Dober dan naš občan
Polona Golob
Po skoraj polurnem spraševanju množice dijakov in dija-kinj, ali je kateri od njih naš soobčan, sem obupal. Kot da pri nas, v Centru, ni te vrste učeče se mladine. Končno sem srečal Polono. Vavli Pionirske knjižnice. Čeprav je odločno odklonila, da bi jo tudi slikal - toliko v opravičilo, ker je naš klepet z občanko brez portreta -, pa je pogovor stekel brez težav.
»Hodim v četrti razred Poljanske gimnazije. Kar dobro mi gre, posebno veselje imam z naravoslovnimi predmeti kot so biologija, kemija, fizika. V teh predmetih imam tudi do-bre ocene, med štirico in petico.
Zakaj sem šla na gimnazijo? Preprosto zato, ker sem se že po končani osemletki odločila, da bom nadaljevala štu-dij tudi po gimnaziji. In glede na moja nagnenja mi je pač gimnazija dala najboljšo osnovo zanadaljnji študij.
Ja, rada bi se vpisala na medicino. Saj je vseeno, kaj bom, zdravnica ali doktorica, kje je še to. Res pa je, da smo dijaki, ki letos končujemo gimnazijo zelo slabo infor-mirani o možnostih študija na raznih visokih šolah. Za me-dicino sem se odločila, ker mislim, da bi mi ta študij, upo-števajoč moja nagnjenja doprirodoslovnih predmetov, najbolj odgovar/al. Če pa mi bo spodletelo že pri vpisu, bom pa poskusila na kateri drugi fakulteti naravoslovne smeri.«
Seveda Polonca ni sama v svojih težavah okoli nadalj-njega poklicnega usmerjanja. Konec leta se bodo pričele težave cele vrste dijakov, ki končujejo osnovne in,srednje šole. Polona je lahko še srečna,ker dokaj jasno vidi svoje perspektive v nadaljnjem življenju. Toda kdo bo pomagal izbrati poklic vsem tistim, ki še danes ne vedo ne kod ne kam?
Srečno, Polona. Upam, da čez nekaj let, ko se ponovno srečava, ne bo imela nič proti kakšni fotografiji.
Janez Kukovica