Acta agriculturae Slovenica, 120/3, 1–5, Ljubljana 2024 doi:10.14720/aas.2024.120.3.18968 Original research article / izvirni znanstveni članek Prve najdbe štirih vrst jajčnih parazitoidov ščitastih stenic (Pentatomidae) v Sloveniji: Trissolcus scutellaris (Thomson, 1861), Trissolcus viktorovi Kozlov, 1968, Trissolcus festivae (Viktorov, 1964) in Telenomus chloropus (Thomson, 1861) (Insecta, Hymenoptera, Scelionidae) Eva INDIHAR 1, Tanja BOHINC 1, Peter Neerup BUHL 2, Stanislav TRDAN 1, 3 Received June 14, 2024, accepted July 10, 2024 Delo je prispelo 14. Junij 2024, sprejeto 10 Julij 2024 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, 2 Zasebni raziskovalec, Sakskøbing, Denmark 3 korenspondenčni avtor: stanislav.trdan@bf.uni-lj.si Prve najdbe štirih vrst jajčnih parazitoidov ščitastih stenic (Pentatomidae) v Sloveniji: Trissolcus scutellaris (Thomson, 1861), Trissolcus viktorovi Kozlov, 1968, Trissolcus festivae (Viktorov, 1964) in Telenomus chloropus (Thomson, 1861) (In- secta, Hymenoptera, Scelionidae) Izvleček: Jajčni parazitoidi so skupina naravnih sovra- žnikov, ki v naravi vplivajo na zmanjševanje števila škodljivih žuželk, uporabljajo pa se tudi v okoljsko sprejemljivih sistemih zatiranja škodljivcev v rastlinski pridelavi. V članku predsta- vljamo štiri vrste parazitoidnih os iz družine Scelionidae, in si- cer vrste Trissolcus scutellaris, Trissolcus viktorovi, Trissolcus fe- stivae in Telenomus chloropus, ki spadajo med jajčne parazitoide ščitastih stenic (Pentatomidae). Prve tri vrste smo v Sloveniji potrdili kot naravne sovražnike pisane stenice (Eurydema ven- tralis Kolenati, 1846 ), zadnjo vrsto pa kot jajčnega parazitoida marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål, 1855). No- bena od navedenih vrst naravnih sovražnikov še ni navedena v Pozitivnem seznamu Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), zato jih ne moremo uvrstiti na Se- znam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, s čimer bi bila v Sloveniji dovoljena njihova uporaba v inoku- lativnem biotičnem zatiranju škodljivcev v kmetijski pridelavi na prostem. Na večji pomen navedenih jajčnih parazitoidov pri zatiranju gospodarsko škodljivih stenic v okviru varovalnega biotičnega varstva pa lahko vplivamo z uporabo drugih okolj- sko sprejemljivih načinov zatiranja škodljivih organizmov. Ključne besede: parazitoidne ose, Trissolcus scutellaris, Trissolcus festivae, Telenomus chloropus, Trissolcus viktorovi, Slovenija, biotično varstvo rastlin, Pentatomidae First records of four species of egg parasitoids of stink bugs (Pentatomidae) in Slovenia: Trissolcus scutellaris (Thomson), Trissolcus viktorovi Kozlov, Trissolcus festivae (Viktorov) and Telenomus chloropus (Thomson) (Insecta, Hymenoptera, Sce- lionidae) Abstract: Egg parasitoids are a group of natural enemies that reduce the number of harmful insects in nature, and are also used in environmentally acceptable pest control systems in crop production. In the article, we present four species of parasitoid wasps from the family Scelionidae, namely the spe- cies Trissolcus scutellaris, Trissolcus viktorovi, Trissolcus festivae and Telenomus chloropus, which belong to egg parasitoids of stink bugs (Pentatomidae). In Slovenia, we confirmed the first three species as natural enemies of the cabbage bug (Eurydema ventralis Kolenati, 1846), and the last species as an egg parasit- oid of the brown marmorated stink bug (Halyomorpha halys Stål, 1855). None of the mentioned species of natural enemies is yet listed in the Positive List of the European and Mediterra- nean Plant Protection Organization (EPPO), so in Slovenia we cannot include them in the List of native species of organisms for biological control, which would allow their use in inocula- tive biological control in outdoor agricultural production. The greater importance of the mentioned egg parasitoids in the sup- pression of economically harmful stink bugs in the context of conservation biological control can be influenced by using oth- er environmentally acceptable methods of controlling harmful organisms. Key words: parasitoid wasps, Trissolcus scutellaris, Trissol- cus festivae, Telenomus chloropus, Trissolcus viktorovi, Slovenia, biological control, Pentatomidae 2 E. INDIHAR et al. Acta agriculturae Slovenica, 120/3 – 2024 T. chloropus 21 različnih vrst gostiteljev iz 13 različnih rodov. Posledično strokovnjaki sklepajo, da bi lahko bili jajčni parazitoidi, ki napadajo evropske ščitaste stenice (Pentatomidae), potencialno učinkoviti tudi pri zatiranju tujerodne marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys [Stål, 1855]) (Haye in sod., 2015). Eden od najbolj obetavnih načinov zatiranja stenice Halyomorpha halys je prav biotično varstvo, zlasti upora- ba jajčnih parazitoidov (Leskey in sod., 2012). Navedena invazivna tujerodna stenica je bila v Sloveniji prvič naj- dena spomladi 2017 v Šempetru pri Gorici (Rot in sod., 2018). Od takrat se na ozemlju Slovenije intenzivno pre- učuje domorodna favna naravnih sovražnikov ščitastih stenic in rezultate teh raziskav so tudi najdbe štirih jajč- nih parazitoidov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Po- znavanje domorodnih jajčnih parazitoidov v Sloveniji je namreč pri nekaterih vrstah (če so namreč tudi sestavni del pozitivnega seznama Evropske in sredozemske orga- nizacije za varstvo rastlin) začetek njihove implementa- cije v sisteme biotičnega zatiranja rastlinskih škodljivcev (Trdan et al., 2020, 2023; Rot in sod., 2022). 2 MATERIALI IN METODE Zastopanost jajčnih parazitoidov ščitastih stenic (Pentatomidae) smo v obdobju 2014-2022 spremljali na območju celotne Slovenije. V rastni dobi smo vzorčili po- tencialno parazitirana jajčna legla različnih vrst ščitastih stenic na različnih vrstah gojenih rastlin (zelenjadnice, poljščine, sadno drevje). Nabrana jajčna legla smo prene- sli v insektarije Laboratorija za entomologijo na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izletele parazitoidne osice smo shranili v 70 % etanol. Determi- nacijo parazitoidov je opravil samostojni raziskovalec Pe- ter Neerup Buhl na Danskem, z uporabo določevalnega ključa Talamas in sod. (2017). 3 REZULTATI S PREDSTAVITVIJO ŠTIRIH VRST JAJČNIH PARAZITOIDOV ŠČITASTIH STENIC 3.1 Trissolcus scutellaris (Thomson, 1861) To parazitoidno osico smo v Sloveniji prvič našli na njivi z zeljem (Brassica oleracea L. ssp. oleracea con- var. capitata [L.] Alef.) v Škocjanu pri Kopru (45.539396, 13.764718). Vzorčenje je bilo izvedeno 22. julija 2021 na njivi s številčno populacijo pisane stenice (Eurydema ventralis Kolenati, 1846). Rod Trissolcus Ashmead predstavlja enega od ve- čjih taksonov družine Scelionidae. Njegovi predstavniki 1 UVOD S POUDARKOM NA JAJČNIH PAR- AZITOIDIH Biotično varstvo rastlin spada med pomembnejše sestavne dele integriranega varstva rastlin, pri katerem uporabljamo nekemične in ciljno specifične metode za- tiranja škodljivcev gojenih in samoniklih rastlin. Zaradi stalnega zmanjševanja števila registriranih fitofarma- cevtskih sredstev je v zadnjih 30 letih v Evropi in s tem tudi v Sloveniji vse več poudarka na biotičnem zatiranju rastlinskih škodljivcev (Trdan et al., 2020, 2023). V Slo- veniji je za potrebe biotičnega varstva rastlin trenutno na voljo 38 koristnih organizmov. Gre za vrste, ki so v Sloveniji domorodne in so uvrščene na Seznam domo- rodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin (Se- znam,…2024). Jajčni parazitoidi so pomembna skupina naravnih sovražnikov. Zaradi njihovega posebnega življenjskega kroga jih lahko uporabljamo za biotično zatiranje neka- terih gospodarsko pomembnih vrst rastlinskih škodljiv- cev (Bohinc in sod., 2015). Parazitoidne ose, ki smo jih v Sloveniji prvič našli v letih 2021 in 2022, pripadajo rodo- voma Trissolcus in Telenomus, ki sta sestavni del družine Scelionidae. V slednji najdemo veliko vrst jajčnih para- zitoidov. Rod Trissolcus je eden večjih v družini Scelio- nidae, saj vanj uvrščamo prek 160 različnih vrst. Sami- ce odlagajo svoja jajčeca v jajčeca njihovih gostiteljev, z vsebino katerih se prehranjujejo ličinke parazitoidov. Na ta način vplivajo na zmanjšanje števila odraslih osebkov rastlinskih škodljivcev. Gospodarski pomen jajčnih pa- razitoidov je velik, žal pa se v svetu v sistemih biotičnega zatiranja rastlinskih škodljivcev še vedno premalo upo- rabljajo. Zato so potrebne še nadaljnje raziskave na tem področju (Petrov, 2013). V prispevku predstavljamo štiri vrste jajčnih para- zitoidov, in sicer Trissolcus scutellaris (Thomson, 1861), Trissolcus viktorovi Kozlov, 1968, Trissolcus festivae (Vik- torov, 1964) in Telenomus chloropus (Thomson, 1861), ki so v Evropi domorodne. Nekatere vrste jajčnih parazitoi- dov iz obeh rodov so bili doslej že uspešno uporabljene v klasičnem biotičnem varstvu različnih škodljivcev. Tako se na primer vrsta Trissolcus basalis (Wollaston, 1858) uporablja za zatiranje stenice Nezara viridula (Linnaeus, 1758). S tem namenom so iz Japonske v Združene države Amerike in v Avstralijo vnesli tudi vrsto T. chloropus, ki jo v nadaljevanju predstavljamo v tem prispevku, vendar se ta parazitoidna osica na celinah ni obdržala (Jones, 1988; Haye in sod., 2015). Jajčni parazitoidi iz rodov Trissolcus in Telenomus so generalisti, ki so razvili učinkovito strategijo, ki jim omogoča preseči odziv jajčec različnih vrst gostiteljev, s čimer jih lahko uspešno parazitirajo. Tako ima osica 3 Prve najdbe štirih vrst jajčnih parazitoidov ščitastih stenic ... Telenomus chloropus (Thomson, 1861) (Insecta, Hymenoptera, Scelionidae) Acta agriculturae Slovenica, 120/3– 2024 se prehranjujejo z jajčeci stenic, dvokrilcev, metuljev in nekaterih drugih redov žuželk (Bohinc in sod., 2015). V svetu je bilo do leta 2013 opisanih več kot 160 vrst, od tega 50 v Evropi. Na Balkanu je bilo najdenih in opisa- nih 19 vrst (Petrov, 2013; Fauna Europaea, 2023). Sem spada tudi parazitoidna osa Trissolcus scutellaris (slika 1). Ta parazitoidna osa se pojavlja po celotnem območju Pa- learktika (Fauna Europaea, 2023) in spada med bolj raz- širjene predstavnike svojega rodu (Vastilia in sod., 2020). O tej vrsti poročajo iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Francije, Italije, Grčije, Rusije, Nemčije, Turčije, Švedske, Sirije in Španije (Talamas in sod., 2017). Ker se pojavlja na širokem geografskem območju, lahko njene telesne značilnosti variirajo (Vasilita in sod., 2020). Med vrsta- mi iz rodu Trissolcus sta na območju Palearktika osici T. scutellaris najbolj podobni vrsti T. vesta Kozlov & Lê, 1893 in T. viktorovi Kozlov, 1968 (GBIF, 2023; Vasilita in sod., 2020). Laznik in sod. (2021) navajajo parazitoida T. scutellaris kot naravnega sovražnika marmorirane smr- dljivke. Leta 2013 so v dolini Delemont v Švici nastavili več kot 10 000 kontrolnih jajčnih legel stenice Halyomorpha halys, z namenom, da privabijo jajčne parazitoide. Na ta način so potrdili 4 vrste jajčnih parazitoidov, med dru- gim tudi vrsti T. scutellaris in T. chloropus. Ugotovili so, da se lahko osica T. scutellaris popolnoma razvije v svežih jajčecih stenice H. halys (Haye in sod., 2015). V Švici so odkrili vrsto T. scutellaris tudi v jajčecih uhate rusonožke (Pentatoma rufipes [Linnaeus, 1758]), potencialnega ško- dljivca gozdnega in sadnega drevja (Powell, 2020). Prav tako so osico T. scutellaris našli v jajčecih azijske žitne stenice (Eurygaster integriceps Puton, 1881) (Talamas in sod., 2017). 3.2 Trissolcus viktorovi Kozlov, 1968 Tega jajčnega parazitoida smo našli v parazitiranih jajčecih pisane stenice, nabranih 7. julija 2022 na njivah z zeljem v Orehovljah (45.89264, 13.61065) in Vrtojbi (45.9072040, 13.6172590). Trissolcus viktorovi je vrsta jajčnega parazitoida, ki se pojavlja v Evropi. Znana je tudi pod sinonimom Tis- soleus victorovi Kozlov, 1968. V Evropi je vrsta najbolj podobna parazitoidu T. scutellaris in strokovnjaki pred- videvajo, da se je iz njega tudi razvila. To sklepajo zaradi podobnih telesnih značilnosti pri obeh vrstah (Vasilita in sod., 2020). O najdbah vrste T. viktorovi poročajo iz Rusije, Tur- čije, Armenije in Portugalske. Vrsto je prvi opisal Kozlov leta 1968 (Talamas in sod., 2017), še prej pa je bila najde- na in vrstno določena leta 1958 v Turčiji, kjer so jo na- šli v jajčecih stenice Eurydema festiva (Linnaeus, 1767) (The Ohio State University, 2023). Osica T. viktorovi (Ko- zlov, 1968) lahko parazitira več vrst stenic, med drugim tudi ščitasti stenici Dolycoris baccarum (Linnaeus, 1758) in Eurydema ventralis Kolenati, 1846 (Talamas in sod., 2017). 3.3 Trissolcus festivae (Viktorov, 1964) To vrsto smo v Sloveniji prvič našli 1. junija 2014 na njivi z zeljem na Zgornji Lipnici (46.322055, 14.18.5942), kjer se je pojavljala pisana stenica. Tako kot ostale v tem prispevku opisane vrste tudi Trissolcus festivae (Viktorov) spada v družino Scelio- nidae in ima velik pomen v biotičnem varstvu rastlin, predvsem pri zatiranju ščitastih stenic. Ličinke te para- zitoidne ose se prehranjujejo z jajčeci stenic, poleg tega pa tudi z jajčeci dvokrilcev, metuljev in hroščev. Spada med solitarne idiobionte (Bohinc in Trdan, 2015). Njen sinonim je tudi Asolcus festivae Viktorov, 1964. O pojavu te vrste poročajo iz Irana, kjer je parazitirala kapusovo stenico (Eurydema ornata [Linnaeus, 1758]) (Samin in Asgari, 2012), iz Bolgarije (Petrov, 2013), Danske, Turčije in Madžarske (GBIF, 2024). Iz Turčije poročajo o vrsti T. festivae kot o jajčnem parazitoidu azijske žitne stenice (Eurygaster integriceps Puton, 1881). Tarla in Kornoşor (2009) ugotavljata, da sta vrsti T. festivae in T. semistriatus (Nees, 1834) odgovor- na za 87 % naravne parazitiranosti predhodno navedene vrste stenice na jugu Turčije. Obe vrsti pa se uporabljata v biotičnem varstvu azijske žitne stenice v Turčiji. Slika 1: Trissolcus scutellaris (Thompson, 1861) (foto: Peter Neerup Buhl) Figure 1: Trissolcus scutellaris (Thompson, 1861) (photo: Peter Neerup Buhl) 4 E. INDIHAR et al. Acta agriculturae Slovenica, 120/3 – 2024 3.4 Telenomus chloropus (Thomson, 1861) To vrsto parazitoidne ose smo potrdili v jajčnih leglih marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys), nabranih 21. julija 2021 v sadovnjaku na Lesnem Brdu (46.003205, 14.327141). Jajčni parazitoid Telenomus chloropus (slika 2) je bil prvič opisan leta 1860, ko je bil na Švedskem najden na vrstno nedoločenem gostitelju. Takrat ga je Thomp- son poimenoval s Phanurus chloropus Thomson, 1861. Njegova sinonima sta še Telenomus turesis Walker, 1836 (Mineo in sod., 2010) in Telenomus sokolovi Mayr, 1897. Je domorodna evropska vrsta parazitoidnih osic (Samin in sod., 2010), ki jo najdemo na različnih geografskih ob- močjih. Samin in sod. (2010) poročajo, da je bila doslej najdena v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, na Madžar- skem in Švedskem, Ukrajini, Moldaviji, Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji, Kazahstanu, Rusiji, Turčiji, na Irskem, Japonskem in v ZDA. V Severno Ameriko in na Filipine so osico T. chloropus vnesli v okviru klasičnega biotične- ga varstva (O΄Connor in sod., 2013). Viktorov (1966) poroča, da naj bi bila osica T. chlo- ropus (Thomson, 1861) hiperparazitoid vrste Trissolcus semistriatus, našli pa so jo tudi v jajčecih zelene smr- dljivke na različnih sortah soje (Glycine max [L.] Merr.). Uspešnost razvoja osic v jajčecih zelene smrdljivke je bila odvisna tudi od sorte soje, torej od kakovosti hrane, ki jo je zaužil škodljivec (Jones, 1985). Znano je, da ista osi- ca parazitira tudi jajčeca drugih stenic, npr. zeleno listno stenico (Palomena prasina [Linnaeus, 1761] (O΄Connor in sod., 2013). 4 ZAKLJUČEK V prispevku predstavljamo štiri vrste jajčnih parazi- toidov ščitastih stenic, katerim smo z najdbami na obmo- čju Slovenije potrdili domorodnost in s tem tudi njihov pomen v varovalnem biotičnem varstvu rastlin. Njihov načrtni vnos v agroekosisteme v Sloveniji namreč še ni mogoč, saj nobena od v tem prispevku predstavljenih vrst naravnih sovražnikov še ni uvrščena na Pozitivni se- znam Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) (Trdan et al., 2020, 2023). Na Seznamu domorodnih vrst organizmov za bio- tično varstvo rastlin sicer najdemo vrsto Trissolcus basa- lis (Wollaston, 1858), katere načrtni vnos v rastlinjake in na prosto je namenjen biotičnemu zatiranju zelene smr- dljivke in marmorirane smrdljivke (Seznam,…2024). Ker je učinkovitost naravnih sovražnikov navadno pre- cej manjša kot učinkovitost insekticidov, se za povečanje učinkovitosti zatiranja rastlinskih škodljivcev v zadnjem obdobju vse pogosteje predlaga sinergistični pristop, to je hkratna uporaba dveh ali več okoljsko sprejemljivih na- činov zatiranja (Curk in Trdan, 2024). Med te uvrščamo tudi hkratno uporabo dveh ali več vrst naravnih sovra- žnikov. Potrditev domorodnosti štirih vrst jajčnih para- zitoidov, predstavljenih v tem prispevku, ima zato v Slo- veniji precejšen pomen v varovalnem biotičnem varstvu rastlin pred ščitastimi stenicami in potencialni prihodnji pomen v inokulativnem biotičnem varstvu rastlin. 5 ZAHVALA Rezultati, predstavljeni v tem prispevku, so bili pri- dobljeni v okviru Programa strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 6 VIRI Bohinc, T., & Trdan, S. (2015). Nove najdbe naravnih sovražni- kov v Sloveniji v obdobju 2013-2014. V: Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Ptuj, 3.-4. marec 2015. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 289-294. Curk, M., & Trdan, S. (2024). Benefiting from complexity: exploring enhanced biological control effectiveness via the simultaneous use of various methods for combating pest pressure in agriculture. Agronomy, 14(1), art. 199, 9 str. GBIF | Global Biodiversity Information Facility, 10. 5. 2023. https://www.gbif.org/species/4513417/treatments GBIF | Global Biodiversity Information Facility, 30. 4. 2024. https://www.gbif.org/species/4513401/metrics https://www.gbif.org/occurrence/search?taxon_key=4513401 Slika 2: Telenomus chloropus (Thomson, 1861) (foto: Peter Neerup Buhl) Figure 2: Telenomus chloropus (Thomson, 1861) (photo: Peter Neerup Buhl) 5 Prve najdbe štirih vrst jajčnih parazitoidov ščitastih stenic ... Telenomus chloropus (Thomson, 1861) (Insecta, Hymenoptera, Scelionidae) Acta agriculturae Slovenica, 120/3 – 2024 Haye, T., Fischer, S., Zhang J., & Gariepy T. (2015). Can native egg parasitoids adopt the invasive brown marmorated stink bug, Halyomorpha halys (Heteroptera: Pentatomidae), in Europe? Journal of Pest Science, 88, 693-705. https://doi. org/10.1007/s10340-015-0671-1 Jones, A. W. (1985). Biology of Telenomus chloropus (Hyme- noptera: Scelionidae) from eggs of Nezara viridula (He- miptera: Pentatomidae) reared on resistant and susceptible soybean genotypes. The Canadian Entomologist, 1137-1142. Jones, A. W. (1988). World review of the parasitoids of the southern green stink bug, Nezara viridula (L.) (Heteropte- ra: Pentatomidae). Annals of the Entomological Society of America, 81(2), 262-273. Laznik, Ž., & Trdan, S. (2021). Načini zatiranja marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys [Stål, 1855], Hemiptera, Pentatomidae). Acta agriculturae Slovenica, 117(1), 1-11. doi:10.14720/aas.2021.117.1.2106 Leskey, T. C., Short, B. D., Butler, B. R., & Wright, S. E. (2012). Impact of the invasive brown marmorated stink bug, Halyomorpha halys (Stål), in Mid-Atlantic tree fruit or- chards in the United States: Case studies of commercial management. Psyche: A Journal of Entomology, https://doi. org/10.1155/2012/535062 Petrov, S. (2013). Three new species of Trissolcus Ashmead (Hymenoptera: Platygastroidea: Scelionidae) from Bulga- ria. Biologia, Section Zoology, 68(2), 324-329. doi:10.2478/ s11756-013-0151-0 Powell, G. (2020). The biology and control of an emerging shi- eld bug pest, Pentatoma rufipes (L.) (Hemiptera: Pentato- midae). Agricultural and Forest Entomology, 22, 298-308. doi:10.1111/afe.12408 Rot, M., Devetak, M., Carlevaris, B., Žežlina, J., & Žežlina, I. (2018). First record of brown marmorated stink bug (Halyomorpha halys [Stål]) Hemiptera: Pentatomidae) in Slovenia. Acta Entomologica Slovenica, 26(1), 5-12. Rot, M., Žežlina, I., Carlevaris, B., Devetak, M., Žežlina, J., Da- riž, J., Juretič, V., & Trdan, S. (2022). Prvi korak na poti k bi- otičnemu varstvu marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys [Stål, 1855], Hemiptera, Pentatomidae) v Sloveniji. V: Zbornik predavanj in referatov 15. Slovenskega posveto- vanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Portorož, 1.–2. marec 2022. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slo- venije, 40-51. Samin, N., Koçak, E., Shojai, M., & Havaskary, M. (2010). An annotated list of the Platygastroidea (Hymenoptera) from the Arasbaran Biosphere Reserve and vicinity, Northwe- stern Iran. Far Eastern Entomologist, 210,1-8. Samin, N., & Asgari, S. (2012). A study on the fauna of scelionid wasps (Hymenoptera: Platygastroidea: Scelionidae) in the Isfahan province, IRAN. Archives of Biological Sciences, 64(3), 1073-1077. doi:10.2298/ABS1203073S Seznam domorodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin. (2024). Uprava RS za varno hrano, Veteri- narstvo in varstvo rastlin. Ministrstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. https://www.gov.si/teme/bioticno-var- stvo-rastlin/ (25.04.2024) Talamas, J. E., Buffington, L. M., & Hoelmer, K. (2017). Re- vision of palaearctic Trissolcus Ashmead (Hymenoptera, Scelionidae). Journal of Hymenoptera Research, 56, 3-185. doi:10.3897/jhr.56.10158 Tarla, Ş., & Kornoşor, S. (2009). Reproduction and survival of overwintered and F_1 generation of two egg par two egg parasitoids of sunn pest, Eurygaster integriceps Put. (Hete- roptera: Scutelleridae). Turkish Journal of Agriculture and Forestry, 33(3), 257-265. doi:10.3906/tar-0808-1 The Ohio State University, 16. 5. 2023. https://mbd-db. osu.edu/hol/taxon_name/1d78fd7f-9a83-4349-bbff- 03ac2d9f2a15?&search_type=fast Trdan, S., Laznik, Ž., & Bohinc, T. (2020). Thirty years of rese- arch and professional work in the field of biological control (predators, parasitoids, entomopathogenic and parasitic nematodes) in Slovenia: A review. Applied Sciences, 10, 21, art. 7468, 1-12. Trdan, S., Laznik, Ž., & Bohinc, T. (2023). Native natural ene- mies of plant pests in Slovenia with an emphasis on species suitable for mass rearing. Journal of Insect Science, 23, 5, art. 3, 1.12. Bohinc T., Trdan S. 2015. Nove najdbe naravnih sovražnikov v Sloveniji v obdobju 2013-2014. V: Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Ptuj, 3.-4. marec 2015, 289-294 Vasilita, C., & Popovici, O. A. (2020). The first case of reduced wings in Trissolcus Ashmead, 1893 (Hymenoptera, Platyga- stroidea). North-Western Journal of Zoology, 16(1), 99-101. Viktorov, G. A. (1966). Telenomus sokolovi Mayr (Hymenopte- ra, Scelionidae) as a secondary parasite of the eggs of Eu- rygaster intergriceps Put. Doklady Akademii Nauk SSSR, 169, 741–744.