O avtocesti in obvoznici tudi v skupščinskih klopeh
O vsebini osnutka programskih zasnov za območje je izvršni svet, ga prekvalificirali v predlog in ga vzhodne avtoceste od Malenc do Šentjakoba in se- sprejeli.
vemo obvoznico od Zadobrove do Tomačevega je Gradivo, ki je pripravljeno na sedemdesetih stra-bila v mesecu oktobru javna razgrnitev in razprava. neh, daje že pri »prvem branju« vtis, da so v razpravi O tem smo že pisali in v zadnji številki glasila napove- dane pripombe in pobude upoštevane v največji dali, da bodo ta mesec o osnutku tega dokumenta možni meri, dani odgovori na vseh 170 ustnih ali razpravljali tudi vsi trije zbori občinske skupščine. pisnih pripomb pa strokovno korektni. Verjeti gre Ker bo seja občinske skupščine 22. decembra, NSK tudi občinskemu sekretariatu za urbanizem in izvrš-pa izide že dan prej, o rezultatih iz skupščinskih klopi nemu svetu, ki sta na podlagi ocene o upoštevanju ne moremo poročati.                                                   v razpravi danih pripomb menila, da bi vsi trije
občinski zbori osnutke lahko sprejeli kot predloge, to
Zanimivo bi bilo vedeti, ali bodo občinski poslanci pa bi bila podlaga za izdelavo lokacijske dokumenta-pripravljeno gradivo prav tako dobro ocenili, kot ga cije in vse druge postopke.                               S. G.
• IZDELANE         STROKOVNE PODLAGE IN DOKUMENTI
Za odsek vzhodne avtoceste od Malenc do Šentjakoba (vzhodna avto-cesta) in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove (se-verna obvozna cesta) v Ljubljani so izdelani:
1.   osnutek sprememb in dopolni-tev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za ob-dobje 1986-2000 (v nadaljnjem bese-dilu spremembe dolgoročnega plana).
2.  osnutek sprememb in dopolni-tev prostorskih sestavin družbenega plana   občine   Ljubljana   Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje  in  Ljubljana Vič-Rudnik s programsko zasnovo (v nadaljnjem besedilu programska zas-nova) in
3.  osnutek lokacijskega načrta za vzhodno   avtocesto   od   Malenc   do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu lo-kacijski načrt).
Vsi trije osnutki dokumentov so bili javno razgrnjeni na sedežu občin Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik ter v prizadetih krajevnih skupnostih v čašu od 15. 9. 1993-15.10. 1993. Na ljubljanskem Magistratu sta bila so-časno razgmjena tudi osnutek spre-memb dolgoročnega plana in osnutek lokacijskega načrta.
V času javne razgrnitve so bile opravljene tudi javne obravnave os-nutkov dokumentov.
Po opravljeni javni razgrnitvi in razpravah obravnava in sprejme spre-membe dolgoročnega plana Skupš-čina mesta Ljubljane, programsko zasnovo SkupŠčine občin Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana ViČ-Rudnik, lokacijski na-črt pa v skladu z 41. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Vlada Republike Slovenije.
• POTEKTRASE
Trasa vzhodne avtoceste poteka od razcepišča v Malencah proti severu v dveh ločenih predorskih ceveh pod Golovcem. Po izhodu iz tunela preko dveh vzporednih viaduktov premosti zgornji del bizoviške doline in se na-sloni na zahodno pobočje Dobrunj-skega hriba. Na območju Strmca bo zgrajen ca. 210m dolg pokriti vkop (galerija). V nadaljevanju poteka trasa ceste mimo Bizovika. Od nase-lja je umaknjena maksimalno možno proti vzhodu, tako da ostaja obstoječi gozdni rob pretežno ohranjen. V nad-vozu, dolgem ca. 30 m, prečka Do-brunjsko cesot in se v nasipu, ki pre-ide v vkop. spusti proti Litijski cesti. Litijska cesta prečka vzhodno avto-ceso na ravni današnje kote terena. Priključek Litijske ceste na avtocesto je načrtovan v obliki diamanta.*
V nadaljevanju trasa vzhodne avto-ceste premosti Ljubljanico. Od Ljub-ljanice do Zaloške ceste poteka trasa v nizkem nasipu in v naselju Studenec preide v vkop.
Trasa avtoceste poteka od Stu-denca proti severu v vkopu vse do občinske meje z občino Domžale. Ne-koliko se dvigne le na mostu preko Save.
Na Zaloški cesti je priključek v obliki diamanta. Zaloška cesta prečka vzhodno avtocesto v nadvozu zahodno od naselja Slape.
Trasa avtoceste poteka naprej proti severu in v podvozu prečka železniške tire ter se z razcepom v obliki triangla v Zadobrovi zdruii s severno obvozno cesto.
Od razcepa v Zadobrovi nadaljuje avtocesta potek proti Sneberjem, kjer v podvozu prečka Snebersko cesto.
nato pa v nadvozu deviacijo Šmartin-ske ceste. Priključek Sneberje je načr-tovan kot poldiamant za smer proti vugu. Za smer pioti severu se uporabi Sentjakobski most in prtključek na Zasavski cesti.
do že zgrajenega priključka Toma-čevo.
Ob vojašnici na Letališki cesti je trasa ceste na terenu, pod nadvozom Leskovškove ceste preide v vkop. Pri Javnih skladiščih se trasa obrne proti severozahodu. Severno obvozno ce-sto prečka na nivoju terena tudi nad-voz Bratislavske ceste. V nadaljeva-nju severna obvozna cesta podide Šmartinsko cesto ter se nanjo naveže s priključkom v obliki raztegnjenega diamanta. Med nadvozoma Leskov-škove ceste in Ceste v Obrije sta spe-ljani obojestranski servisni cesti, od nadvoza Kopne poti do Tomačevega pa dvosmerna južna servisna cesta. Severno obvozno cesto prečkata še nadvoza z Jarško cesto in Cesto v To-mačevo.
Priključek Tomačevo bo treba po izgradnji severne obvozne ceste re-konstruirati.
• IZHODIŠČA ZA OBLIKOVA-NJE ZASNOVE CESTE
Severna obvozna cesta in vzhodna obvozna cesta potekata znotraj plan-skega rezervata iz leta 1966, ki je bil leta 1979 delno spremenjen in potr-jen.
Po prvem jesenskem ogledu trase bodoče avtoceste in obvoznice s strani izvršnega sveta in predstavnikov občinske skupščine (na sliki, na Studencu), se ogledi raznih strokovnih skupin še kar vrstijo. Projektanti pravijo, da so jo že nekajktat prehodili, seveda peš.
* diamant - strokovni naziv za tip križišča v katerem se glavna in prečna cesta križata iz-vennivojsko, priključne ceste med glavno in prečno cesto so speljane vzporedno z glavno cesto.
Vzhodno od Šentjakobskega mostu premosti avtocesta reko Savo. Pri Sentjakobu v podvozu prečka Zasav-sko cesto. Priključek Zasavske ceste na vzhodno avtocesto je oblikovan kot diamant. Avtocesta poteka v na-daljevanju vzhodno od naselja Podgo-rica in se usmeri proti Domžalam.
Kot priključek na vzhodno avtoce-sto je zasnovana tudi nova prometna povezava med proizvodno-poslovno cono Letališče v Mostah in Zaloško cesto. Ta povezava poteka preko ser-visnih cest iz priključka na ZaloŠki cesti.
Severna obvozna cesta poteka od razcepa v Zadoborovi proti zahodu
Pri oblikovanju trase vzhodne avto-
ceste in severne obvozne ceste so upoštevani pogoji za čim kvalitetnejšo vključitev ceste v pokrajino in v gra-jeni mestni prostor.
Naj navedemo nekatere pomemb-nejše:
•  viadukti so zamenjali nasipe, kjer br z nasipi ustvarili umetne in nasilne okolju tuje elemente (viadukta Bizovik),
•  izgradnja   pokritih   vkopov.   Zaradi maksimalnega pomika trase vzhodno od naselja Bizovik v Dobrunjski hrib, bi na najstrmejšem obraočju hriba Strmec nastal ca. 250m visok vkop, kar predstavlja z vi-dika sanacije terena velik problem. zato predlagamo na območju pobočja Strmec vkop prekrije z galerijo.
•  renaturacija vsekov in vkopov. V hri-bovitem terenu Dobrunjskega hriba, kjer bo gradnja ceste zahtevala obsežna pred-
hodna zemeljska dela, bo območje, ki bo z izgradnjo ceste fizično prizadeto, po iz-gradnji ceste oblikovano kot naravni re-lief. zasajeno z avtohtono vegetacijo in vrnjeno lastnikom v nadaljnjo uporabo. S tem bodo zagotovljeni pomembni pri-hranki prostora, cesta bo položena v na-ravni prostor ne kot tujek temveč kot nje-gov vraščeni sestavni del,
•  renaturacija   nasipov   v   ravninskem delu (potek ceste preko Dobrunjskega po-lja). Nasipi so izvedeni v blagih naklonih. Nasip se raztegne v širino in postane ne-moteč tako vizualno kot z vidika današnje rabe prostora. Današnja raba zemljišč bo omogočena do cestne ograje,
•  vzhodna avtocesta in severna obvozna cesta potekata v ravninskem delu pretežno v vkopu. S tem so bistveno izboljšani eko-loški pogoji bivanja in vseh aktivnosti, ki bodo potekale ob cesti.
•  trasa avtoceste po robu Dobrunjskega hriba je vkopana tako. da ni vidna niti z Litijske ceste niti iz naselja Bizovik. Proti naselju Bizovik poteka ob robu avtoceste 3m visok zemeljski nasip, nad njim pa bo zgrajena ca. 2,5 m visoka absorbcijska pro tihrupna ograja,
•  neposredna območja ob avtocesti, zla-sti pa območji razcepov Malence in Zado-borova. bodo oblikovno urejena in ozele-njena ter vrnjena naravnemu okolju.
Pri vključevanju ceste v urbani pro-stor mesta Ljubljane pa so najpo-membnejši tile elementi:
- vsi novi priključki na vzhodno avtocesto in na severno obvozno ce-sto so na mestnem območju zasnovani v obliki diamantov. Tako oblikovani priključki izpričujejo element mestno-sti prostora in so nadaljevanje že zgra-jenega tipa priključkov na zahodni in severni obvozni cesti.
Priključki v obliki diamantov poleg že omenjene mestnosti zagotavljajo tudi racionalno rabo prostora, večje odmike od naseljenih območij, učin-kovitejšo protihrupno zaščito ipd. (S predlagano rešitvijo križišča na Zalo-ški cesti se avtocesta odmakne od bol-nišnice za psihiatrijo za ca. 150m, v prejšnji rešitvi priključka v obliki deteljice, pa je bil ta odmik le ca. 50 m).
Vse pomembnejše obstoječe komu-nikacije (tudi lokalnega pomena oz. samo za kmetijske stroje in za pešce), ki bodo z izgradnjo avtoceste preki-njene so nadomeščene z novimi.
Sočasno s strokovnimi podlagami za izdelavo lokacijskega načrta za vzhodno avtocesto in severno ob-vozno cesto je bila izdelana tudi pre-soja vplivov na okolje, v kateri so podane ocene vplivov z vidika:
•  umeščenosti trase ceste v prostor, še zlasti v poteku preko Dobrunjskega hriba.
•  hrupnih obremenitev in protihrupne zaščite,
•  vplivov izgradnje ceste na onesnaženje zraka in
•  vpli va izgradnje se verne obvozne ceste na vodni vir Hrastje.
V ocenah so bili oblikovani pogoji in tehnični ukrepi zaščite, ki jih mora oz. ki jih lokacijski načrt upošteva, da vplivi avtoceste in severne obvozne eeste ne bodo presegli normativno dovoljenih količin obremenitve oko-Ija.