strokovna in znanstvena srečanja 45 Physical/sport activity for a healthy family (Consideration upon the 14th World Sport for All Congress) Abstract At the end of November 2019, the 14 th World Sport for All Congress entitled ‘Physical/sport activity for a healthy family’ was or- ganised in Ljubljana. This title encompasses different issues and problems that were and are still related to a family’s sporting, recreational and physical activity. The theme of the congress was discussed from different expert and scientific perspectives that are closely connected to family health. The focus was on the public health and kinesiological (sport science) aspects, whereas some contributions also dealt with the physical/sporting activity of the family from the sociological and economic aspects. Fam- ily was also defined in a narrow and a broader sense in terms of the interconnectedness of individual family members of different generations. The main finding of the congress was that families who are more physically active or play more sport are healthier and perform their daily tasks more easily and effectively, as the negative effects of the stressful life are reduced. Due to the above, expert consideration of this theme was both necessary and reasonable. The congress was upgraded with posters and examples of good practices, the quality of which has gradually been increasing. Key words: family, health, physical/sport activity Izvleček Ob koncu novembra 2019 je v Ljubljani potekal 14. kongres športa za vse z naslovom »Gibalna/športna dejavnost za zdravo družino«. Z navedenim naslovom smo opredelili obravnavo raznolikih vprašanj in problemov, ki so bili in so še vedno povezani s športnorekreacijskim oz. gibalno/ športnim udejstvovanjem družine. Navedeno tematiko smo obravnavali z različnih strokovnih in znanstvenih gledišč v tesni povezavi z zdravjem družine. V ospredju sta bila predvsem javnozdravstveni in kineziološki (špor- toslovni) vidik, nekateri prispevki pa so gibalno/športno dejavnost družine obravnavali tudi s sociološkega in eko- nomskega vidika. Družino smo opredelili v ožjem in šir- šem smislu tudi v medsebojni povezanosti posameznih družinskih članov različnih generacij. Temeljno spoznanje kongresa je bilo, da je gibalno/športno dejavna družina bolj zdrava in lažje ter uspešneje opravlja vsakodnevne naloge in odplavlja negativne učinke vsakodnevnih stre- sov. Strokovna obravnava navedene tematike je bila zara- di navedenega upravičena, potrebna in smiselna. Kongres so obogatili tudi s posterji in primeri dobrih praks, katerih kakovostna raven postopoma raste. Ključne besede: družina, zdravje, gibalno/športna dejavnost, javno zdravstveni vidik, kineziološki vidik, sociološki vidik, ekonomski vidik. Herman Berčič Gibalna/športna dejavnost za zdravo družino (Razmislek ob 14. Kongresu športa za vse) Najava 14. kongresa športa za vse. Foto: H. Berčič 46 „ Uvodne misli Po številnih temah, ki smo jih v zadnjih dvajsetih letih obravnavali na posame- znih kongresih športne rekreacije oziroma športa za vse v Sloveniji, smo ob koncu preteklega leta (2019) osrednjo pozornost namenili športnorekreativnemu oziroma gibalno/športnemu udejstvovanju druži- ne. Razlogov za izbor navedene teme je bilo več. Temeljni je izhajal iz dosedanjih strokovnih in znanstvenih spoznanj, ki so povezani z osnovanjem, zorenjem in razvo- jem družine v ožjem in tudi širšem smislu te pojmovne opredelitve. V širšem smislu navedena spoznanja povezujemo z dru- žino v sekundarnem krogu, torej s starimi starši, vse skupaj pa z rednim športnorekre- ativnim udejstvovanjem oziroma gibalno/ športno dejavnostjo vseh družinskih čla- nov. Opisane dejavnosti pa smo povezali tudi z zdravjem, tako da je minuli kongres nosil naslov, ki je naveden že v naslovu tega prispevka. Drugi razlog za izvedbo navedenega kon- gresa je izhajal iz teženj, da bi v najbolj zgodnjem obdobju osnovanja in delovanja družine z močnimi motivacijskimi silnicami vplivali na začetek gibanja in spodbujali gibalno/športno udejstvovanje v družini. Tako naj bi poskrbeli za trajne in globoko vsajene gibalne izkušnje, ki bodo spremlja- le slehernega družinskega člana vse življe- nje. Torej od zgodnjega otroštva, preko mladostništva in zrelega obdobja vse do tretjega življenjskega obdobja ter do pozne starosti. V bistvu naj bi predstavili take me- tode ter animacijske in promocijske poti, da bi redno in sistematično gibanje posta- lo pomembna sestavina kakovosti življenja vseh družinskih članov. To pomeni, da naj bi vse generacije vključili v navedeno udej- stvovanje in prispevali določen delež tudi k medgeneracijskemu sodelovanju in sožitju. Vse skupaj naj bi, če uporabimo prispo- dobo, »privedli« do praga družinskih vrat, jih odprli in jim ponudili kar se da dobre in slehernemu posamezniku prilagojene gibalno/športne dejavnosti oziroma pro- grame, skladne z načelom individualizacije. V zadnjem obdobju so vse bolj prisotne težnje za zdravo ukvarjanje z rekreativnim športom oziroma gibalno/športnimi de- javnostmi, v kar naj bi bilo vključeno vse prebivalstvo Slovenije. To naj bi bil hkrati tudi prispevek k športni kulturi celotnega slovenskega naroda. „ Kako je bila v preteklem obdobju obravnavana športna rekreacija oziroma gibalno/športna dejavnost v družini ? V preteklem obdobju je bilo v našem šir- šem okolju (na tleh bivše Jugoslavije) kar nekaj obravnav športne rekreacije v druži- ni. Osredotočili se bomo na problematiko in obravnavo gibalno/športnega oziroma športnorekreativnega udejstvovanja v slo- venski družini. Pozornost bomo usmerili v zadnje razvojno obdobje, čeprav se je o športni rekreaciji družine že veliko govo- rilo in tudi dogajalo pred nastankom sa- mostojne slovenske države. Naj omenimo samo znano trimsko gibanje v 70-ih letih prejšnjega stoletja in znane trimske akcije »Vsi na kolo za zdravo telo«, »Pot pod noge krepimo srce«, »Za vitko postavo je plavanje pravo«, »Vsi veselo na polja- no belo« in »Vedno mladi tečemo radi« (Berčič, 1980). Vse navedene akcije so bile posebej namenjene tudi družinam, ki so se v razmeroma velikem številu udeleževale tovrstnih dejavnosti v številnih slovenskih krajih. Potem so se zvrstile še številne dru- ge akcije, kot so bile »Sonce, voda, zrak, svoboda, razgibajmo življenje«, »Teden športa«, »Mesec športa«, »Pohod ob žici okupirane Ljubljane«, danes »Pohod ob žici«, številne tekaške in kolesarske priredi- tve ter športnorekreativne prireditve teka na smučeh. V zadnjem obdobju postaja vedno bolj odmevna vseslovenska tekaška prireditev v Ljubljani, sicer pa število različ- nih pohodov in športnorekreativnih prire- ditev nasploh v Sloveniji nenehno narašča. Vse te akcije, ki so vključevale različne športnorekreativne dejavnosti, so bile na- menjene animaciji in promociji rednega in sistematičnega gibalno/športnega oziroma športnorekreacijskega udejstvovanja vseh družinskih članov, torej družine v celoti. Med pomembnejšimi dogodki, ki so pove- zani z obravnavo gibalno/športnega udej- stvovanja družine, naj omenimo posvet »Šport v družini«, ki ga je leta 1995 pri- pravil Olimpijski komite Slovenije – Združe- nje športnih zvez. Takrat je s tem poskušal usmeriti pozornost strokovne in laične jav- nosti ter družbeno skrb h gibalno/športni dejavnosti družine. Naglašeni sta bili pri- ložnost in odgovornost hkrati, ki jo imajo mladi starši (in starši nasploh) pri uresniče- vanju in širjenju osnov gibalnega in špor- tnorekreativnega udejstvovanja. Prav tako je bilo poudarjeno, da so družine, ki se med drugim tudi športno udejstvujejo, na bolj- ši poti, da bodo njeni člani ustvarjalni kot posamezniki v harmonični družini in kot pomembni ustvarjalci celotne družbene skupnosti (Tušak, Tušak in Tušak, 2003). Takrat je bilo ugotovljeno, da se na osnovi nekaterih raziskav pri nas vse več staršev zaveda, kako pomembne so igrive špor- tne in gibalne dejavnosti za celostni razvoj otrok in kaj z njimi otroci lahko pridobijo (Doupona Topič, 2000). Posebno pozornost smo področju špor- tne rekreacije v družini namenili na 5. Kongresu športne rekreacije, kjer smo posamezne segmente, vprašanja in pro- bleme športnorekreativnega udejstvova- Bivši minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo ob otvoritvi kongresa. Foto: A. Fevžer Uvodni nagovor predsednika OKS ZŠZ g. Bog- dana Gabrovca. Foto: A. Fevžer strokovna in znanstvena srečanja 47 nja v družini obravnavali z več zornih kotov oziroma gledišč. Ugotovili smo oziroma potrdili sicer takrat že znana dejstva, da je družina središče in temelj, kjer se porajajo osnovne gibalne navade in pridobivajo temeljna motorična znanja. Pomembna je gibalna abeceda (ABC – športa) in gibalne izkušnje (gibalna mavrica), kjer otrok (ali več otrok) ob očetu in materi raste (rastejo) in si tako ustvarjajo temelje za kasnejše redno športnorekreativno udejstvovanje (Berčič, 2004). V omenjeni takratni obravnavi smo tudi zapisali, da je družina mikrokozmos člove- škega makrokozmosa (Tušak , Tušak in Tušak, 2003). Takrat so številni strokov- njaki opozorili na pomemben vpliv druži- ne pri otrokovem razvoju, saj dobi otrok v navedenem mikrosocialnem okolju prve in osnovne izkušnje v telesnem, čustvenem, duševnem, socialnem in duhovnem razvo- ju. Veliko tega otrok pridobi prav s telesnim gibanjem oziroma s temeljnimi gibalno/ športnimi dejavnostmi (Berčič, 2004). Odnos do gibanja in različnih gibalnih ter športnih aktivnosti se najbolje in najhi- treje oblikuje prav v družini. V tej osnovni življenjski celici koreninijo mnoge osebno- stne značilnosti, sposobnosti in lastnosti otroka, pa tudi mnoge gibalne (motorične) izkušnje in navade. Koliko tega bo otrok osvojil zavisi predvsem od staršev in od tega, kakšno »gibalno mavrico« so mu nu- dili v času razvoja in zorenja (Berčič, 2000). Res je torej pomembno vprašanje, koliko so starši pripravljeni, sposobni in zmožni s svojimi lastnimi zgledi (tudi z zdravim življenjskim slogom, ki ga živijo in rednim gibalno/športnim oziroma športnorekre- ativnim udejstvovanjem) voditi svojega otroka in mladostnika ter ga oblikovati v celovito in vsestransko razvito osebnost. Ob tem je smiselno navesti še naslednjo misel: »Družina prav z intenzivnimi, razme- roma trajnimi in intimnimi odnosi izredno močno oblikuje otrokovo osebnost, zlasti v zgodnjem predšolskem obdobju. Pogosto so družinski vplivi takšni, da jih otrok sprej- me globoko vase in ga kasneje v širšem družbenem delovanju spremljajo kot tihi partner« (Petrović, Doupona, 1996, po Berčič, 2004). „ Vsebinska zasnova kongresa Programski svet kongresa je celotno te- matiko predstavil in obravnaval v dveh vsebinskih sestavih oziroma sklopih. Prve- ga smo poimenovali Javno zdravstveni sklop, drugega pa Kineziološki sklop, ki je bil razdeljen v dva dela, tretji del pa je bil namenjen obravnavi praktičnih izkušenj pri udejanjanju športnorekreativnega oziroma gibalno/športnega udejstvovanja posame- znih družinskih članov vseh generacij oziro- ma celotne ožje in širše družine. Večina prispevkov je bila predstavljenih v plenarnem delu, del pa tudi v praktičnem delu v delavnicah in na posterjih. Celotna vsebina je predstavljena v Zborniku pri- spevkov v pisni obliki, pa tudi na interne- tnih straneh. V zvezi z vsebinsko zasnovo Zbornika naj omenimo, da so v uvodnem delu predstavljene tri temeljne vsebine, ki v verbalni obliki na kongresu niso bile predstavljene, predstavljajo pa osnovo za celotno obravnavo izbrane tematike. Te vsebine so naslednje: »Naše telo je nare- jeno za gibanje – družina kot prvi pro- motor zdravega načina življenja z giba- njem« (Pajek Bučar, M., 2019), »Gibalno/ športna dejavnost za zdravo družino« (Berčič, H., 2019) in »Slovenska družina s celotnimi vsebinami, gibalne kulture, rekreacije in športa« (Matoh, J., 2019). Uvodno predavanje na posvetu je v ple- narnem delu predstavila Doupona, M. (2019) z naslovom »Kako razumeti vlogo družine v širšem družbeno-športnem kontekstu«. Ker je celotna vsebina zbrana v zborniku, bomo iz posameznih sklopov navedli le nekaj prispevkov. Uvodni prispevek v Kineziološkem sklo- pu – 1. del je predstavil Hosta, M. (2019) z naslovom »Playnes pedagogika – za srčnost pri delu z mladimi«, v nadaljeva- nju pa so sledili »Pomen varne vadbe v prenatalnem in postnatalnem obdobju ženske« (Rosina, L., 2019); »Gibanje kot veščina in vrednota v sodobni družini« (Jenko, G. (2019), ta sklop pa je zaključila Dolenc, M. (2019) s prispevkom »Domača telovadba za vse generacije«. Prvi prispevek v Javno zdravstvenem sklopu z naslovom »Ena vadi za dva. Telesna dejavnost v pripravi na po- rod in starševstvo in vodena vadba za nosečnice v zdravstvenem domu« je predstavila Drglin, Z., Pucelj, V., Frigelj, N. (2019). Sledili so prispevki »Spodbuja- nje gibanja preko programa zdravja v vrtcu« (Zupančič Tisovec, B., Knific, T., 2019), »Družinska obravnava debelosti« Truden Dobrin, P., Jurak, G. (2019), in »Šolske torbe – z njimi povezane teža- ve in možne rešitve« (Remec, M., 2019). Zadnji prispevek v tem delu je predstavil Gerlovič D. (2019), z naslovom »Športna rekreacija v družini in njen pomen za slovensko gospodarstvo«. V drugem Kineziološkem sklopu pa so prevladovale teme, povezane z gibanjem družine v naravnem okolju. Tako je Dre- tnik, D. (2019), predstavil prispevek »Z otroki v hribe«, Kuzman, U. (2019) je go- voril o tem, da »Z otroki v gore ne hodi- mo, otroke v gorah spremljamo«. Sledil je Jaunik, M. (2019) s temo »Z družino v naravo«. Ta sklop pa je zaključila Kajtna, T. (2019) s prispevkom »Vloga družine pri spodbujanju ljubezni do gibanja«. Prof. dr. Mojca Doupona pred avditorijem ob uvodni predstavitvi. Foto: A. Fevžer 48 V drugem dnevu so bili predstavljeni pri- meri dobrih praks s praktičnimi prikazi, kar je v določeni meri obogatilo delo kongresa, prav tako pa tudi posterji, ki so spremljali dogajanje na kongresu. „ Nekatera pomemb- nejša spoznanja kineziološkega dela kongresa Rdeča nit 14. kongresa Športa za vse je bila družina in njena športnorekreativna ozi- roma gibalno/športna dejavnost z vsemi razsežnostmi. Upravičeno lahko zapišemo, da so posamezne predavateljice in preda- vatelji s svojimi prispevki na osnovi pozna- vanja strokovno izbranih tem, znanstvenih izsledkov in praktičnih izkušenj prinesli do- ločeno osvežitev v obravnavo predstavlje- nih vsebin kongresa. Gledano na splošno so posamezni prispev- ki sledili biološki krivulji razvoja človeka, kar pomeni od njegovega rojstva (in še dolo- čen čas prej), preko posameznih razvojnih stopenj oziroma obdobij do zaključka ži- vljenja. V povezavi z obravnavo družine se vse zač- ne že v prenatalnem (predporodnem) ob- dobju in nadaljuje v postnatalnem (popo- rodnem) obdobju, kot je naglasila avtorica Rosina, L., (2020). Na začetku prispevka je povzela temeljna spoznanja, ki so na- slednja: »Nosečnost in porod sta življenjski obdobji, ki spremenita način življenja, raz- mišljanja in doživljanja pri ženski. Začnejo se porajati strahovi, vprašanja in skrbi, po- vezane z nosečnostjo, s plodom ter kasne- je po porodu, predvsem skrbi, povezane z otrokom. Zdrava nosečnica, ki se kako- vostno prehranjuje, pije veliko tekočine in se dovolj giba, zagotavlja najboljši razvoj za otroka. Po porodu pa naj se ob zdrav- niškem nadzoru priključi rekreativni vadbi. Ta vadba mora biti prilagojena njenemu telesu po porodu in njenemu psihofizič- nemu stanju. Prav tako kot je gibalna ak- tivnost pomembna za ženske po porodu, pomembno pa je tudi, kako skupaj z otro- kom preskušata različne gibalne vzorce na različnih razvojnih stopnjah, dobivata do- ločene izkušnje, spretnosti in učinkovitejšo motorično kontrolo za napredek na nasle- dnjo stopnjo razvoja. Izbrana vadba naj bo za to načrtno vodena in usmerjena h kon- kretnim ciljem. Čeprav se pojavlja vedno več skupinskih vadb za mame in dojenčke, je na področju njihovega ozaveščanja še vedno storjenega premalo.« »Tudi za naslednja razvojna obdobja otroka je treba storiti več. Namreč otrokov razvoj je kompleksen proces in nujno je, da nanj gledamo celostno. Otrok mora imeti prilo- žnost za izbiro, kako bo sodeloval z nami. To mu lahko omogočimo na različne nači- ne, da doseže največ, kar trenutno zmore, in mu dopustiti, da sodeluje po svoje. Ven- dar pa moramo ob tem nenehno skrbeti za zdrav življenjski slog, ki mora najprej postati naš vsakdan, da ga bo otrok lahko posvojil in sprejel kot naravnega. Otroci v predšol- skem obdobju so radovedni in samoinicia- tivni in pomembno je, da jih odrasli vidimo in slišimo v danem trenutku ter jih znamo ustrezno podpreti. Za razvoj gibalne dejav- nosti sta ključna notranji vzgib in želja otrok in staršev ter ustrezno usposobljen športni pedagog, ki zna otroke ustrezno usmeriti. Redna gibalna dejavnost v otroštvu pred- stavlja pomembno razvojno spodbudo, ki je koristna za krepitev in varovanje zdravja ter ohranjanja primerne telesne učinkovi- tosti. Prav tako pa je navedeno dejavnost mogoče povezati z doseganjem višje kako- vosti življenja, kar pa pripomore k obliko- vanju takšnih navad in vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo vseživljenjsko gibalno dejav- nost.« (Kuhelnik, A. K., 2019). V zvezi s tem je uvodnem zapisanem pri- spevku svoje misli strnila Pajek, M. (2019): »Največje in najvrednejše darilo, ki smo ga ob rojstvu prejeli je naše telo. Kako bomo v odrasli dobi skrbeli zanj, pa je odvisno od vzgoje. To pomeni, da imamo starši veliko odgovornost in zavezo, da vzgajamo otro- ka na način, da bo poleg ostalih vrednosti razvil tudi spoštljiv odnos do svojega te- lesa. V spoštljiv odnos do telesa pa poleg zdrave prehrane in higiene spada tudi gi- balno dejaven način življenja. Starši smo prvi neposredni stik z otrokom, ki iz dneva v dan postaja gibalno bolj dejaven. Otrok prvih sedem let svojega življenja ko- pira vedenje staršev (vzgojiteljev, učiteljev, trenerjev) tako na verbalni kot na neverbal- ni ravni in ga ponotranja. Po mnenju neka- terih strokovnjakov kar 70 % vse izmenjave sporočil poteka preko neverbalne komuni- kacije. Otrok do sedmega tako nekritično ponotranja vse informacije na različnih ravneh (telesni, energijski, informacijski in duhovni), ki se skladiščijo v njegovo pod- zavest in na ta način ustvarja vzorce delo- vanja za vsa nadaljnja obdobja njegovega življenja. Odločitev za gibalno dejaven na- čin življenja je od samega začetka v rokah staršev in družine, kasneje pa zavisi tudi od kakovostnih vadbenih programov, ki mora- jo biti prilagojeni otrokovi starosti. Pomem- ben dejavnik pri tem pa so tudi vzgojno-iz- obraževalne ustanove, kjer imajo primarno vlogo vrtci in nižji razredi osnovne šole.« V zvezi z obravnavo športnorekreativne oziroma gibalne dejavnosti v družini je svoj razmislek Berčič, H. (2019) strnil v nasle- dnje: »Obravnava gibalno/športne dejav- nosti v družini je vedno znova aktualna. Športnorekreativna dejavnost in raznolike vrste gibanja v družinskem okolju vseh treh generacij, pridobivajo na vrednosti in pomenu. Zaradi sodobnega razvoja raču- nalniške tehnologije in digitalnega sveta je vse bolj ogroženo zdravje posameznih družinskih članov, še zlasti zaradi pomanj- kanja gibanja. Vidne vrzeli nastajajo tudi v medsebojni komunikaciji, na čustvenem področju, kar vse bolj vodi v odtujevanje Dr. Boris Sila in dr. Herman Berčič v vlogi moderatorja na kongresu. Foto: A. Fevžer strokovna in znanstvena srečanja 49 posameznih družinskih članov. Zato naj bi v vsako družino »skozi odprta vrata vstopi- la« redna gibalno/športna oziroma špor- tnorekreativna dejavnost. Družina naj bi jo sprejela z odprtimi rokami, hkrati pa naj bi slehernemu družinskemu članu omogočili igrivo in doživljajsko polno gibalno/špor- tno dejavnost. Družina je temelj, v kateri mora biti dana možnost, da v otrokov čustveni svet, v njegovo telesno zavedanje, v porajajoči se duh, v njegovo druženje z drugimi dru- žinskimi člani vključimo gibalno/športne dejavnosti, ki se bodo vanj dokončno »na- selile« in v njem tudi ostale. Znano je, da je mogoče z raznolikimi gibalnimi dejav- nostmi in s športom učinkovati tudi na ve- denjske vzorce otrok, hkrati pa je mogoče s športom spodbujati pozitivna čustva oziro- ma vplivati na otrokova čustvovanja ter po- stopno izgrajevati njegov sistem vrednot. Redno gibanje oziroma športno udejstvo- vanje v družini tako pomembno prispeva tudi k postopnemu oblikovanju otrokove- ga vedenja in ga usmerja k dejanjem, ki so povezana z zdravim življenjskim slogom. To pa vodi k oblikovanju trajnih ter koristnih navad za naravno in s športom obogateno družinsko življenje. Redno športnorekreativno udejstvovanje posameznih družinskih članov zaradi šte- vilnih vzajemnih učinkov upravičeno po- vezujemo tudi z njihovim pozitivnim zdra- vstvenim stanjem in s celostnim zdravjem v družini. Kolikor je med seboj neločljivo povezanih vrst zdravja v družini, toliko je ugodnih vplivov na posamezne sestavine celovitega zdravja. Na celostno zdravje v družini pa je mogoče učinkovati s števil- nimi dejavnostmi, ki jih vključuje zdrav ži- vljenjski slog družinskih članov in družine kot celote. Sem spadajo številne športno- rekreativne dejavnosti v zaprtih in odprtih športnih objektih ter v naravnem okolju.« Matohov pogled na to problematiko, ki je zapisan (Matoh, J., 2019), je naslednji: »Družinski krog naj bi se postopno razno- liko, prijetno, igrivo in varno ter radoživo skupaj z otrokom združeval v krog pestre- ga gibanja doma in pogojno tudi v naravi. Otrok naj ima kot ostri opazovalec svojih staršev in starejših družinskih vrstnikov ustrezne možnosti, da bi lahko sledil njiho- vim zgledom in izzivom, ki jih nosi s seboj njihovo privlačno gibalno početje. Starši naj bi bili v zvezi s tem deležni ustrezne strokovne obravnave z informacijami in po- budami za udejanjanje družinskega sožitja v tem obdobju. Hkrati z otrokovim zore- njem se odprejo še druge duri, kjer domuje neskončni svet igre, zabave in ‚športa po odraslo‘. To pa so športna društva in klubi v okolici domovanja otrok. Starši se najprej sami seznanijo s programskimi vsebinami v društvih za otroke primernih starosti. Za začetek morda dobijo nekaj namigov pro- gramskih vsebin in koristnosti za otrokov telesni razvoj ter kakšno vizualno gradivo, predvsem gradiva NPŠZ (Nacionalni pano- žnih športnih zvez) za posamezne športe.« Podobne utemeljitve za redno in sistema- tično gibalno/športno dejavnost v družini je navedla Duopona, M. (2019). Te so na- slednje: »Družina ima v prvih letih življenja izreden pomen na udeležbo v športu. Tako je prav družina tudi pomembna referenčna točka za razumevanje razvoja otrokovega vedenja, odnosa in izkušenj v športnih de- javnostih. Predvsem starši ter bratje in se- stre igrajo pomembno vlogo pri športnih izkušnjah posamezne osebe. Starši bistve- no prispevajo k priložnostim, izkušnjam in na koncu uspešnostim otrok v športu. Čeprav raziskave podrobno raziskujejo od- nos med starši in otroki v športu, se star- še največkrat obravnava glede na njihovo vlogo kot podkomponente širšega sistema športa njihovih otrok. To pomeni, da večina raziskav starše obravnava kot ponudnike in tolmače športnih izkušenj mladih, ne da bi upoštevali številne družbene dejavnike, ki lahko vplivajo na vključenost staršev. Poziti- ven vpliv staršev na razvoj otrok skozi šport dosežejo tisti, ki mladega spodbujajo in ga moralno ter finančno podpirajo, mu nudijo oporo ne glede na rezultat in ga vzgajajo v pozitivnem športnem duhu brez pritiskov.« Hosta, M. (2019), je zapisal več o raz- igranem zanosu pri delu z mladimi (»o tako imenovani ‚playness‘ pedagogiki«). Bistvo zapisanega je v naslednjem: »Naše poslanstvo izhaja iz globokih potencialov celostnega izobraževanja in pozitivne psi- hologije, ki utemeljuje temeljne koncepte ‚playness‘ pedagogike. Človekovo obnaša- nje večinoma sledi vedenjskim vzorcem, vtisnjenih v našo podzavest, ki so bili v ve- liki meri pogojeni v našem zgodnjem otro- štvu. Verjamemo, da je zavestno celostno izobraževanje edini način za dobro podpo- ro otrokom na življenjskem potovanju so- ustvarjanja skupnega sveta kot zamišljene realnosti. ‚Playness‘ je pristop, ki temelji na gibanju. Pri ‚playnessu‘ razgibamo telesa, srca in misli. Gibanje je znak življenja, znak pretoka energije. Gibanje je neposredno povezano z našo fizično, čustveno in ko- gnitivno resničnostjo. Samo tako globoko in vseobsegajoče razumevanje gibanja nam daje trdno podlago za rast in ustvar- janje cvetoče družbe. Da bi ustvarili to sku- pno poslanstvo igrive enotnosti, zdaj po- trebujemo strastne in prebujene učitelje, ki lahko negujejo iskrice v očeh otrok.« Pomemben prispevek kongresu je do- dala Dolenc, M. (2019), ko je avditoriju predstavila domačo telovadbo za vse generacije. Svojo predstavitev je uteme- ljila z naslednjim: »Telesna nedejavnost ima mnoge negativne posledice za naše zdravje. Priporočila vadbe za zdravje na- vajajo, da moramo biti aktivni večino dni v tednu ter da samo aerobna dejavnost ni dovolj. Pomembno je, da v svojo vadbeno Aktivni odmor udeležencev kongresa. Foto: A. Fevžer 50 ‚rutino‘ vključimo tudi vaje za moč ter gi- bljivost. Zaradi prekomernega sedenja tako v službah, šolah, v avtu kot tudi v prostem času tvegamo razvoj številnih zdravstve- nih težav. Prav tako opuščanje določenih gibalnih vzorcev ter odsotnost le-teh v programih vadbe vodita v nastanek neso- razmerij v sklepih z vidika moči in gibljivosti ter pojav bolečin. Pomembno je, da pozna- mo ustrezne vaje, s katerimi lahko bolečine omilimo ali celo preprečimo. Vadba, v kate- ri sodeluje celotna družina, je lahko bolj za- bavna, člani si lahko med seboj pomagajo, se spodbujajo in predvsem – družijo.« Med posameznimi temami v kineziolo- škem sklopu naj navedemo še prispevek Kajtne, T. (2019), v katerem je avtorica iskale odgovore na vprašanje, kakšna je vloga družine pri spodbujanju ljubezni do gibanja. V zvezi s tem je ugotovila, da »pri otrocih lahko govorimo o športu, pri tem pa ni potrebno razlikovanje na tek- movalni in rekreativni šport. Osnova vse- mu je ljubezen do gibanja. V začetku naj starši otrokom ponudijo gibalne izkušnje še preden se začnejo vključevati v orga- nizirano športno dejavnost. Gibanje, ki ga otrok spoznava že v družini in ki je eno od osnovnih vodil pri družinskem preživljanju prostega časa, se pri njem vzpostavi kot vrednota. S tem bomo spodbujali njegovo notranjo motivacijo in gibanje bo takemu otroku predstavljalo užitek. V zvezi z giba- njem otrok naj omenimo še Listo pravic mladih športnikov, na osnovi katere naj bi imeli otroci pravico do sodelovanja v športu na ustrezni ravni. Vadbo, ki naj se odvija v varnem in zdravem okolju, naj vodi odrasli strokovni vodja, otroci pa naj o svo- jem športu tudi soodločajo.« V kineziološkem sklopu, ki je bil razdeljen na dva dela, kot smo že navedli, je bilo še več tem, ki so bile povezane predvsem z dejavnostmi v naravi, vendar zaradi pro- storske omejitve, le-teh ni mogoče po- drobneje opisovati. Prav tako ne prispev- kov, ki so objavljeni v dodatku zbornika. „ Temeljna spoznanja javno zdravstvenega dela kongresa V tem delu naj na kratko predstavimo spo- znanja in prispevke, v katerih je bila glav- na tema kongresa povezana z zdravjem in zdravstvenimi organizacijami ter Nacional- nim inštitutom za javno zdravje. Najprej o prispevku Drglin, Z., Pucelj, V. in Frigelj, N. (2019), v katerem avtori- ce razgrinjajo prenovljen in posodobljen program skupinske vzgoje za zdravje v zdravstvenih domovih, ki je povezan s porodom in starševstvom. »V projektu ‚Krepitev zdravja za vse‘ so od leta 2018 poskusno uvedli vodeno telesno vadbo za nosečnice v sedemindvajsetih sodelujočih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Vodi- jo jo dodatno usposobljeni fizioterapevti oziroma fizioterapevtke in kineziologi ozi- roma kineziologinje. Vadba je namenjena zdravim nosečnicam, ki predhodno izpol- nijo presejalni vprašalnik. Rezultati enole- tne vadbe so pokazali, da so udeleženke zelo zadovoljne s programom vadbe in z delom v skupini. Vadba dvakrat na teden jim ustreza, pomembno pri tem pa je, da jo vodijo za to usposobljeni strokovnjaki.« Kot so navedle avtorice pa je pri tem ključno tudi to, da v celotnem zdravstvenem sis- temu poteka povezovanje med različnimi strokovnjaki. Zupančič Tisovec, B., Knific, T. in Letnar Žbogar, N. (2019) so govorile o spodbu- janju gibanja preko programa »Zdravje v vrtcu«. V prispevku so zapisale naslednje: »Nacionalni program ‚Zdravje v vrtcu‘ so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) oblikovali pred 13. leti. Program je re- gijsko koordiniran in je namenjen vsem slo- venskim vrtcem. Od šolskega leta 2015/16 imajo na vseh območnih enotah NIJZ ko- ordinatorja, ki koordinira program ‚Zdravja v vrtcu‘ za svojo regijo. Na ta način so želeli še bolj približati, pomagati in okrepiti vklju- čenost in sodelovanje vrtcev z lokalnim okoljem. V okviru programa so organizira- na tudi izobraževanja za vzgojitelje in osta- le vrtčevske delavce, ki nudijo strokovno podprte vsebine, povezane z zdravjem. Vsebine, ki so vključene v program, se doti- kajo področij zdrave prehrane, telesne de- javnosti za krepitev zdravja, duševnega in čustvenega zdravja, medosebnih odnosov, razvijanja pozitivne samopodobe, prepre- čevanja nasilja v družini in družbi ter drugih dejavnosti. Velik poudarek je dan redni te- lesni dejavnosti, ki ima ugodne učinke na zdravje otrok in prispeva k razvoju njihovih gibalnih kompetenc in znanj.« V tem tematskem sklopu sta avtorja Tru- den Dobrin, P. in Jurak, G. (2019) pred- stavila tudi problematiko debelosti v druži- ni. Govorila sta o »čezmerno prehranjenih, debelih in telesno manj zmogljivih otrocih v okviru projekta MoST, ki ga v sodelovanju s 25. zdravstvenimi domovi ter lokalnimi osnovnimi šolami izvaja Nacionalni inšti- tut za javno zdravje. Obravnava temelji na sodelovanju celotne družine, zdravstveno vzgojnega in šolskega tima. Za prepozna- vo problema in ustrezno obravnavo je nujno usklajeno delovanje multidisciplinar- nega tima«, navajajo avtorji in nadaljujejo: »Zdravnik specialist pediater je osrednji član, ki tim vodi in usklajuje njegovo delo- vanje. Pri prepoznavi vzrokov za čezmerno prehranjenost mu enakovredno pomagajo drugi strokovnjaki s posebnim znanjem s tega področja kot so dietetik, kineziolog in Praktična delavnica na kongresu. Foto: H. Berčič strokovna in znanstvena srečanja 51 psiholog. V tim pa je vključena tudi medi- cinska sestra. Ker je eden izmed ključnih ci- ljev programa sprememba gibalnih navad tako otrok kot tudi njihovih staršev, je vloga kineziologa pri tem nezamenljiva. Kinezio- log avtonomno glede na svoje strokovne kompetence pripravi program dela za otro- ka in njegova starša. Izkušnje prvega leta delovanja obravnave so raznolike. Posvet, na katerem so bile predstavljene prakse izvajanja, je pokazal, da so dobre prakse nastale v okoljih, kjer je bila zagotovljena predvidena multidisciplinarna kadrovska zasedba pod vodstvom pediatra in vzpo- stavljena povezava s šolskim prostorom.« V tem vsebinskem segmentu je bil pripra- vljen tudi prispevek, ki je govoril o športni rekreaciji v družini in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo (Gerlovič, D., 2019). Predstavljena vsebina je posredno povezana s socialnim, zdravstvenim in materialnim stanjem naših družin in posle- dično tudi s slovensko družbo kot celoto. Nekaj pomembnejših avtorjevih misli nava- jamo kot sledi: »Dobro zdravje zaposlenih (ki so hkrati tudi družinski člani – op. avt.) kot tudi vseh ostalih kategorij prebivalstva je osnova za dobro in uspešno delo na de- lovnem mestu pa tudi v življenju nasploh. To je pomembno tako za posameznika kot za delovno organizacijo in družbo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposle- nih je ekonomsko upravičena, saj so zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, produk- tivnejši in ustvarjalnejši. Redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež, prav tako pa ostajajo zvesti delodajalcu. Zato je po- membno, da v vseh organizacijah, kjer so ljudje zaposleni, sistemsko spodbujamo prizadevanja, ki podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje vseh zaposlenih. Zato je spodbujanje k rednemu in sistema- tičnemu ukvarjanju s športnorekreativnimi oziroma gibalno/športnimi dejavnostmi zaposlenih zdravo, smiselno in nadvse kori- stno, kar se posledično v pozitivnem smislu odraža tudi na slovenski družini.« „ Zaključki kongresa Na vsakem kongresu poskušamo na kon- cu predstavitev posameznih prispevkov in razprav pripraviti še zaključke, ki naj bi odsevali bistvo vsebinskega dogajanja na kongresu s povzetkom temeljnih spoznanj, ki so se porajala med delom kongresa in bili na koncu tudi sprejeti. Tudi na pričujo- čem 14. kongresu je bilo tako. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Sistemsko je treba omogočiti dvakrat tedensko varno vadbo v nosečnosti vsem nosečnicam v okviru zdravstve- nega varstva. Iz pilotske aplikacije je potreben prehod v sistemsko. 2. Pristopiti je treba k sistemski umestitvi kineziologov v zdravstveni sistem na vseh ravneh in s tem omogočiti brez- plačne gibalne dejavnosti med noseč- nostjo in po porodu. 3. V okviru zdravstvenega varstva pred- šolskih otrok je treba mladim staršem ponuditi informacije o pomembnosti gibalne dejavnosti za celostni razvoj otroka. 4. Preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Nacional- nim inštitutom za varovanje zdravja je treba vzpostaviti javno mrežo športnih društev in klubov, ki ponujajo športno- rekreativno oziroma gibalno/športno dejavnost za vsa starostna obdobja od spočetja dalje. 5. Na lokalni ravni je treba zagotoviti ma- terialne pogoje in finančna sredstva za izvajanje programov gibalno/športne dejavnosti nosečnic, mladih družin in starejših. Pri tem naj imajo odločilno in odločujočo vlogo župani in svetniki. 6. Pripraviti je treba raznolike vadbene programe z vključenimi gibalnimi in športnimi vsebinami za vsakodnevno vadbo za različne starostne skupine lju- di – družinski e-rokovnik. 7. Potrebna je večja medijska vključenost in izpostavljenost z usmerjenimi vsebi- nami ozaveščanja in promocije prime- rov dobrih praks. 8. Povečajo naj se prizadevanja za uvelja- vljanje etike v športu na vse ravneh, še zlasti v osnovnih športnih organizacijah – društvih in klubih. 9. Pristopi naj se k pripravi skupnih razisko- valnih projektov na področju gibalno/ športne dejavnosti prebivalstva Slo- venije (FŠ, MF, IVZS, FDV …) z uporabo enake oziroma primerljive metodologi- je. 10. Ustanovijo naj se skupne medznanstve- ne in medresorske (ministrstva) komisije za zdrav življenjski slog družin oziroma prebivalstva Slovenije na osnovi prete- klih izkušenj (HEPA – projekt). 11. Tesneje naj se povežejo javni in zaseb- ni zavodi na področju gibalno/športne dejavnosti družin. 12. Vzpostavi naj se sistem za sodelovanje področja športa in gospodarstva, vse od družinske ravni, preko društev in klubov, OKS ZŠZ, do povezav in sode- lovanja s posameznimi ministrstvi (MZ, MIZŠ, MGRT, MDDSZ). V zvezi z zaključki kongresa naj zapišemo še naslednje. Oblikovanje samih zaključkov ne predstavlja večjega strokovnega pro- blema, bolj problematično pa je njihovo uresničevanje. To predstavlja za številne vladne strukture, občinske institucije, zavo- de, raziskovalne institucije in njihove time, zdravstvene in športne organizacije ter druge nosilce navedenih dejavnosti velik izziv. Zasnova različnih raziskovalnih pro- jektov za ugotavljanje učinkov posame- znih vsebinskih dejavnosti in akcij naj ne bi povzročala večjih težav (čeprav pogrešamo pogostejše odločitve zanje), ampak več preglavic predstavljajo izvedbeni projekti oziroma njihovo uresničevanje. Tej proble- matiki bo treba v prihodnje nameniti več časa in pozornosti. „ Zaključki prispevka Na 14. kongresu Športa za vse so bila obravnavana vsebinska vprašanja in pro- blematika športnorekreativnega oziroma gibalno/športnega udejstvovanja posame- znih družinskih članov in družine kot celote, v tesni povezanosti z zdravjem. Ugotovlje- no je bilo, da je smiselno, koristno in pred- vsem zelo zdravo ukvarjanje z raznolikimi in skrbno izbranimi športnorekreativnimi, telesnimi oziroma gibalno/športnimi de- javnostmi. Kakor je raznolika in sestavljena sodobna družina, ki jo opredeljujejo šte- vilne razsežnosti, je toliko raznolika tudi njena obravnava. Tako govorimo o medi- cinski (zdravstveni), kineziološki, sociološki, psihološki, kulturološki, ekonomski in še kakšni drugi obravnavi. Zato je najboljši način obravnave medznanstveni oziroma večrazsežnostni pristop z dejavnim vklju- čevanjem različnih strok in znanosti, saj taka pot, kot je dokazano, daje najboljše rezultate. Pri celotni obravnavi smo sledili biološki krivulji razvoja posameznika in tudi druži- ne. Naglašeno je bilo, da naj se zdrava te- lesna oziroma gibalno/športna dejavnost začne že v nosečnosti, torej v prenatalnem obdobju in skrbno ter strokovno vodena nadaljuje po porodu. Zato so bili izbrani in predstavljeni številni vadbeni programi z različnimi vsebinskimi in organizacijski- mi oblikami. Ker vse izhaja iz družine in se vanjo spet zliva, je treba raznolike gibalno/ 52 športne dejavnosti pripeljati do praga do- movanj in ob odprtih durih tudi čez prag, če se izrazimo v prispodobi. Odločitev za gibalno dejaven način življenja je od same- ga začetka v rokah staršev in družine, ka- sneje pa zavisi tudi od kakovostnih vadbe- nih programov v vrtcih, šolah ter društvih in klubih, ki morajo biti prilagojeni otrokovi starosti. Starši naj bi bili v zvezi s tem deležni ustre- zne strokovne obravnave s potrebnimi informacijami in pobudami za udejanja- nje pravilno izbranih gibalno/športnih dejavnosti, ki naj bi predstavljale tudi del medgeneracijskega družinskega skladja in sožitja v posameznem razvojnem obdobju otrok. Hkrati z otrokovim zorenjem se od- prejo še druge duri, kjer domuje neskonč- ni svet igre, zabave in ‚športa po odraslo‘. To pa so športna društva in klubi v okolici domovanja otrok. Pozitiven vpliv staršev na razvoj otrok skozi šport dosežejo tisti, ki mladega spodbujajo in ga moralno ter finančno podpirajo, mu nudijo oporo ne glede na rezultat in ga vzgajajo v pozitiv- nem športnem duhu brez pritiskov. Človekovo vedenje večinoma sledi vedenj- skim vzorcem vtisnjenih v našo podzavest, ki so bili v veliki meri pogojeni v našem zgodnjem otroštvu. Verjamemo, da je za- vestno celostno izobraževanje edini način za dobro podporo otrokom na življenjskem potovanju soustvarjanja skupnega sveta kot zamišljene realnosti. Pri tem pa je razi- gran zanos pri delu z mladimi oziroma tako imenovana »playness« pedagogika ena od pravih in zelo dobrih možnosti, ki temelji na gibanju. Enako velja tudi za vse progra- me, ki vključujejo čezmerno prehranjene, debele in telesno manj zmogljive otroke, ki so bili predstavljeni v okviru javno zdra- vstvene obravnave oziroma pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri- čakujemo, da bodo pri tem športni peda- gogi oziroma kineziologi v timski obravnavi v prihodnje dobili še večjo vlogo in da se bo njihovo število pomembno povečalo. S celovitim ravnovesjem v družini je po- vezano tudi zdravje zaposlenih članov, ki opravljajo svoja dela in naloge v različnem delovnem okolju. Zato je pomembno, da v vseh organizacijah, kjer so le-ti zaposle- ni, sistemsko spodbujamo prizadevanja, ki podpirajo in omogočajo dobro zdravje in počutje vseh zaposlenih. Smiselno in kori- stno je spodbujanje k rednemu in sistema- tičnemu ukvarjanju s športnorekreativnimi oziroma gibalno/športnimi dejavnostmi vseh zaposlenih, kar naj bi se posledično ugodno odražalo tudi na slovenski družini. To pa naj bi bilo v zadnji posledici koristno tudi za ves slovenski narod. Na osnovi vsega navedenega v pričujočem prispevku lahko zapišemo, da je tudi ta kongres upravičil pričakovanja ožje in tudi širše strokovne javnosti, v okviru katerih naj bi v prihodnje dosegli še več, zlasti pri udejanjanju izvedbenih projektov v praksi. Dejstvo je, da bo treba za doseganje višje kakovostne ravni pri obravnavi gibalno/ športne dejavnosti v družini in njenem ure- sničevanju v vsakdanjem življenju doseči višjo stopnjo povezanosti in sodelovanja med posameznimi institucijami, organi- zacijami, strokami in znanostmi. Samo večstranska in medznanstvena (interdisci- plinarna) obravnava ter tesna medsebojna povezanost predstavljata pravo usmeritev in sta jamstvo uspeha ter uspešnega razvo- ja tudi v prihodnje. „ Literatura 13. Berčič, H. (1980). Vabilo na trim. Ljubljana: Šol- ski center za telesno vzgojo. 14. Berčič, H. (2000). Vse se začne v družini. V: Turk, J. (ur.), Sila, B. (ur.), Pinter, S. (ur.), Ihan, A. (ur.), Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 15). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 15. Berčič, H. (2004). Športna rekreacija (Šport za vse) v družini kot osnova za pozitivne razvoj- ne trende na področju športne rekreacije v Sloveniji. V: Berčič, H. (ur.), Zbornik 5. sloven- skega kongresa športne rekreacije (str. 8–22). Ljubljana: Športna unija Slovenije. 16. Berčič, H. (2019). Gibalno/športna dejavnost za zdravo družino. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 19–32). Ljubljana, OKS ZŽZ. 17. Dolenc, M. (2019). ). Domača telovadba za vse generacije. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gi- balna športna dejavnost za zdravo družino (str. 75–79). Ljubljana, OKS ZŽZ. 18. Doupona Topič, M. (2000). Družina in šport. V: Turk, J. (ur.), Sila, B. (ur.), Pinter, S. (ur.), Ihan, A. (ur.), Lepota gibanja tudi za zdravje (str. 209–211). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. 19. Doupona, M. (2019). Kako razumeti vlogo družine v širšem družbeno-športnem konte- kstu. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna špor- tna dejavnost za zdravo družino (str. 48–53). Ljubljana, OKS ZŽZ. 20. Dretnik, D. (2019). Z otroki v hribe . V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 125–131). Ljubljana, OKS ZŽZ. 21. Drglin, Z., Pucelj in V., Frigelj, N. (2019). (2019). Ena vadi za dva: telesna dejavnost v pripravi na porod in starševstvo ter vodena vadba za nosečnice v zdravstvenem domu. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 80–86). Ljubljana, OKS ZŽZ. 22. Gerlovič, D., 2019). Športna rekreacija v dru- žini in njen pomen za slovensko gospodar- stvo. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna špor- tna dejavnost za zdravo družino (str. 109–124). Ljubljana, OKS ZŽZ. 23. Hosta, M. (2019). Playnes pedagogika – za srčnost pri delu z mladimi. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 54–57). Ljubljana, OKS ZŽZ. 24. Jaunik, M. (2019). Z družino v naravo. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 70–74). Ljubljana, OKS ZŽZ. 25. Jenko, G. (2019). Gibanje kot vrednota in veščina v sodobni družini. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 138–143). Ljubljana, OKS ZŽZ 26. Kajtna, T. (2019). Vloga družine pri spodbu- janju ljubezni do gibanja. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 151–156). Ljubljana, OKS ZŽZ. 27. Kuzman, U. (2019). Z otroki v gore ne hodimo, otroke v gorah spremljamo. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 132–137). Ljubljana, OKS ZŽZ. 28. Pajek Bučar, M., 2019. Naše telo je narejeno za gibanje – družina kot prvi promotor zdra- vega načina življenja z gibanjem. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 14–18). Ljubljana, OKS ZŽZ. 29. Remec, M., 2019. Šolske torbe – z njimi po- vezane težave in možne rešitve. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 100–108). Ljubljana, OKS ZŽZ. 30. Rosina, L., (2019). Pomen varne vadbe v pre- natalnem in postnatalnem obdobju ženske. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna športna de- javnost za zdravo družino (str. 58–69). Ljublja- na, OKS ZŽZ. 31. Truden Dobrin, P., Jurak, G. (2019). Družinska obravnava debelosti. V: Bučar, M. (ur.). Zbor- nik, Gibalna športna dejavnost za zdravo druži- no (str. 91–99). Ljubljana, OKS ZŽZ. 32. Zupančič Tisovec, B. in Knific, T., (2019). Spod- bujanje gibanja preko programa zdravja v vrtcu. V: Bučar, M. (ur.). Zbornik, Gibalna špor- tna dejavnost za zdravo družino (str. 87–90). Ljubljana, OKS ZŽZ. 33. Tušak, M., Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Vlo- ga družine in staršev v športu. Zalog: Klub MT Zalog. Dr. Herman Berčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Profesor v pokoju herman.bercic@gmail.com