Pomnožitev in razširjenje slovanskih Ijudskih šol v Istri. = Da imajo SloTenci in HrTati v Istri premalo ljudskih šol, je že znano, in ni naš namen o tem razpravljati. Tudi, da je temu vzrok deželni odbor v Poreču, je obče znano. Deželni odbor velja za vzdrževatelja Ijudskih šol, akoravno on le gospodari z denarjem, ki ga je ljudstvo vplačalo, iu akoravno mu morajo pri tem poraagati občine. Občine morajo napravljati in vzdrževati šolska poslopja, občine morajo napravljati in vzdrževati šolsko opravo. Vendar pri vsaki ustanovitvi nove in pri vsaki razširitvi že obstoječe šole boče imeti deželni odbor prvo in zadnjo besedo. Naj bi bilo že to, ako bi bil deželni odbor pravičen in nepristranski, a je ravno nasproino. Ako prosi obžina za italijansko šolo, išče deželni odbor na vsak način, kako bi napravil, da bi veljali vsaj navidezno oni pogoji, ki jih zahteva zakon za ustanovitev ali razširitev šole, a ravno nasprotno je, ako prosi občina za slovensko ali hrvaško šolo. Takrat dobi deželni odbor vse zakouite in še mnogo nezakonitih zaprek in če mu vse to ne pomaga, zapoje staro pesem o pomanjkanju denarja. Deželni odbor kot vzdrževatelj šol je dolžan skrbeti, da dobi ljudstvo dovolj ljudskib šol v svojem materinem jeziku, zakaj le od takih je prieakovati, da bodo imele kaj uspeha. DeželDi odbor istrski dela ravno nasprotno, za slovanske ljudske šole nima denarja, ker ga razmeta za brezpotrebne italijanske srednje šole in za podporo nLegi nazionale". Iz tega je razvidno, kako težko je doseči v Istri ustanoriter katere nove ali pa razširitev katere že obstoječe slovanske Ijudske šole. Naraenili smo se zaraditega pojasniti do* ločila glede ustanovitve novih iD glede razširitve že obstoječih ljudskih šol, ker ako se nastopi po zakonitih določbab, je mogoče, da se prisili deželni odbor do ustanovitve nove ali do razširitve že obstoječe šole, drugače je ves trud zaman. Glede ustanovitve norih ljudskih šol odreja § 59. držav. zakona z dne 2. maja 1883, da ima urediti deželna zakonodajna oblast, vendar pa določuje, da se je pri tem držati podlage, da je povsod ustanoviti ljudsko šolo, kjer je v krogu ene ure hoda po petletni povprečnici 40 otrok zrelih za šolski obisk in ki bi morali obiskovati nad 4 km oddaljeno šolo. Proti temu določilu se mnogokrat greši, ker se vzame za podlago 4 km. Na lepi, ravni cesti res lahko prebodi otrok v 1 uri 4 km poti, a če upoštevamo, da morajo otroci plezati mnogokrat po grdib, strraih stezah, po katerih niti odrasel človek ne prehodi v 1 uri 4 km poti, spoznamo koj pogrešek. Državni zakonodajalec je to pregledal in najbrže zaraditega postavil za podlago določilo v obsegu 1 ure hoda Deželni zakonodajalec je izvršil po navedenetn paragrafu mu naloženo ureditev z zakonom z dne 30. marca 1870, št. 20, in določil: § 1. Javno Ijudsko šolo je ustanoviti povsod, kjer je v eni vasi ali več seliščih po petletni povprečnici v obsegu 1 ure hoda najmanj 40 otrok, ki imajo do bližnjV šole več kot V* milje. (1 milja = 7586 km.) § 2. Ejer so y tem obsegu lokalne razmere, da periodično nastajajo take, da večkrat ali daij časa obtežujejo otrokom šolski obisk je nastaviti na primernem kraju ekspozituro, v-saj za neugodui čas ali v posebnem slučaju odrediti, da prihaja poučevat podučitelj vsaj tri dni na teden v dotični kraj. Ekspozitura je del one šole, na kateri je nastavljen podučitelj. § 3. Eakor hitro dovoljujejo sredstva onega, ki je dolžan ustanoviti in vzdrževati to šolo, je ekspozituro izpremeniti v samostojno šolo. Tu so določila, na podlagi katerih se ima ustanavljati nove ljudske šole. Torej je razvidno, da mora biti petletno povprečno šte- vilo šoloobveznih otrok 40. Razvidno je, da ne sme biti v bližini uro boda nobene šole, ki bi jo ti otroci bili dolžni obiskorati, ali pa morajo biti take razmere, da dalje časa v letu ne morejo obiskovati dotične šole. Nastane vprašanje, kdo naj zahteva ustanovitev nove šole? Zahtevati šolo imajo pravico oni starši, ki imajo za šolo godne otroke. Oni Tlože prošnjo, oni jo podpišejo in oni dokažejo, da znaša petletna povprečniea šoloobvezuih otrok 40. Proti temu se mnogokrat greši. Že pred 10 leti je prosila neka občina po poslancu za ustanovitev šole, a še danes ni niti odgovora na to prošnjo. Ako bi se pritožil poslanec zaraditega, mu lakonično povedo, da on ni opravičen za to.*) Torej prošnjo naj podpišejo očetje ali njib namestniki tačas šoloobveznib otrok. Prošnjo je najbolje, da se jo pošlje okrajnemu šol. svetu, ki jo pošlje s svojim poročilom deželnemu šol. svetu. Ta mora razpravljati o nji in staviti deželnemu odboru predlog, da se ustanovi šola, se razume, če so v zakonu za htevane razmere. § 7. prej navedenega dež. zakona določuje, da se mora določiti komisijsko vse okolnosti za ustanovitev šole. E tej komisiji je povabiti vse interesirancp, če je treba tudi na lice mesta. Deželni odbor nikdar ne zamudi, da bi ne poslal k tej komisiji takšnega pooblaščenca, ki na vsak način izkuša vloviti starše k temu, da dorole, da se bo na slovanski šoli poučevala italijanščina vsaj kot predmet. Starši, bodite previdni! Eomisijski zapisnik je podlaga vsemu daljnemu postopanju zaradi ustanovitve šole in če ste se količkaj vdali, je to gotovo t zapisniku in gotovo se bo zahtevalo od vaših otrok, da tratijo čas z italijanščino na škodo drugim predmetom. Zastopnik dežel. odbora nima nič vprašati glede učnih predmetov in tudi ne glede jezika. Glede tega določuje § 6. drž. zakona z dne 14. maja 1869, da ima določiti v zakoniti meji deželna šol. oblast, a *) Kakor na Kranjskem! Uredn. šolsk. in učni red z dne 29. septembra 1905 v § 2: BAko bi bilo v posameznih primerih potrebno izdati posebno določbo o učnem jeziku in o pouku v kakem drugem deželnem jeziku po § 6. drž. zakona o Ijudskib šolah, se morajo poprej poizredeti vse okolnosti, ki pridejo v poštev in povprašati vsi, ki vzdržujejo šolo, zlasti zastopi docela ali deloma všolanih občin, šolskega okraja iu dežele." Iz tega je razvidno, da nima nič povpraševati zastopnik deželnega odbora in naj povedo interesenti. Ako se je pokazalo pri komisijskem pregledu, da je šola res potrebna, ustauoviti se mora, razume se, da je dolžna občina priskrbeti potrebno poslopje in šolsko opravo. Ne moremo si kaj, da bi ne opomnili, da izkuša deželni odbor zmanjšati število šoloobveznih otrok s tem, da gleda, kateri otroci imajo domovno pravico v dotičui občini, a druge vse odšteje. Tudi ta izgovor dežel. edbora je piškav, ker § 10. dež. zakona z dne 30. marca 1870, št. 20, določa, da se mora zagotoviti pouk vsem v šolskem okolišu bivajočim otrokom. Torej tu ne odločuje domovinstvo. Ce se po teh določilih postopa, bo gotovo deželni odbor iskal še drugih ovinkov, da bi se ognil ustanovitvi, a če so šolske oblasti le količkaj pravižne, mu jih morajo same zavrniti, a če tega ni, da se vsaj drž. poslancem gotovo podlago, da lahko vprašajo ministra za bogočastje in uk, zakaj ne skrbi, da 86 vrši deželne in državne šolske zakone tudi v lstri, ker drugače je brezpomemben oni člen vsakega šol. zakona, ki pravi: »Mojemu ministru za bogočantje in uk je naročena izvršitev tega zakona." Na ta način je mogoče, da se izsili ustanovitev enorazrednice ali ekspoziture. Zadovoljiti se je, ako je le slednja, ker se deželni odbor izgovarja o pomanjkanju denarja. § 3. prej navedenega zakona določuje, da se ima razširiti tako šolo v samostojno, kakor bitro dovoljujejo sredstva onega, ki je dolžan vzdr- ževati šolo. Istrskemu deželnemu odboru lahko dokažemo, da mu dovoljujejo sredstva, ker jih ima toliko, da lahko rzdržuje šole in zavode, ki jih ni dolžan vzdrževati in da labko podpira »Lego nazionale". Torej sredstev je na razpolago in deželni odbor mora skrbeti za ono, zakar je obvezan skrbeti. Prigodi se, da se ustanovi le enorazrednica, akoravno je še več kot 100 otrok. Tudi to naj nas ne straši, ker šola se bo po preteku treh let morala razširiti v dvorazrednico ali večrazrednico, zakaj § 11. državnega zakona z dne 2. maja 1883 se glasi: BŠtevilo učiteljev v vsaki šoli se ravna po številu učencev. Ako bode tri leta zapored r kateri šoli povprek vzemši pri celodnevnem poučevanju po 80 učencev, se mora brezpogojno poskrbeti še za drugega učitelja in tako za tretjega, če to število naraste na 160 ter je treba po tem razmerju še dalje pomnožerati število učiteljer. Pri poldnevnem poučevanju je računati po 100 učeneev na enega učitelja." Iz tega je razridno, da je treba dokazati, da je pri poldnevnera obisku r šoli nad 100 otrok, a pri eelodnevnem nad 80. Kdo bo to dokazal ? Pri tem ni poireba, da se starši trudijo, ker dolžnost je, da vodstvo šole to dokaže. Vodstvo predloži okrajnemu šol. svetu zadnje tri nBazredniceu, na podlagi katerib dokaže z izkazom, da je bilo v zadnjem triletju po § 11. zahtevano število otrok. V izkazu je odšteti, če so bili slučajno kateri otroci o pričetku šol. ieta stari čez 12. leto ali manj kot po 6 let in če potem znaša povprečnica v navedenem paragrafu določeno število, razširi šolo deželni šol. svet. Deželni odbor ima pravico rekurirati proti sklepu deželnega šol. sveta ? dobi 60 dni. Nekaj časa sem ni deželni odbor rekuriral proti razširitvam, pri eni šoli se je celo odporedal tej pravici, a zadnji čas je pričel zopet strašiti z rekurzi. Da se mu ne da povoda k temu, pazite voditelji, da so vse nBazrednice" natančne, pri nobenem otroku naj ne pomanjkuje časa rojstva. Mnogi učitelji imajo navado, da ne pišejo rojstvenih letnib. števil pri vsakem otroku, ker pride po več otrok, rojenib. istega leta, napišejo le vejice. Prigodilo se je, da so se vejice malo poznale in deželni odbor je odštel tega otroka, češ, da se ne ve, katerega leta je rojen. V mnogo nBazrednicah" se dobi vpisane otroke, ki imajo opazko, da niso klasifikovani zaradi bolezni. Tudi te odšteje deželni odbor. Zato pa naj ne bo v BBazreduiciu neklasifikovanih otrok, ker 6e je otrok bolan isti čas, ko se reduje, ga mora učitelj vendar poznati toliko, da mu lahko rede vpiše. V slučaju, da je otrok bolan celo četrtletje, naj se mu vpiše rede, ki jih je imel prejšnje četrtletje. Tako bo izpodbita prilika dežel. odboru, da zavlačuje razširitev z brezpotrebnimi rekurzi. Tovariši in tovarišice, bodite natančni, ker se je že prigodilo, da je dež. odbor v svojem rekurzu namigaval, kakor da bi ne bile šolske oblasti pravično štele otrok in to le zaraditega, ker so bile »Bazrednice" pomanjkljive. Dolžnost učiteljstra je, da pomaga narodu t vsakem oziru, a še posebna dolžnost mu je, da mu pomaga na šolskem polju, ker dokler ne bo narod dovolj izobražen, bo vedno zaostajal za drugimi. Zato naj ima učiteljstvo šolske spise vedno v takem redu, da Iahko dokaže vsak čas, koliko otrok je dolžno obiskovati šolo, koliko jo obiskuje itd. Pri razširitri šole nastanejo le premnogokrat ovire zaradi šolskih prostoror. Eo je dobila obČina enorazrednico, je stavila za to poslopje. Oblastnije so načrte potrdile brez ozira na to, da določuje S. toč. § 3. ministrske naredbe z dne 9. junija 1873: nZa prihodnost naj se skrbi, da bo mogofie k poslopju prizidati." Ko se stavi Šolsko poslopje, ima šola že toliko otrok, da pomanjkuje le malo število za razširitev. V malo letih se šola razširi za en razred in zdaj so križi in težave. Poslopje je tako stavljeno, da je treba mnogo podirati in ranogo zidati, preden se uredi prostor še za nori razred. Zaraditega naraščajo ogromui stroški in nasprotniki šole, med katerimi ne manjka onih v črnih sukujah, imajo lepo priložnost, da labko ščuvajo narod proti šoli, češ, šola ga je pojedla, teh stroškov ni bilo pod konkordatom itd. Torej tudi ob stavljanju šol. poslopij naj učiteljstvo pazi, naj s svojim svetom pomaga, a pri tem naj se sklicuje na navedeno ministrsko naredbo, zato mora vsaka učiteljska oseba dobro poznati to naredbo. Na ta način bo mogoče izsiliti nekaj prepotrebnih slovanskih ljudskih šol. Nadejali smo se, da bo bolje po novem deželnem redu, saj je celo neki deželni poslanec trdil ob posvetovanju o tem, da bo na podlagi novega deželnega reda izsilil potrebno število sloranskib Ijudskih šol. Mi mu tega ue zamerimo, ker ni mogel vedeti, da bo vlada pustila dalje gospodariti stari deželni odbor, ker rarno ona je silila t kompromis in mislilo se je, da bo skrbela, da se vrši, kar je bilo določeno s kompromiBom. Pri vseh žalostnih razmerab pozivljamo slovansko učiteljstvo v Istri, naj ne kloni duhom; naj vztrajno deluje in nikdar naj ne opusti prilike narodu bistrititi duha. Povsod naj je delavno, povsod čuječe in neutrudno. Enako priporočamo tudi slovanskim deželnim in državnim poslancem in drugim rodoljubom. In pride čas, ko bo zasijala boljša bodočnost slovanskemu šolstvu v Istri ia s tem slovanskemu narodu. V to nam pomagaj neutrudnost junaška! —