y sentimientos. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Jože Horn, Metka Mizerit, Marko Kremžar, Karina Marušič, Tatjana Modic Kržišnik, Barbara Kržišnik, Martin Sušnik in Janez Zorec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1.100.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.545.-; beli papir $ 1.755.-; Bariloche; $ 1.300.-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.- US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
Stran 6
10 de septiembre de 2015 • N° 36
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
r	no sobote
sabor tropee
od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejía, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Popravek
SLOVENCI IN SPORT
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
V zvezi s člankom »Apologija altruizma« (Svobodna Slovenija št. 34, stran 4), smo prejeli sledeč dopis:
Prof. Franci Stanovnik me je opozoril, o škofih slovenskega rodu v Argentini (da so bili vsi trije zavodarji), da tisto ne drži. Urbančeva družina se je preselila v Tucuman, ko sta bila fantka še majhna. Brata Urbanč, ki sta na listi zavodarjev, sta bratranca tukumančanov (ta lista me je zapeljala). Andrej Stanovnik je sicer bil eno leto v Baragovem misijonišču, a je vso gimnazijo končal drugje (v Villa Elisa). Torej mu tudi (povsem) ne pristoja ime zavodarja.
To v vednost, da se ne bo pomota ponavljala.
Opravičujem se, ker nisem dobro preveril podatkov. In zahvala Stanovniku za pojasnilo.
Vinko Rode
OBVESTILA
ČETRTEK, 10. septembra:
Redna seja Zveze slovenskih mater in žena ob 15.
uri.
SOBOTA, 12. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre Krčmarica, v Slovenskem domu San Martinu ob 19,30 in nato na razpolago večerja. NEDELJA, 13. septembra: Mladinski dan v Našem domu v San Justu. ČETRTEK, 17 septembra:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16h. Imeli bomo praznovanje in tombolo. Vsi prav lepo vabljeni!
SOBOTA, 19. septembra:
Pouk na srednješolskem tečaju RMB, od 15. do 19.30 ure, v Slovenski hiši. Ob 16. sestanek staršev in dan odprtih vrat.
Ponovitev igre Krčmarica, v Slovenskem domu Cara-pachayu ob 19. uri.
NEDELJA, 20. septembra:
54. obletnica Slomškovega doma.
SOBOTA, 26. septembra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15.
uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVICE
miru!
Slovenski dom CARAPACHAY vabi na predstavo komedije
KRČMARICA MIRANDOLINA
V izvedbi Gledališke skupine Slovenske Vasi V soboto, 19. septembra ob 19. uri
Dra. Cecilia Grierson 3867 - Carapachay
MEDALJO TUDI LAHKEMU ENOJCU
Slovenski veslač Rajko Hrvat je na svetovnem prvenstvu v francoskem Aigu-ebelettu osvojil srebrno medaljo med lahkimi enojci. Zmagal je Novoze-landec Adam Ling, bron je osvojil Srb Miloš Stanojevic.
Kar tri četrtine proge je najbolje kazalo Stanojevicu, v zadnjem delu pa sta imela v sprintu več moči Ling in Hrvat, ki sta začela zadržano in bila po četrtini nastopa šele na petem in šestem mestu. V drugem delu sta stvari postavila na svoje mesto. Hrvatova medalja je nasploh prva slovenska medalja na svetovnih prvenstvih v kategoriji lahkih veslačev.
TUDI TO JE MOGOČE
Petinsedemdeset minut je Slovenija obvladovala in zmagovala na tekmi, potem pa se je obrnilo. V zadnjih desetih minutah je Švica dala tri gole in odnesla enako število točk.
Slovenske barve so zastopali: Handa-novic, Struna, Ilic, Cesar, Jokic, Steva-novic, Kurtic, Birsa (od 82. Krhin), Kampl, Iličic (od 90. Samardžic), Novakovic (od 58. Pečnik).
Tako želeno drugo mesto v skupini E, ki neposredno vodi na EP (tretje pa v dodatne kvalifikacije), je zdaj težko dosegljivo. Do konca kvalifikacij Katančeve fante čakajo še Estonci in Litovci doma ter San Marino v gosteh.
ENA SLABA, ENA DOBRA NOVICA
Slovenska košarkarska reprezentanca je 39. evropsko prvenstvo začela s porazom. V Zagrebu je v skupini C
Rajko Hrvat
morala priznati premoč izbrani vrsti Hrvaške, ki je zmagala z 80:73. V 2. krogu pa je premagala Gruzijo z 79:68.
Za Slovenijo je to korak k zastavljenemu cilju v predtekmovanju, vsaj tretjemu mestu v skupini C. Z njim bi si izborila nadaljevanje tekmovanja v francoskem Lillu, hkrati pa v osmini finala prišla na ne najmočnejšega tekmeca iz skupine D. A za to potrebuje še dve zmagi; po dnevu premora jo čaka Nizozemska, potem Grčija in končno Makedonija.
PADALCI PADAJO NA MEDALJE
Le teden po končanem evropskem prvenstvu, na katerem so slovenski padalci osvojili dve medalji, so se padalci v avstrijskem Thalgauu zbrali na peti letošnji tekmi svetovnega pokala v skokih na cilj. Zmagala je ekipa Elan, slovenski uspeh so dopolnili padalci Ptuja.
Smrt
V San Justu je umrl France Trpin (93). Naj počiva v