187
Zavrženo pismo
Vida   Tauferjeva
Qaj res ne vem,
čemu sem mu pisala;
pri srcu mi je zdaj tako hudo.
Če mogla bi,
bi bridko zajokala,
pobožala bi ranjeno roko.
V avgustu, na nedeljo sem pisala, žarele so mi žalostne oči, in trikrat pismo sem potem prebrala, s seboj nosila ga tri dolge dni.
Podlesek moj,
sama sva zdaj ostala,
samo ti veš, kako mi je hudo.
Saj res ne vem,
čemu sem mu pisala,
čemu zdaj nosim ranjeno roko.