*
Pomemba soli za kmetijstvo.
Soli je neizmerno veliko na svetu; dajejo nam jo morja (morska sol), — nahajamo jo v nekaterih vodah in jo dobivamo kot kuhano sol, in kopljejo jo v rudnikih kot kamnito sol. Soli dokaj je tudi v vsaki zemlji; nobenega rastlinskega pepela in nobenega živalskega trupla ni brez soli; veliko soli (klornatriuma) je v krvi, v želodčevem soku, v hrustancih itd.
Naš namen je tu govoriti le o pomembi soli za rastlinstvo in živalstvo, to je, da živali in rast-line potrebujejo za živež soli.
Učenjak Liebig je gotovo resnico govoril, ko je rekel, da , živalsko življenje brez soli ni mogoče.(i Zgodovina starodavnih narodov nam pa kaže, da uže takrat, ko je kmetijstvo stalo še na nizki stopinji, so kmetovalci gnojili zemljo s soljo. Stari Rimljani so cenili sol kot posebno dobro gnojivo, kajti rekli so: „nič ni na svetu za vse, kar živi, koristnejega kakor je sol."
Naj po tem kratkem uvodu našim gospodarjem kaj več povemo, kakošen upliv ima sol na ras tli ns tvo in žival st vo.
Naj je najprej   beseda o razmerah soli do rastlin.
Na zemljo, na katero pride sol, deluje ona posebno kemično, to je, sol razkroji in raztopi posamesne stvari, iz katerih zemlja obstoji, — od tega pa pride, da s soljo pognojena zemlja pospešuje rast nekaterih rastlin, drugih pa ne, in zato ne, ker vsaka vrsta rastlin za svoj živež kaj druzega potrebuje. Tako skušnje učijo, da s soljo pognojena repa in krompir nista ne debeleja ne sladkeja; tako, na primer, perje, če se je tobaku s soljo gnojilo, ne gori rado; tudi žita, s soljo gnojena ne plenjajo bolje. Očitno pa je, da na se nože tih, s soljo pognojenih, se nakosi veliko več in boljega sena, ki ga živina raje žrč in lože pre-bavlja.
Sol pa deluje na zemljo tudi fizično in to na korist travi na senožetih s tem, da sol vlago na-se vleče in navzeto mokroto oddaja koreninicam pod zemljo ; ta vlažnost je vzrok, da trava na senožetih s soljo pognojenih tudi o veliki suši frišna ostane.
Pravijo,  da  sol zatare plevel.    To je res,  če se
zemlja zelo pognoji s soljo,   al takrat trpijo tudi druge
rastline,   kajti  sol deluje  tu  na kaleče seme ali pa na
še prav mlade nježne rastlinice.
(Konec prihodnjič.)
List 5.
Gospodarske stvari.
Pomemba soli za kmetijstvo.
(Konec.)
Kakor za rastlinstvo, tako in še bolj važna je sol za živalstvo.    Poglejmo, zakaj?
Naj memogrede le omenimo, da uže v starodavnih časih so sol imeli za ,,bistvo vse moči in vsega dobrega". Cerkvi sami, katera pri krstu rabi sol, je ona znamenje večnega življenja.
Obstojni deli soli — klor in natrium — delujejo pri napravljanji krvi, kakor tudi množin druzih stvari, iz katerih obstaja človeško in živalsko truplo.
Bistveni del žeiodčevega soka je solna kislina, ki jo sol v sebi ima in brez katere bi želodec človeški in živalski ne mogel povžitega živeža prekuhavati.
Drugi obstojni del soli — natrium — pa se v životu porabi za to, da se dela žolč.
Ce je Človeku in živini vstvarjen želodec tako, da napravlja solno kislino, je s tem dokazano, kako potrebna je sol vsaki živi stvari. S soljo, ki jo človek ali živina povžije, pride tedaj več solne kisline v želodec, pa ta sol, ki sta čiovek ali živina jo dobila, draži tudi želodec v to, da on še več solne kisline izceja.
Ce pa želodec uže pri navadni meri živeža potrebuje solne kisline , da more prekuhovati (prebavljati) povžiti živež, temveč je potrebuje, če želodec dobi več živeža, kakor je treba, ali če je živež kakor koli spri-den , da ga naravna mera žeiodčeve solne kisline prekuhati ne more. Takrat tedaj še posebno potrebuje živina soli, ki je, tako rekoč, priprega želodčevi solni kislini.
Ce kaj več soli pride v živinski život, kakor je je treba, jo ledice iz krvi ločijo in po scavnici iz života odstranijo.
Da že divja živina, katera od rastlinstva živi, po soli zel6 hrepeni, to je dokazano s tem, da v Paraguaji v južni Ameriki prežvekovalci v celih tropah na milje daleč take kraje sledijo, kjer slano zemljo najdejo. Tudi je znano , da divjaščino privabimo sem ali tje s pokla-danjem kosčekov kamnitne soli. Tudi vidimo , da naši domači živini sol dobro tekne, da pa hirati začne, če poprej vajena soli, je ne dobiva več.
Ce domačo živino odebeliti (pitati) hočemo, jej dobro tekne, če krmi dodajamo nekoliko soli, kajti če želodec dobiva soli, dobiva ž njo tudi moč, da lože prekuha več krme.    Meso s soljo pitane živine, je bolj
okusno in mastno. Angleži, katerim je tako meso po pravici priljubljeno, ne pozabijo nikoli, pitavni živini pokladati soli.
Po več skušnjah je tudi izpričano, da, če se breji živini poklada sol, ona dober vpliv ima na mladega v maternem telesu.
Tudi to je po skušnjah dokazano , da pri molznih kravah sol dela na to , da je mleka več in da mleko več smetane ima. Tudi nekateri živinorejci trdijo, da krave dalje časa moizejo, če se jim soli daje. Ovcam nareja sol boljo volno.
Sploh nareja sol živino močnejšo v miškah , hrustancih in kostčb, pa tudi gnoj njen dobiva po soli več gnojne moči.
Iz vsega tega je razvidno, kako koristna je sol živini in da gospodar nič ne zavrže, če je živini sol privoščil.