*3Lako so smagali Italijani. (Jugoslovani na Piayi,( Biy* avstrijski poroSnik Mija Aijvazovič, do ma iB Dolac-a blizu Travnika y Bosniii, ie podal ob fconon mesaca oktobra 1818 jugoslovainskmu poslaaižtva v Ptimu sledeče poročilo (povzeto po ,,L'adria)tteo Jugoslavo" št. 4 z dne 22* 2. 1919): '. ,,Služil sem pri 50. avstrijski infantariiski di mzfiU 100, brigadi. Divizija ee je nahajala maja mo seca 1918 y postojankah na Piavi onstran vasi Aiano ia gor« Czok do onstran gore S.iufzio, ilmena so povzsta po specialnem avsFri,;skem voitiem zemljeyidu.) lŁne 10. mainika je bil naž bosa.j/ski polk Svev. 1 preložen ia postoiaiik na Jtfonta Madalo, Caok in gpinuzio y vas Nemeggiio (111, bataljon) in Zermen Ł1 in It bataljon). Dn» 23. majnika nas i« obigfeal maršal Boroevic, ki |e imel nagovo* na častnika in izrazil upanj«, *da bo y kratkem zopet naS polk poilal dokaz svoj0 priznan* hrabrostk" Temu obisku je takoj sledilo pomnoževanie municije, vežbanja vojaštvfa^. delilo s» ie fotograiične Blike, naSrte lašldh postojank in razne brošure, izmed iaterih tudi eno, ki ja podu&ila, k.iko se polastiti plana Velika olenziya je bila pred durmi. (Jaatniki češkoslov^ške in jugoslovaaiske uarodnosti so takoj zaSeli premišljevati, kako bi ^e dato pra|jre6iti vsak uspeh te ¦ avstrijske oJenzive, Bilo nae je 16, ki smo se vsak dan shajali v neki privatni hiši ter natanko proufievali vsako posameznost, ki gmo jo mogli dobiti glede postojank, za&edenih od Bvstro-ogrske vojske. Zlasti jugoslovanski in češko slovaški letaki, ki so nam jih metali italijafiski eroplani, so nas podžigali k temu koraku, Letald nam bO uaznanjali, da je nemška ofenziva na Francoskem gtrta, cla Amerika vozi v Evropo veliko armado, da se Jugoslovani in Celioslovaki v Italiii žbirajo, da gredo v boj zoper osrednje velevlasti. Dn8 13, junija je moral naš bataljon iti v postojanke. Na predy«2er je komandant bataljona, etotnik < Popoy, zbral* ojVo.1i seb« častništvo. DoloČeno je bilo sledečo: 1. avstrijska ofenziva se začne dne 15. junija in bo segala od gardske1^8 jezera do morja, 2, Glavne- točke, kjer se bo skučalo pXebiti &ovraža8 vrste, bodo med Asiagom in Primolanom v smeri Vičenza—Padua, potem med M. iGrappa in Piavo s ciljem Bassano—Citta della Ve nezia tev med Monte Tomba in Montello z namenom obkoliti ti dve gori in priti posadki na M. Grappa za hroet. X Cez Piavo se bo šlo na več mestih. 4« Bobneči ogenj se bo začel ob polnoži ali ob 2. uri v jutru. Da pa laška artilerija ne b,i ovirala zbiranja avstrijskega vojaštva, bo morala avstiri,;ska artile riia skozi dve uri s plinovimi granatami obstrelje.-Kati italijanske postojanke. 3. Naša divizi^a bi morala zavzeti Monte Meletta in ui>ostaviti zvezo z 20 . honvedsko divizijo, ki bi bila med tem zavzela Monk, Tomba in se potem sešla na Mo;ite Tallone s 3 . bataljonom našega bosansko-heroegovaškega polka It. JL Obe diviziii bi bili potem nadaljevall prodiranJ« proti Bassano. ' Stotnik Popov nam )& razložil najmanjš« po Brpbnosti operacijskega ^načrta, Vsak bataljon, vsak rod, vodovoja je imel svojo z matemati5no natadičnostjo izdelano nalogo^ Jaz sem bil določen za poveljnika oddelka za plen pri našem bataljonu (SammeloHizier). Kako se naj pleni, zlasti zasebno imetje, Je bilo razloženo v posebni brošuri (,,Sammlung der Beute"). Castniki so se bilj v ta namen pfipravili z velikimi kovčeki, posebni nemSki avtomobili so že 5akali na plen* Za vsako vrsto p^ena }e bila doloCena posebna nagrada: za nepoškodovane topove,nad 150 sun kalib^ra 900 K, za topove nižjega kalibra 400 K, ia nepokvarjene mitraljeze 80 K itd» Tudi za živila, cbleko, obutalo,, avtomobile, ki bi s& bili dobili, je bila nagrada. Ža enega živega Cehoslovaka je bilo »bljubljeno 300 K in takojšnji dopust Dne 14. junija je bil III. bataljon nage llivizift v unproviziranih postoiankah* takoj za I. vrsto, y kateri ]e stal III. bataljon, II. bataljon bi nara mo ral slediti med olenzivo, Od vseh, ki smo se dogovorlli, da gremo k Italijanom, se nam je posrefiilo samo štirim: porofiniku Navara (Ceh), zastavonog; PetroviS (Srb), meni in nekemu podaniku Cdipendente) Navare« Ze off 8, url popoldne smo se napotili proti itaCjanskim postoiankam. Krila nas je nekoliko gosta BieRla, drugafie bi nas bili opazili. Radi slabegaterena hodili smo štiri ure mod postojankami. Ob Vj8, nri zvečor smo dospeli do prvih italijanskih slraž Povedal sem svoje in svojih tovarišev imena najpoprej nekemu stotniku, in nato nekemu majorju, kar mi je bilo znano Pri stotniku jai bil i)8ki artilerijski Bastnik, katerega sem opozoril, naj po 11. uri iiamenjo ogenj na dolino Alana, kjer ge bo zbirala 20 . honvedska divizija in nato na vse ČHe_, ker se bodo Bftvno y tistem 6asu storile najVažnejg0 priprave za •fcnzivo.  Res, Italiiaui so pričakorali ofenzivo, pa niti ¦ftitili niso 0 njeni moči, niti 4kje s» bo začela in niti yerjetl niao hoteli, da se bo začela že y nekaj urah. Maša poro6ila *bo napisali n» oela pole, Rasposlali •0 brzojaT0 n» y»3B vojaških poveljatev 1» m prijtra*flf> da Bipcejmajo a\cstrljflkJ oajiaa. I?ro*t It. osi po r.oči so zafieli obstreljevati avstrijske poslojanke,- ka-' kor suio ]im mi to nusvetovali. Vjetniki in begutici bo-nam pozneje pravili, kak relikanski uspeh da je itnela ta kanonada. Po 1,0. uri zveCer so nas poslali k 50. djviziji 4 armade. Vprašani po vzroku našega bega, smo odgovorili ,,iz političiiih motivov." Pokazal sem od Trumbiča in Kujundžiča .i)pdi!isano ' jugoslovasisko r>roklamaci;o, y kateri se ]e poročalo, kako se.C.ehoslovaiški in Jugoslovansld vojaki v Italiji bojujejo proti Nemcem in Madžarora ter sena posebej povda ril, da sem bežfil zato, da oškoduiem avstrijsko ofenzivo in se pridružim svo/ira bratom. Maloc vlSjega poveljstva, s katerim sem govoril, nas je najboljše spreiel, tolla tudi 0» m verjel, 3a bi se ofenziva začela tako knialu. Ko smo inn j>ovedali, da so Avstrijci že porazdelili rezerve za tri dni, da so yse priprave za napad že sotove, da je ˇs0 vojagtvo že na svojem mestu, kjer se bo bojevalo in da po že /si poveljniki prigli v obližje I. bojn» črte — začel j« verjeti. Poredal sem major;u. kolikor sem izredel bd stotnika Popova ter sem mu do pi5iae ys» potaza] «a posebnera zemljevidu, koliiVor se-m yidel na lastn« o6i i.: smo si ja» in tovfl,riši E?.;ppianili. Povdarjam, da so tudi^fo naS« poflatve zabel«žili in ds sa je pri tem pisalo na dolgo in Siroko, V slučaju potreb« aem priprayiien povediii »a drobno, kakgni so bili dotiflni nsSi podatki in kako so Lahi nafie nasvete dobrohotno spreieli in f«r najzvostej?-0 izvedli, Morebiti bi bsli Italiiani brez naših obvastil doživeli drugi velikl^ porae, Hrugi Tolmin. Tako poro<5nik' Mijo Ajviazovi&. O JtUgoslo^a nih, ki so v drugih odsekih piavsk« brte na predve8er nameravane oJenzive Italijanom prinesli obyestila najvefije važnosti, tukai ni niti govora. Imamo 89 veliko listin, ki dokazu;-e;o, kaj so storili 'Jugoslovani, da bi ovirali avsfrijsko pfenzivo -fia Piavi, toda najkrajSi in ^iajbolj prepričevalen dokaz pa }b uradno T>oroCilo 6d dne 28, jul-ja 1918, v katerem }& »eiieral Boroevič lakoniCno porofial, da se imaio ItaIijani najvefi zahvaliti za. svoj nspeh izdn.^stvu luooslovanov, ki so se borili v avstrijsld vojski. In Z\i pla^ilo nam hočejo sedaj Italijani ugrabiti rase krr»je! Kje ]e pravica?!