399 Letnik 47 (2024), št. 2 OSEBNE VES TI PER SON ALIA V spomin Marti Rau-Selič (1952–2023) V decem bru leta 2023 se je poslo vila dolgoletna sodela v k a Ar hi v a R e - publik e Slo v enije Marta R au- Selič. V Ar hi vu R epublik e Slo v enije (Ar hi v R S) se je zaposlila leta 1984. V es čas je delala v oddelk u ozir oma sekt orju Slo v enski filmski ar hi v (SF A), v k a - t er em sta bila z v odjo Iv anom Nemaničem k ar nek aj let edina sodela v ca od - delk a. Marta je or ala ledino na podr očju upor abe filmsk eg a gr adi v a. Do s v oje upok ojitv e v letu 2018 je pri delu sr ečala in sodelo v ala s št e vilnimi upor ab - niki, ki so njeno znanje cenili in jo spošt o v ali. O njenem znanju in ar hi v ski pr ak si pričajo tudi r azlične str ok o vne obja v e. Bila je pobudnica pr edno v oletnih (filmskih) sr ečanj v Ar hi vu R S, ki jih je poimeno v ala »Ob letu osor ej«. Sr ečanja so postala stalnica v k oledarju pri - r edit e v Ar hi v a R S. S cineast om Bor k om R adeščk om in z dr amatur ginjo T anjo Pr emk (+2009) so od leta 1999 do leta 2019 skr bno sno v ali in pripr a vili v e - dno zno v a edinstv en filmski pr ogr am prir editv e, ki se je začela ob 13. uri 13 minut in 13 sek und t er se nadalje v ala s prijetnim dru ženjem ob k ozar čk u rujneg a s K og a, kjer je danes Martino zadnje poči v ališče. V sak oletno sr eča - nje je bilo tak o tudi poklon vrsti slo v enskih filmskih ustv arjalce v in njiho vim dosežk om na r azličnih podr očjih ljubit eljsk e in pr of esi onalne kinemat ogr a - fije. R aznolik o publik o so sesta v ljali št e vilni slo v enski filmski ustv arjalci in ljubit elji filma r azličnih, zlasti star ejših gener acij, ki so si ob odhodu v edno zaželeli, da se pono vno vidijo na naslednjem »Ob letu osor ej«. Ob t eh prilo - žnostih so s s v ojimi spomini in z dr agocenim znanjem bog atili naše v edenje o zgodo vini slo v ensk eg a filma. Marta je bila izjemno ponos na na sno v anje animir ane filmsk e u v odne špice Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a. V njej je imel g la vno v logo » Ar hi v ček«, najpr ej k ot risana pr edlog a za animacijo, ki jo je ob sodelo v anju Bor k a R a - deščk a izdelal in animir al T one R ački, medt em k o je g lasbeno animacijo opr emil Andr ej Hribar . » Ar hi v ček« je Marti tak o prir asel k sr cu, da g a je Bor - k o izde lal še v obliki lesene lutk e. Špico so si leta 1999 og ledali tudi na s v e - t o vnem f esti v alu nemeg a filma v P or denonu, saj so bili z njo opr emljeni filmi, ki jih je slo v enski filmski ar hi v pr edsta vil v okviru f es ti v alsk eg a pr ogr ama. Pr a v f esti v al v P or denonu, ki g a je leta obisk o v ala, je Marti pomenil na v dih in pr ost or filmskih sanj. Marta je imela film neizmer no r ada, zat o se je s t ežkim sr cem upok o - jila, k o pa je nast opila še bolezen, je s v etloba na njenem platnu dok ončno ug asnila. T atjana R ezec Stibilj (Foto: Borko Radešček)