Slovenska pediatrija 2025  |   91
Kardiogena akutna možganska kap 
pri otroku – ali se za redkim stanjem 
skriva še redkejša bolezen?
Uvod 
Akutna možganska kap (MK) pri otroku 
je redko, a nujno stanje v pediatriji. Kar-
diogeni vzroki predstavljajo četrtino 
dejavnikov tveganja za MK pri otrocih. 
Predstavitev primera 
9-letni deček je prišel v urgentno 
ambulanto zaradi povešenega leve-
ga ustnega kota in blagega glavobo-
la. V družinski in osebni anamnezi ni 
bilo posebnosti z izjemo slabše teles-
ne zmogljivosti, ki so jo starši opažali v 
zadnjem letu ter upad višine na percen-
tilnih krivuljah ob nižji telesni teži, opre-
deljen na rednih pregledih pri izbrani 
pediatrinji. Ob sprejemu smo ugotovili 
povečana jetra, parezo levega ustnega 
kota in plantarni odgovor v ekstenzi-
ji na levi strani. Urgentna MR preiska-
va glave je pokazala akutno ishemično 
MK v povirju veje M1 a. cerebri medie z 
verjetnim neokluzivnim trombembolu-
som. Na UZ srca smo opredelili znake 
za restriktivno kardiomiopatijo (RKMP) 
z mejno povišanim tlakom v pljučnem 
žilju, brez intrakardialnih trombov ali 
odprtega ovalnega okna. Na elektro-
kardiogramu (EKG) je bil ritem sinusni, 
očitni so bili znaki obremenitve obeh 
atrijev. Preiskave v sklopu opredelitve 
infekcijske, imunske ali vaskularne eti-
ologije MK so bile negativne, MR vratne-
ga žilja je bil brez posebnosti. 
Razpravljanje 
RKMP je najredkejši podtip kardiomi-
opatij pri otrocih. Glavna značilnost 
RKMP je diastolična disfunkcija preka-
tov, ki vodi v dilatacijo atrijev, zaradi 
česar se lahko pojavijo motnje srčne-
ga ritma in nastanejo trombi v levem 
atriju. Otroci z RKMP se v primerjavi s 
sovrstniki hitreje utrudijo, slabše zmo-
rejo napore. Ob venskem zastoju imajo 
povišan centralni venski tlak in polne 
vratne vene ter povečana jetra. Do 98 % 
otrok z RKMP ima nenormalnosti v EKG; 
največkrat znake obremenitve atrijev, 
lahko spremembe ST/T segmenta in 
vala T, včasih tudi atrijske motnje srč-
nega ritma. 
Tea Poznajelšek, Saša Ilovar Strehar
stitial Lung Disease (GLILD) Associated with KMT2D 
Gene Mutation in Kabuki Syndrome. J Allergy Clin 
Immunol [Internet]. 2016;137(2):AB118. Available from: 
http://dx.doi.org/10.1016/j.jaci.2015.12.512
4.  A De Dios JA, Javaid AA, Ballesteros, Enrique 
Metersky ML. An 18-year-old woman with Kabuki syn-
drome, immunoglobulin deficiency and granuloma-
tous lymphocytic interstitial lung disease. Vol. 76. 2012. 
p. 15–8. 
5.  Galant-Swafford J, Catanzaro J, Duarte Achcar R, 
Cool C, Koelsch T, Bang TJ, et al. Approach to diagnos-
ing and managing granulomatous-lymphocytic inter-
stitial lung disease. eClinical Med. 2024;26(75). 
Melisa Lazarevič, dr. med.
(kontaktna oseba / contact person)
Klinični oddelek za imunologijo in 
alergologijo,
Pediatrična klinika, 
Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Ljubljana,
Slovenija
e-naslov: melisa.lazarevic@kclj.si
asist. dr. Gašper Markelj, dr. med.
Klinični oddelek za imunologijo in 
alergologijo, Pediatrična klinika, 
Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Ljubljana, Slovenija in
Katedra za pediatrijo, Medicinska 
fakulteta, Univerza v Ljubljani, 
Ljubljana, Slovenija
Slovenska pediatrija 2/2025.indd   91 20/05/2025   09:53