MARJAN RAVNIKAR Senzacionalna in laična ugibanja tujega tiska o obisku tovariša To- gljatija in njegovih sodelavcev v Ju-' goslaviji so le dokaz, kako malo po- znajo principielnost naše zunanje politike. Prav tako je to tudi doku/ nerazumevanja realne politike, ki jo vodi italijanska KP. Obe namreč že dolga leta proklamirata in v praksi izvajata načelo sodelovanja, nevrne- šavanja, ne vsiljujeta svojih načrtov, in končno obe sta odločni pob o r niči miru v svetu. Po letu 1948 je bila KP Italije prva, ki je sprejela kot pozitivno in pravilno misel, da mora vsak narod na svoj, sebi svojstven način graditi socializem. To je Partija, .ki nepre- stano išče povezavo z vsemi progre- sivnimi ljudmi svoje dežele. Zaradi ta- kih realnih stališč tudi ima v zad- njih letih še posebno velike uspeh Njena popularnost in ugled sta kva- litetno in kvantitetno učvrstila me- sto, ki ga zavzema. Je potem čudno, če vodstvo take Partije, ki je po na- činu dela, po pricipih zunanje poli- tike toliko slična naši, pride k nam na obisk? Živčnost okrtig obiska C astra v Mo- skvi se še ni polegla. Eni vidijo v tem novo nevarnost za ZDA, drugi zopet slabost Moskve, ki s te'm baje prosi Cubo. da se odreče Pekinga in podpiše delni sporazum o prepovedi atomskih poizkusov. Špekulacije so naravnost neverjetne in zelo verno odražajo želje: in strah tistih, ki jih objavljajo. Vse kar ni s službe- nim protokolom objavljeno, še ni skrivnostno! Verjetno je obisk le na- daljevanje politike, ki naj bi odpra- vila nasprotja med Cubo in ZDA. Vsaj taka, ki so grozeča. Takšna po- litika odgovarja tako ZDA kot Sov- jetski Zvezi. Posebno še ZDA, ko vidi v situaciji Paname, da je v vsej Juž- ni Ameriki nasploh potrebno veliko več poštenega realizma in manj gro- ženj ter eksploatacje. Če k temu pri- pomore tudi osebni stik. kar je ra- zumljivo, ga lahko samo pozdravi- mo. Drugačna je situacija s priznava- njem LR Kitajske, kar pripravlja De Gaule. Tu je manj nejasnosti. Vsaj za redne spremljevalce političnih do- godkov. Želja Francije, da se jo upo- števa kot velesilo — ponovno prido- biti politični in ekonomski vpliv v nekdanjih azijskih kolonijah — trgo- vinska izmenjava s Kitajsko (kar za- enkrat več pomeni Kitajski kot Fran- ciji) in odprta manifestacija neza- dovoljstva Francije do ZDA in nje- nih gledanj na francoske koncepte zahodnoevropskega trga, so motivi, ki vodijo de Gaula. Vse to so sicer stvari velikega apetita in še ne po- menijo učvrstitev svetovnega miru. Toda če bo Francija s svojim pri- znanjem Kitajske v Združenih naro- dih potegnila za seboj vse bivše predstavnike kolonij, ki imajo še vedno močne zveze z metropolo, pa bi prišlo do ogromne pozitivne spre- membe o korist Kitajske. S tem bi nastopila potrebna večina, ki je do danes Kitajska ni imela. Takšen re- zultat francoske akcije pa bi bil za svetovni mir pozitiven. S sprejetjem Kitajske v Združene Narode bi pre- vzela Kitajska tudi obveze, ki izha- jajo iz Povelja Združenih narodov. Sama bi s tem postala deblokirana, dobila možnost trgovinske izmenja- ve z ostalimi deželami in s tem re- šila sebe ekonomskih težav, Kaj bi to pomenilo za njo in za svetovni mir, ni težko uganiti. In še previdno laviranje Erhardta na liniji Wasliington-London-Pariz! To da slutiti na realnejšo politiko Zahodne Nemčije do Sovjetske Zveze. To potrjuje tudi polslužbeno negodo- vanje Bonna do najnovejših kontak- tov Pariz-Peking. INTERVJU S STANETOM SENLCARJEM, PREDSEDNIKOM OKRAJNEGA KOMITEJA ZMS CELJE Programi na osnovi interesa Obiskali smo tovariša Staneta Se- ničarja, predsednika OK ZMS in mu zastavili nekaj vprašanj, na ka- tera nam je rad odgovoril: Kolikor smo seznanjeni, je. pred dnevi okrajni komite ZMS zaključil številne obi- ske aktivov v vseh občinah našega okraja. Kako ocenjuješ uspeh obiskov in delo član- stva Zveze mladine v našem okraju sploh? Aktivno vključevanje mladih v reševanje in sodelovanje pri aktu- alnih družbenih nalogah v delovnih organizacijah, šolah in na vasi', ni samo formalna nujnost temveč od- raz želja in hotenj • mladih, ki jih čutijo pri svojem vsakodnevnem delu. Vloga Zveze mladine postaja takd vse pomembnejša in bolj kom- pleksna tako, da ni več samo ozko v specifičnih mladinskih oblikah de- la temveč se vse bolj odraža v vseh družbeno ekonomskih procesih na vseh področjih dela mladih ljudi. Namen, ki smo ga imeli pri obisku 130 aktivov Zveze mladine v vseh občinah našega okraja je bil dose- žen. Na osnovi pobud in interesov vseh mladih ljudi v celjskem okraju si bomo smotrneje zastavili progra- me dela. v 'okrajni organizaciji ZMS. Kaj smatraš o delu in nekaterih specifič- nih oblikah mladinske aktivnosti kot so; klubf mladih proizvajalcev, klubi mladih občanov, kljub mladih kmetijskih, proizva- jalcev in podobno? Kaj meniš, da so vzro- ki za premajhno aktivnost teh klubov? Čeprav so te oblike s kvalitetnimi programi nedvomno izredno po- membrie pa ne uspevajo v večini primerov predvsem zaradi tega, ker ni pravilne vsebinske- orientacije in kadra, ki bi uspešno vodil te klube. Nedvomno je organizacija Zveze mladine v celjskem okraju pred izredno pomembni- mi nalogami. Prosimo te, da nanizaš neka- tere najpomembnejše. V prvih dneh februarja bomo or- ganizirali seminar za vodstva občin- skih organizacij, kjer se bomo pogo- vorili o programiranju dela v posa- meznih občinah ter o metodah in sistemu dela občinskih organizacij Zveze mladine. Ni dvoma o tem, da bo VII. plenum OK ZMS, kjer se bomo pogovorili o uspešnosti letoš- njih občinskih konferenc ter spreje-. li dopolnjeni program okrajne or- ganizacije najtemeljitejša priprava za ta seminar. Prav tako bo izredno pomembno posvetovanje z mladimi kmetijskimi strokovnjaki o dopol- nilnem izobraževanju mladine na vasi ter o konkretnih nalogah mla- dih kmetijskih strokovnjakov pri realizaciji družbenega plana. Ne na- zadnje bomo' posvetili izredno po- zornost delu aktivov Zveze mladine v delovnih organizacijah. Tam so posebno aktualna vprašanja statuti, prehod , na 42-urni- tednik, bližnje volitve v DS, pravilno tolmačenje in pristopanje k odpravljanju oseb- nih dohodkov izpod 25.000 din.' Vse te, ter vrsta ostalih nalog pomenijo uvod v temeljite priprave na repub- liško konferenco Zveze mladine, ki bo predvidoma marca. D. Š. PO OSMIH LETIH — Kaj dobrega te je prineslo? — Tvoje ljubiteljsko delo, jože. — Ne delaj me skromnega! me je utrujeno izavrnil. In prav v njego- vih besedah isem našel uvod. Jože Volk skromen in delaven; ne govori mnogo, toda delo predsednika kra- jevnega odbora Socialistične zveze •v Velenju je v štirih letih dokaj zgovorno. Pred osmi mi leti je -prišel v Ve- lenje in se zaposlil pri rudniku kot referent za delovne odnose. Takoj so ga vključili v krajevni odbor SZDL ter mu po vztrajnem in mar- ljivem delu slednjič v letu.1959 za- upali predsedniško mesto, ki pa je pri 5.700 članih bržčas velika odgo- vornost. Služba, dolžnosti predsed- nika, sprejemanje -delegacij, ki jih je v tem »obdobju bilo okrog' 120, sestanki, razprava o ustavi, volitve, težka gospodarska situacija v pred- lanskem letu iin nešteto akcij pro- stovoljnega dela. ki so najbolj vidne v čudpviti urejenosti mesta, iin na- vsezadnje tudi družina — žena in dvoje sinov. In čestokrat nešteto pripomb, kako bi to ali ono lahko bilo bolje; največkrat so jih dajali tisti, ki so stali ob strani. Osem let hitro mine, toda osem let je lep čas, posebno še, če ga žrtvuješ za dobro družibe, za dobro nas vseh, kaj-ti pri tem mora nekdo utrpeti — in to je d ružiina. — Slišim, da se poslavljaš od pred- sedniškega mesta? Da. Boj;m se.'da sem že preveč stereotipen. Novi bo-do gotovo osve- žili razgibanost vrst Socialistične zveze. ! — Povej nam. kateri uspehi so te najbolj prevzeli? — Us;p«hi? Delo je en sam niz na- ših dolžnosti. Srečen pa sem bil, ko smo z mladino vred z-gradiili kotal- kališčt;. otroški park in prav tako zadovoljen, ko smo po raznih poli- tični!] akcijah lahko ugotavljali na- predek. Sedaj se boš še v večji meri posvetil domu? . — Vseka-kor. čeorav bom vedno v delovnih vrstah Socialistične zveze. x . Klan eni k PROGRAMI - POGOJ - ZA DOBRO DELO Organizacijska komisija okrajne- ga komiteja Zveze komunistov Ce- lje je pred dnevi izvedla zanimivo analizo. Obiskala je nekaj organi- zacij Zveze komunistov, ki se ne po- našajo z visokim številom članstva in na podlagi tega »brala nekaj u- gotovitev, ki jih vendarle lahko ne- koliko posplošimo. Komisijo je zla- sti zanimalo, kakšna je vloga, teh organizacij v lastnem kole kiti v u in kakšen vpliv imajo na širše območ- je. Čeprav bi bilo krivično, če bi delo organizacije Zveze komunistov ocenjevali samo po številu članstva, pa je vendarle razumljivo, da na primer štiri ali petčlanska organi- zacija v kolektivu, ki šteje več kot 130 zaposlenih, ne more opraviti po- membnejšega dela. Takšne organi- zacije po navadi ne najdejo prave vsebine svojega dela in razpravlja- jo predvsem o organizacijskih vpra- šanjih, niimajo skrbno sestavljenih programov in njihovo delo je v glavnem kampanjsko in prepuščeno stihiji. Za »individualnim izoibraže- .vanjem se marsikdaj skriva zelo šibka i iniciativa komunistov, da bi se seznanjali s .problemi ožje in šir- še skupnosti.- Primerilo se je celo, da komunisti niso proučili niti ma- terialov četrtega in petega plen uma Centralnega ko m/i tej a Zveze komu- nistov Jugoslavije ter da tako indi- vidualno« delo ni zajemalo niti spremljanja novic dnevnega časo- pisja. . V številčno šibkih osnovnih orga- nizacijah Zveze komunistov pa bi morali vso pozornost posvetiti spre- jemanju novih članov. Kandidate je treba skrbno izibrati — kriterij naj bo njihova družbeno politična ak- tivnost. — ter jim kasneje tudii po- magati. da' se bodo ko,t člaini orga- nizacije Zveze komunistov v življe- nje še aktivneje vključili. ANALIZA LETNIH KONFERENC V šentjurski obč;ni SO implp VSP osnovne ornan;zaciie 7KS ]pt.ne kon- ferenco že do konca preišnieaa leta Na niih so iznesli mnogo Dredlorrov za rešitve posameznih problemov v občini. Zato je občinski komite ZKS na svoii seji, ki je bila pretekli teden analiziral vse predloge, ki so bili iz- nešeni na letnih konferencah. L. S,- STATUTE BODO PROUČILI Pri občinskem odboru SZDL v Šmarju pri Jelšah deluje posebna komisija za gospodar- stvo in samoupravo, ki si je pred kratkim izdelala delovni načrt za tekoče leto. Pred- vsem bodo pregledali statute delovnih orga- nizacij s posebno pozornostjo na samo- upravljanje. Prav tako bodo proučili za- ključne račune gospodarskih organizacij ter skrbno spremljali procese za uveljavitev 42- uruega tednika ter odpravo najnižjih oseb- nih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Na pomanjkljivosti bodo opozarjali pristoj- ne organe. 1. Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V CELJU: VZGOJA OTROK - DOLŽNOST VSE DRUŽBE V sindikalni dvorani železniške postaje v Celju so se v nedeljo dopoldne zbrali k občnemu zboru predstavniki društev prija- teljev mladine celjske občine. Občinska zveza društev prijateljev mladine ima obč- ni zbor vsaki dve leti in tudi ta je bil' — kot vsi dosedanji — skrbno pripravljen. Poročilo o dejavnosti občins.ke zveze in o številnih problemih dela z otroki, je podal tovariš Karel Šmauc, ki je med drugim go- voril tudi o mladinskem prestopništvu, o zdravstvenem stanju predšolskih in šolskih otrok itd. V zadnjih dveh letih se je pionirska sa- mouprava na osnovnih šolah lepo razvila. Vendar je treba priznati, da je to v glav- nem zasluga pedagoških delavcev. Še mno- go preveč je namreč vkoreninjeno mnenje, da je delo s pionirji samo skrb prosvetnih delavcev. To pa je seveda napak, saj bi se morali za vzgojo otrok zanimati vsi družbeni činiteljj| Komisija za delo s pio- nirji. ki pri občinski zvezi že lep čas uspeš- no deluje, je spremljala prizadevanja na tem področju. Po svoji strani pa je prirejala številne seminarje, razstave, razgovore, na katerih je za delo v pionirskem odredu usposabljala tako pionirje kot njihove stro- kovne svetovalce. Pri zvezi je delala tudi komisija za varstvo otrok. Le-ta je obrav- navala varstvo predšolskih, prav tako pa tudi šolskTh otrok in ugotovila, da je v celjski občini to varstvo še vedno zelo po- manjkljivo. V mestu ob Savinji so samo trije otroški vrtci nastanjeni v primernih stavBah, vsi ostali so samo provizorično urejeni, kar nedvomno ne more najbolje vplivati na razvoj in rast malčkov. Društva prijateljev mladine so v pretek- lem obdobju opravila pomembno delo. Ko so na občnem zboru sprejemali program dela za naslednje obdobje, pa so poudarili, da bodo v bodoče morali ustanoviti več druš- tev. Njihov cilj je — društvo prijateljev mladine v vsaki krajevni skupnosti. DVODNEVNI SEMINAR Prejšnji teden je bil zaključen v Sloven- skih Konjicah dvodnevni seminar za vodil- ne člane krajevnih odborov SZDL.- ki ga je organiziral občinski odbor SZDL. V dveh dneh so v referatih in razpravah dokaj na- drobno osvetlili politične in gospodarske naloge, ki čakajo politične organizacije na terenu. Udeležencem Seminarja bodo napot- ki, ki so jih dobili na seminarju, zelo kori- stili pri njihovem nadaljujem delu. V. L. Brušenje kokil v štorski železarni V OKRAJU SPREJETIH LE ŠEST STATUTOV delovnih organizacij družbenih služb Zvezna in republiška ustava sta za- dolžili delovne organizacije, da v enem letu JDO sprejetju ustav, izdelajo in sprejmejo statute svojih kolektivov. Tako so priprave statutov' delovnih organizacij postale ena njihovih prvih nalog. Vzporedno z razpravami o predosnutkih statutov v gospodarstvu, potekajo priprave tudi v družbenih službah. Zanimivo pa je, da rezultati teh prizadevanj niso ravno najboljši. V celjskem okraju je na področju družbenih služb 264 delovnih organi- zacij. Od teh je statute sprejelo samo šest kolektivov, medtem ko jih 29 o statutih razpravlja, 126 organizacij pa je doslej pripravilo teze. Te dni smo -se o statutih v družbe- nih službah pogovarjali s članom predsedstva okrajnega sindikalnega sveta Igorjem Ponikvarjem. »Mislim, da je v družbenih službah pri sestavljanju statutov eden od os- novnih problemov vsklajevanje neka- terih predpisov z ustavo in njihov odr nos do statutov delovnih organizacij,« je dejal tovariš Ponikvar. »To je prav gotovo ovira pri hitrejšem sestavlja- nju statutov, po drugi strani pa je včasih tudi izgovor vseh tistih, ki pri tem delu niso pokazali največje pri- zadevnosti. Zato je torej nujno, da čimprej menjamo, spremenimo ali ce- lo ukinemo tiste predpise, ki niso v skladu z zvezno in republiško ustavo.« »Kaj pa naj bi statuti določali o upravljanju?« »Delovne organizacije družbenih služb se po svojem karakterju in ha- logah razlikujejo od delovnih organi- zacij s področja gospodarstva. Ta spe- cifičnost izhaja med drugim tudi iz posebne zainteresiranosti celotne družbene skupnosti za njihovo delo. Zato je ustava tudi določila udeležbo družbene skupnosti in zainteresiranih organizacij ter občanov v upravljanju zavodov teh dejavnosti. Ker se zakon, s katerim bo reguliran sestav organov upravljanja delovnih organizacij in za- kon o volitvah teh organov šele pri- pravlja, naj bi statuti' uredili pristoj- nosti organov družbenega upravljanja in samoupravnih organov na podlagi izkušenj in ustavnih principov.« »Dokaj nerazčiščeno je tudi vpraša- nje izbire direktorja zavoda. Kaj me- nite vi o tem?« »Doslej je bila izbira direktorja de- lovne organizacije družbene dejavno- sti izključno pravica občinske skup- ščine. Čeprav je taka rešitev zagotav- ljala določeno garancijo z'a zakonito delo zavoda in čeprav te dolgoletne prakse ni mogoče naenkrat odpraviti, je vendarle treba razpravljati o tem, ali naj občinski statut ohranja okvire take izbire direktorja. Res se sicer vprašujemo, ali bi bilo prav, dovoliti na primer neki šoli, da sama izbere direktorja. Vendar menimo, da bi jim bilo treba zagotoviti vsaj močnejši vpliv na to izbiro. Razumljivo pa je, da morajo biti sta- tuti občine in statuti delovnih orga- nizacij družbenih dejavnosti vsklajeni glede vseh osnovnih predpisov. Na- loga sindikalnih organizacij in orga- nov upravljanja pa je, da dobro pro- učijo vprašanja s področja vseh druž- benih dejavnosti, in zahtevajo, da se tem vprašanjem posveti vsa skrb v statutu občine.« . -ij PREVEČ NAČELNOSTI OCENA LETNIH KONFERENC .ZKS V MOZIRSKI OBČINI Občinski komite ZKS Mozirje je na svoji zadnji seji analiziral delo osnov- nih organizacij v preteklem letu in v temeljiti razpravi ocenil preteklo leto kot uspešno, čeprav so se tU in tam javljale določene slabosti. Poročila so bila v glavnem kvalitetna. Osnovna pomanjkljivost letnih kon- ferenc pa je bila predvsem v tem, da so preveč načelno načenjale razna vprašanja, medtem ko niso dovolj ocenile dejavnost posameznih članov Zveze komunistov v samoupravnih or- ganih ter družbenih in političnih or- ganizacijah. Nekatere organizacije pa niso našle pravih oblik za obravnavo problemov in so to storile s prežive- limi metodami. Nikakor pa niso zadovoljivi uspehi v pogledu notranje rasti in utrditve. V Zvezi komunistov v mozirski občini je premalo mladih članov. Gotovo pa je bilo preveč izključitev in črtanja iz • evidence članstva. "Tako je kadrovska in kaznovalna politika slaba. Pri idejno vzgojnem delu pa je bil dosežen napredek. Mnogi posamezniki pa. so individualnemu izobraževanju posvečali premalo skrbi. R. Z. GOTOVO RADI POTUJETE Med številnimi nagradami za naročnike »Celjskega ted- nika«, ki (bodo izžrebane v za- četku meseca marca, sta tudi dvodnevni izlet na Plitvice, Senj, Crikvenico, Postojno ter dvodnevni izlet v Kranjsko- goro, Vršič, Dolino Trente in Gorico. To zanimivo potovanje vam omogoča turistična agencija »Izletnik« v Celju. V nagrad- nem žrebanju bo morda prav vas doletela sreča. Pogoj je le, da se naročite na »Celjski tednik« in porav- nate polletno naročnino.