GEOLOGIJA 49/1, 45–52, Ljubljana 2006
Spodnjeeocenski numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici
Lower Eocene Nummulits from Trnovo in surroundings of Ilirska Bistrica
(SW Slovenia)
Rajko PAVLOVEC Univerza v Ljubljani, Oddelek za geologijo, Privoz 11, SI - 1000 Ljubljana
Klju~ne besede: foraminifere, numuliti, cuisij, fli{ Key words: foraminifers, nummulites, Cuisian, flysch
Kratka vsebina
Opisanih je osem vrst numulitov iz fli{a pri Trnovem (Ilirska Bistrica). Plasti so zgor-njecuisijske.
Abstract
Described are eight species of nummulits from flysch at Trnovo near Ilirska Bistrica (SW Slovenia). The strata are of Upper Cuisian age.
Uvod
V  okolici Ilirske Bistrice je raziskoval v okviru doktorske disertacije Mujibur Rahman Khan iz Banglade{a. Posve~al se je razvoju in starosti paleogenskih plasti, ki jo je ugotavljal predvsem na podlagi mikrofo-raminifer (Khan , 1976, 1983). Sam sem takrat iz njegovega terena dolo~al numuliti-ne. Sedaj so numulitine iz okolice Trnovega ponovno pregledane in revidirane.
V  tej razpravi so opisani numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Nahajali{~e je blizu kamnoloma, ki pridobiva rudistni apnenec. Khan (1976) ozna~uje to podro~je kot profil Trnovo. V tamkaj{njem profilu je nad rudistnim apnencem alveolinsko-numulitni apnenec ilerdijske starosti. Khan omenja v njem vrste Idalina sinjarica Grimsdale, Dis-cocyclina douvillei (Schlumberger), Rotalia
viennoti Grieg in Distichoplax biserialis (Dietrich). Nad diskordantno mejo sledi lapo-rovec, ki ga je Khan (1976) uvrstil v zgornji ilerdij in spodnji cuisij. Te plasti so na prehodu iz apnenca v fli{. V laporovcu je veliko planktonskih in bento{kih foraminifer. Fli-{ne plasti v nadaljevanju profila so na ve~ mestih zakrite. Deloma jih sestavljajo me-njavajo~i laporovci in pe{~enjaki (sovdan), deloma pe{~enjak in bre~a. V bre~astih plasteh so numuliti, alveoline, diskocikline, alge in {e nekateri drugi fosili. Fli{ je v tem profilu Khan uvrstil v srednji cuisij.
Bre~aste plasti z numuliti so v srednjem delu fli{nega profila. Fosili so precej po{ko-dovani. Khan (1976) na{teva naslednje oblike: Nummulites bakhchisaraiensis Rozloz-snik (verjetno N. tauricus), N. campesinus Schaub, N. ex gr. planulatus (sedaj N. subdi-stans), N. aff. praelaevigatus Schaub (sedaj
46
N. quasilaevigatus). Ta odsek profila je bil uvr{~en v zgornji del srednjega ali v spodnji del zgornjega cuisija.
Doslej znane numulitine iz okolice Ilirske Bistrice so omenjene v publikaciji iz leta 2003 (Pavlovec, 2003). Podrobneje so opisane iz okolice Trp~an, kjer je ugotovljen fli{ spodnje in zgornjecuisijske starosti ter iz prehoda cuisij – lutecij. V vzhodnem delu Brkinov je veliko ponekod precej bogatih nahajali{~ numulitin, ki {e niso podrobneje obdelana. Numuliti iz Trnovega niso najbolje ohranjeni in so elementi hi{ic najve~krat nekoliko prekristaljeni. Zato je njihova de-terminacija v~asih te‘ka in morda celo nekoliko problemati~na.
Opisi numulitov
Nummulites kapellosi Schaub, 1981 (tab. 1, sl. 2)
1966. Nummulites     aff.     campesinus     n.sp.     – S c h a u b , 361, tab. 1, sl. 13-14, 16-21
1973. Nummulites »aff. campesinus« Schaub, 1966 – K a p e l l o s , 77, tab. 47, sl. 10
1981. Nummulites kapellosi nov.sp. - S c h a u b , 83, tab. 2 f, tab. 7, sl. 1-22
1993. Nummulites    kapellosi    Schaub,    1981    – H i l l e b r a n d t , 282, tab. 1, sl. 2
Mikrosferi~na generacija
Pri Trnovem je ta oblika redka. Le~asta hi{ica ima na povr{ini mo~ne, okrogle granule, proti zunanjemu robu pa vse ve~ radialnih, rahlo zavitih septalnih podalj{kov. Velikost je 4,8 do 6,5 mm, debelina 3 do 3,4 mm. Po Schaubu (1981) so velikosti hi{ic med 4,5 in 6,5 mm. Pri polmeru okrog 1,7 mm je 9 zavojev. Ta numulit je bil najden v severni Sloveniji (= Nummulites aff. campesinus sensu Schaub 1966; Drobne et al., 1977). Pri teh so velikosti hi{ic med 6 in 7,2 mm, 10 zavojev pa je pri polmeru 2,9 mm.
Zavoji se enakomerno vi{ajo. Zavojni rob je tanek, septa so nagnjena in rahlo ukrivljena. Kamrice so od sredine zavojev skoraj izo-metri~ne, nekatere imajo celo ve~jo dol‘ino kot vi{ino. Zelo podobna vrsti Nummulites kapellosi je srednjecuisijska podvrsta N. bur-digalensis cantabricus Schaub, ki ima nekoliko ni‘je zavoje in nekoliko bolj ukrivljena septa, na povr{ini hi{ice pa manj{e granule.
Rajko Pavlovec
Vendar se zdi, da obstajajo prehodi med obema oblikama (cf. Schaub, 1981, tab. 4 in 7).
Schaub (1966) omenja poleg tipi~nih zgornjecuisijskih primerkov {e podobne, ki jih ozna~uje Nummulites aff. campesinus. To obliko je pozneje opisal kot novo vrsto Nummulites kapellosi Schaub, ki je srednje-cuisijska. Vrsta Nummulites kapellosi je bila ugotovljena v apnencih pri Ivartniku na Koro{kem (=N. aff. campesinus sensu Scha-ub 1966), pravi N. campesinus pa v prodnikih iz miocenskih plasti na Koro{kem (Drobne et al., 1977). Res pa je, da so si oboji primerki po velikosti hi{ic in {tevilu zavojev zelo blizu. Koro{ki numuliti imajo pri velikosti hi{ic 7,2 mm 12 zavojev in pri 5,8 mm 10 zavojev. Nummulites kapellosi je znan tudi iz fli{a v Postojni (= N. aff. campesinus sensu Schaub 1966; Pavlovec, 1981).
Nummulites kapellosi nastopa najpogosteje v srednjecuisijskih plasteh, med drugim tudi iz Buttria v Furlaniji (Schaub, 1981). Hillebrandt (1993) omenja to obliko iz Koro{ke v Avstriji tudi v zgornjem cuisiju, kar ustreza starosti plasti pri Trnovem. Vendar je treba opozoriti, da je primerek iz Trnovega zelo podoben vrsti Nummu-lites campesinus in je prav mogo~e, da je prehodna oblika med Nummulites kapellosi in N. campesinus. Vendar so primerki iz Trnovega po tanj{em zavojnem robu in nekoliko nepravilno potekajo~ih zavojih bli‘e vrsti Nummulites kapellosi.
Nummulites campesinus Schaub, 1966 (tab. 1, sl. 5)
1966. Nummulites campesinus nov. sp. - Schaub, 361-366, sl. 3 k-n, sl. 4-5, tab. 1, sl. 22-27, tab. 2, sl. 1-15
1973. Nummulites campesinus Schaub - Kapellos, 77-80, sl. 162-170, tab. 1, sl. 22-27, tab. 2, sl.1-15
1974. Nummulites campesinus Schaub - Pavlovec in: Cimerman et al., 66, tab. 17-18
1999. Nummulites campesinus Schaub -Pavlovec & Sim~i~, 273, tab. 2, sl. 7
1981. Nummulites campesinus Schaub, 1966 -Schaub, 83-85, sl.74, tab. 2, g-h, tab. 7, sl. 23-44, tab. 8, sl. 1-22, tab. 9, sl. 1-20
Mikrosferi~na generacija
Med vsemi numuliti iz Trnovega je ta vrsta najpogostej{a. Le~asta hi{ica ima zlasti v
Spodnjeeocenski numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici
47
sredini mo~ne granule, ki postajajo proti zunanjemu robu ne‘nej{e in redkej{e. Vmes so rahlo zaviti septalni podalj{ki. Velikost hi-{ic je 7,6 do 8,1 mm, debelina okrog 4,5 mm. Po Schaubu (1981) so velikosti 5 do 12 mm (najpogosteje 6 do 8,5 mm) in debeline med 3 in 5mm. Primerki iz Campa, nahajali{~a ho-lotipa, imajo 11 zavojev na polmer 2,5 do 4,2 mm, kar ustreza na{im primerkom. K a -pellos (1973) navaja velikosti med 6 in 8 mm, debeline med 2,5 in 4 mm. Iz Vipol‘ (Pavlovec & Sim~i~, 1999) so velikosti hi{ic med 6,9 in10 mm.
Zavoji se enakomerno vi{ajo, pri nekaterih primerkih nekoliko hitreje, pri drugih po~asneje. Zavojni rob je precej mo~an in obsega slabo tretjino zavoja. Kamrice imajo v notranjih zavojih vi{ino in dol‘ino precej enako, v zunanjih zavojih se podalj{ajo in je pri nekaterih celo ve~ja dol‘ina od vi{ine. Septa so rahlo upognjena.
Vrsto Nummulites campesinus poznamo tudi iz zgornjecuisijskih plasti pri Dobrinju na Krku (Schaub, 1981) in iz Vipol‘ v Go-ri{kih brdih (Cimerman et al., 1974).
Nummulites tauricus De la Harpe, 1926 (tab. 1, sl. 1)
1973. Nummulites partschi tauricus De la Harpe – K a p e l l o s , 86, tab. 43, sl. 1, tab. 46, sl. 2, tab. 49, sl,2-3
1981. Nummulites tauricus De la Harpe, 1926 – S c h a u b , 109-110, tab. 5 d, tab. 29, sl. 15-33, tab. 31, sl.1-9, 16, 18, 19, 22-23, 25. 27
Mikrosferi~na generacija
Ta vrsta je pri Trnovem redka in najden je bil en sam precej dobro ohranjen primerek. Plo{~ata hi{ica se proti sredini po~asi debeli. Na povr{ini so tanki, gosti septalni podalj{ki. Drobnih granul je najve~ v srednjem delu hi{ice, vendar je povr{ina delno prekrita s sedimentom. Dve hi{ici sta veliki 15,9 mm z debelino 6 mm in 11,9 mm s 5,6 mm. Schaub (1981) navaja velikosti hi-{ic 10 do 19 mm in debeline 3,5 do 4,3 mm, torej so tanj{e hi{ice kot pri primerkih iz Trnovega. Nadalje omenja Schaub 13 zavojev pri polmeru 6 mm, kar povsem ustreza enemu na{emu numulitu pa tudi drugi se vklju~uje v variacijsko {irino, to je 12 zavojev pri polmeru 6 mm. Kapellos (1973) je izmeril velikosti hi{ic 9 do 10 mm in debeli-
ne 3 do 3,5 mm. Zavoji se precej enakomerno vi{ajo. Septa so mo~no nagnjena in ponekod srpasta. Kamrice so bolj visoke kot dolge, redkeje skoraj izometri~ne. Zavojni rob je precej mo~an, vendar ne v vseh zavojih enako.
Nummulites tauricus je znan iz srednje in zgornjecuisijskih plasti.Ta vrsta je bila opisana iz mlaj{ih delov ko‘banskih plasti v Gori{kih brdih (Pavlovec, 1963; = Num-mulites partschi tauricus). Pozneje so bili izra‘eni pomisleki, ali res pripada tej obliki (C i m e r m a n et al., 1974). Vendar se zdi po primerjavi s fotografijami pri Schaubu (1981), da jo lahko pri{tejemo vrsti Nummu-lites tauricus in jo pod tem imenom navaja tudi Schaub v sinonimiki.
Schaub (1981) omenja obliko Nummu-lites aff. tauricus iz Dobrud‘e v Romuniji, ki naj bi bila prehodna oblika med N. tauricus in N. praelorioli Herb & Schaub. Vsekakor pa je to druga~en numulit kot tisti, ki ga opisujemo iz Trnovega kot N. aff. praelori-oli. ^e je v Gori{kih brdih dejansko N. tauri-cus, je mlaj{i del ko‘banskih plasti najverjetneje srednjecuisijski, ker je v medanskih plasteh nad ko‘banskimi dokazan zgornji cuisij.
Nummulites aff. praelorioli Herb & Schaub, 1963
Mikrosferi~na generacija
Pri Vipo‘ah 2 v Gori{kih brdih, je bila najdena oblika, podobna vrsti Nummulites praelorioli. Pri njenem opisu (Pavlovec, 2004) so bile navedene pripombe, da se lo~i od zna~ilnih predstavnikov vrste in bi jo bilo najbr‘ koristno opisati kot novo vrsto ali podvrsto. Vse ka‘e, da je v Sloveniji dokaj pogosta, vendar doslej nismo na{li dovolj dobro ohranjenih primerkov, da bi se lahko dokon~no odlo~ili za njeno taksonomsko pripadnost.
Med slovenskimi numuliti so nekateri zelo veliki, drugi manj{i. Primerek iz Trnovega pri Ilirski Bistrici ima 16,6 mm veliko in 6,2 mm debelo hi{ico, ki ima 17 zavojev pri polmeru 8,3 mm. Schaub (1981) navaja za vrsto Nummulites praelorioli velikosti hi{ic med 14 in 18 mm, debeline med 2,5 in 3,6 mm. Numuliti iz Trnovega se lo~ijo od tipi~nih predstavnikov vrste tudi po debelini hi{ice. Pri polmeru 8 do 9,8 mm omenja
48
Rajko Pavlovec
Schaub 16 do 17.5 zavojev. V Vipol‘ah imajo hi{ice velikosti med 15,7 in 27,2 mm (P a -vlovec & Sim~i~, 1999), oziroma 25 mm (Pavlovec , 2004). V srednji Istri imajo nu-muliti, opisani kot Nummulites praelorioli velikosti hi{ic med 14 in 18 mm (Pavlov e c , 1969). Vpra{anje je, ~e ne bi tudi te primerke lahko uvrstili v obliko, ki jo ozna-~ujemo kot Nummulits aff. praelorioli. Prav tak{ne velikosti imajo numuliti iz Paprate na Krku (Pavlovec , 2005), ki jih po ostalih znakih lahko uvr{~amo med tipi~ne predstavnike vrste Nummulites praelorioli.
Vrsta Nummulites praelorioli je bila najdena v zgornjecuisijskih in spodnjelute-cijskih plasteh (Schaub , 1981). Oblika Nummulites aff. praelorioli iz Vipol‘ je zgor-njecuisijska.
Nummulites manfredi Schaub, 1966
nepravilno potekajo~i septalni podalj{ki. Po Schaubu (1981) so velikosti hi{ic med 10 in 18 mm. Notranji zavoji se po~asi dvigajo, od sredine hi{ice naprej pa hitreje, vendar precej enakomerno. Zavojni rob je tanek. Septa so ponekod bolj, drugod manj uslo~e-na in nagnjena. Septa in vi{ine zavojev precej variirajo. Kamrice so ve~inoma bolj visoke kot dolge, v zunanjih zavojih so skoraj izometri~ne.
Vrsta Nummulites manfredi je bila najdena med drugim v Gori{kih brdih (Cimer-m an et al., 1974) pa tudi v Furlaniji (Schau b , 1981). @ivela je v zgornjem cuisiju.
Nummulites subdistans De la Harpe, 1926 (tab. 1, sl. 4)
1981. Nummulites subdistans De la Harpe, 1926 – S c h a u b , 189-190, tab. 12 a, tab. 65, sl. 1-
1966. Nummulites manfredi nov. sp. – Schaub, 371-375, tab. 4, sl. 11-15, tab. 5, sl. 1-4, tab. 6, sl. 1-3
1974. Nummulites manfredi Schaub – Pavlovec in: Cimerman et al., 68-69, tab. 20-21
1976. Nummulites manfredi Schaub – Rahaghi & S c h a u b , 771, tab. 1, sl. 11-7
1981. Nummulites manfredi Schaub, 1966 – S c h a u b , 162-163, tab. 7 k, 8 b, tab. 58, sl. 31-44
1993. Nummulites manfredi Schaub, 1966 -H i l l e b r a n d t , 286-288, tab. 2, sl. 5-6
Mikrosferi~na generacija
Ta vrsta je pri Trnovem redka. Tanka hi-{ica s 14 zavoji je velika 11 mm in ima na povr{ini drobne granule, ki jih je proti zunanjemu robu vse manj. Med njimi so tanki,
2004. Nummulites subdistans De la Harpe, 1926 – P a v l o v e c & B a ~ a r , 123, tab. 1, sl. 6-8
Mikrosferi~na generacija
Tanka hi{ica ima na povr{ini ne‘ne, nekoliko zavijajo~e septalne podalj{ke in v srednjem delu nekaj granul. Velikost hi{ice je 5,5 mm, debelina 2,8 mm. Po Schaubu (1981) so velikosti hi{ic med 8 in 13 mm, debeline med 2 in 3,5 mm. Numulit iz Vipavske doline (P a v l o v e c & B a ~ a r , 2004) ima velikosti hi{ic med 8 in 10 mm.
Zavoji se po~asi, enakomerno in pravilno vi{ajo. Zavojni rob obsega tretjino do ~etrti-ne vi{ine zavojev. Septa so gosta in srpasta. Pri velikosti hi{ice 5,5 mm je 10 zavojev, medtem ko jih Schaub (1981) navaja ena-
Tabla 1 - Plate 1
1	Nummulites
	Nummulites
2	Nummulites
	Nummulites
3	Nummulites
	Nummulites
4	Nummulites
	Nummulites
5	Nummulites
	Nummulites
tauricus De la Harpe, oblika B, ekvatorialni prerez, 5 x tauricus De la Harpe, B form, equatorial section, 5 x
kapellosi Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, 10 x kapellosi Schaub, B form, equatorial section, 10 x
pavloveci Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, 10 x pavloveci Schaub, B form, equatorial section, 10 x
subdistans De la Harpe, oblika B, ekvatorialni prerez, 10 x subdistans De la Harpe, B form, equatorial section, 10 x
campesinus Schaub, oblika B, ekvatorialni prerez, 10 x campesinus Schaub, B form, equatorial section, 10 x
8
Spodnjeeocenski numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici
49
50
ko {tevilo pri velikostih hi{ic med 4,4 in 6 mm.
Vrsti Nummulites subdistans je zelo podobna N. haymanensis Hottinger, ki je nekoliko ve~ja, po S c h a u b u (1981) med 6 in 13 mm. [e ve~ji so primerki po ekvatorialnem prerezu precej podobnih vrst Nummuli-tes kaufmanni Mayer-Eymar, N. nemkovi Schaub, N. archiaci Schaub in N. pratti D’Archiac & Haime.
Nummulites subdistans je znan iz spodnjega in srednjega cuisija. Pri Dolnjem mlinu v Vipavski dolini je bil najden v olisto-stromnem kosu apnenca, ki mu pripisujejo spodnjecuisijsko starost. Ker so fli{ne plasti pri Trnovem mlaj{e, mora biti tu ta vrsta presedimentirana iz starej{ih plasti. Verjetno je pri{la iz spodnjecuisijskega fli{a, saj je v bli‘ini pri Trp~anah nedale~ od Ilirske Bistrice ugotovljen fli{ te starosti (P a v l o v e c , 2003).
Nummulites pavloveci Schaub, 1981 (tab. 1, sl. 3)
1981. Nummulites pavloveci nov. sp. – S c h a u b , 120-121, tab. 5, m,n, tab. 27, sl. 26-52
2003. Nummulites   pavloveci   Schaub,   1981   – P a v l o v e c , 238, tab. 4, sl. 1-2
Mikrosferi~na generacija
Ta numulit ima plo{~ato hi{ico, ki se enakomerno debeli proti sredini. Na povr{ini so tanki, skoraj radialni ali nekoliko zaviti sep-talni podalj{ki. Hi{ica edinega najdenega primerka iz Trnovega ima premer 8,5 mm in debelino 3,6 mm. Po Schaubu (1981) so primerki veliki med 8 in 15 mm, debeli pa med 3,2 in 5,8 mm. V edinem doslej znanem nahajali{~u te vrste v Sloveniji so velikosti hi{ic okrog 10 mm (Pavlovec, 2003).
Zavoji se precej enakomerno dvigajo. Za-vojni rob je mo~an in obsega pribli‘no tretjino zavoja. Kamrice imajo v notranjih zavojih ve~jo vi{ino kot dol‘ino. V srednjih zavojih so skoraj izometri~ne, pri zunanjih pa v~asih dol‘ina presega vi{ino. Septa so nagnjena, zlasti v zunanjih zavojih so mo~no ukrivljena in v~asih srpasta. Res pa je, da vi{ine zavojev, oblike sept in kamric pri Schaubovih slikah (1981) mo~no variirajo. Primerek iz Trnovega ima 10 zavojev na polmer 4,3 mm. Izmerili smo nekaj Schaubovih numulitov, pri katerih je {tevilo zavojev na
Rajko Pavlovec
polmer hi{ice 14/6,5, 13/6, 12/5. Najbolj podoben na{emu primerku je tisti, ki ima 10 zavojev pri polmeru 4,5 mm.
Iz srednjecusijskega fli{a v Postojni je omenjena vrsta Nummulites vipavensis De Zanche & Pavlovec (Pavlovec , 1981, tab. 1, sl. 5) z 12 zavoji pri premeru 6,5 mm. Zelo je podobna primerku iz Trnovega. Zato jo sedaj pri{tevamo vrsti Nummulites pavlove-ci.
Nummulites pavloveci je bil prvi~ opisan iz okolice Kotar~ (Guttaring) na avstrijskem Koro{kem in sicer iz bazalnega cuisija. Schaub (1981) omenja v drugih nahajali-{~ih to vrsto iz spodnjega ter srednjega cu-isija, iz Francije, [panije in Romunije pa iz zgornjecuisijskih plasti. Pri Trp~anah v okolici Ilirske Bistrice je bila ugotovljena v spodnjecuisijskem fli{u (Pavlovec, 2003). Vpra{anje je, ali niso v raznih delih cuisija razli~ne vrste ali podvrste, na kar bi kazalo veliko variiranje. Primerku iz Trnovega je po obliki sept in kamric najbolj podoben numulit iz zgornjecuisijskih plasti v nahaja-li{~u Bergouey (Landes, Francija; Schaub, 1981, tab. 27, sl. 43).
Nummulites quasilaevigatus Pavlovec, 1974
1966. Nummulites aff. praelaevigatus - S c h a u b , 375, sl. 6 c-d, sl. 9, tab. 6, sl. 4-6
1974. Nummulites quasilaevigatus n.sp. – P a v l o v e c in: Cimerman et al., 69-72, sl.5, tab. 22-23
1981. Nummulites quasilaevigatus Pavlovec, 1974 - S c h a u b , 171, tab. 7, sl.v, tab. 60, sl. 11-17
1999. Nummulites quasilaevigatus Pavlovec -P a v l o v e c & S i m ~ i ~ , 275, tab. 2, sl. 2
Mikrosferi~na generacija
Plo{~ata hi{ica ima na povr{ini ne‘ne granule, najgostej{e v sredini, redkej{e proti zunanjemu robu. Vmes so meandrirajo~i sep-talni podalj{ki. Pri Trnovem je ta vrsta redka, velikost hi{ice je 10,3 mm in debelina 3 mm. Po Schaubu (1981) so velikosti med 7,5 in 14,5 mm, debeline pa med 1,6 in 3,5 mm. Iz Vipol‘ navajajo velikosti hi{ic med 10,4 in 14,6 mm (Cimerman et al., 1974) in 10,5 mm (Pavlovec & Sim~i~, 1999).
Zavoji se po~asi vi{ajo, malo hitreje v zunanji polovici hi{ice. Pri mnogih primerkih
Spodnjeeocenski numuliti iz Trnovega pri Ilirski Bistrici
51
potekajo zavoji precej nepravilno. Zavojni rob je tanek. Septa so nagnjena in malo ukrivljena. Primerek iz Trnovega ima malo manj ukrivljena septa, kot ve~ina drugih znanih predstavnikov te vrste. Kamrice so zlasti v zunanjih zavojih precej izometri~ne, nekatere imajo celo malo ve~jo dol‘ino kot vi{ino. Na splo{no numuliti iz skupine Num-mulites laevigatus mo~no variirajo tako po poteku in vi{ini zavojev kot po obliki kamric (Pavlovec, 1969).
Vrsta Nummulites quasilaevigatus je znana iz zgornjega cuisija. Holotip je opisan iz Vipol‘ v Gori{kih brdih (Cimerman et al., 1974). Najdena je bila tudi pri Campu in drugih nahajali{~ih v [paniji, v Furlaniji (Rosazzo, Noax), v Dobrinju na Krku (Schaub , 1981) in v Iranu (Rahaghi & Schaub, 1976).
Zaklju~ek
Fli{ne plasti z numuliti pri Trnovem so zgornjecuisijske starosti. V {ir{i okolici Ilirske Bistrice so razli~no stare fli{ne plasti, ki so ponekod tektonsko premetane. Zato je potrebno natan~no preverjati stratigrafske podatke. Tudi pri Trnovem je ena numulitna vrsta, ki je presedimentirana, zelo verjetno iz starej{ega cuisijskega fli{a, ki je v tej okolici ‘e ugotovljen. Vsaka raziskava numuli-tin v Brkinih prina{a nove podatke in nove vrste, ki jih prej iz te okolice nismo poznali.
Lower Eocene Nummulits from
Trnovo in surroundings of
Ilirska Bistrica (SW Slovenia)
Summary
The section near Trnovo in the surroundings of Ilirska Bistrica researched Khan (1976). Above Cretaceous limestones lies Ilerdian alveolinic-nummulitic limestone, then marl of Upper Ilerdian and Lower Cu-isian. It follows flysch. In some younger strata of flysch is breccia with nummulites. We established following species: Nummulites kapellosi Schaub, N. campesinus Schaub, N. tauricus De la Harpe, N. aff. praelorioli Herb & Schaub, N. manfredi Schaub, N. pavloveci Schaub and N. quasilaevigatus Pavlovec. This nummulites indicate the Upper Cuisian
age. The species Nummulites subdistans De la Harpe is of Lower and Middle Cuisian and so redeposited probably from older flysch which is known from the surroundings of Ilirska Bistrica (Pavlovec , 2003).
Literatura
C i m e r m a n , F., P a v l o v e c , R., P a v { i ~ , J. & T o d e s c o , L. 1974: Biostratigrafija paleogen-skih plasti v Gori{kih Brdih (Biostratigraphy of the Paleogene Beds of Gori{ka Brda). - Geologija, 17, 7-130, tab. 1-34, Ljubljana.
Drobne, K., Pavlovec , R. & Drobne, F. 1977: Paleogenske velike foraminifere s podro~ja med Me‘ico in Slovenj Gradcem (Paleogene larger foraminifera from the area between Me‘ica and Slovenj Gradec, NW Yugoslavia). - Razprave 4. razr. SAZU, 20/1, 1-88, tab. 1-23, 2 prilogi, Ljubljana.
H e r b , R. & S c h a u b , H. 1963: Zur Nummu-litenfauna des Mitteleozäns von Sorde-l’Abbaye (Landes, Frankreich). - Eclogae geol. Helv., 56/2, 973-999, tab. 1-12, Basel.
H i l l e b r a n d t von, A. 1993: Nummuliten und Assilinen aus dem Eozän des Krappfeldes in Kärnten (Österreich). - Zitteliana, 20, 277-293, München.
K a p e l l o s , C.C. 1973: Biostratigraphie des Gurnigelflysches. - Schweiz. Pal. Abh., 96, 1-128, tab. 1-49, Basel.
K h a n , M.R. 1976: Biostratigrafski razvoj pa-leogenskih plasti v okolici Ilirske Bistrice (Bio-stratigraphy of the Paleogene beds of Ilirska Bistrica area). – Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 1-239, 16 slik, 3 tabele, 40 tabel s slikami, Ljubljana (doktorska disertacija v rokopisu).
Khan, M.R.1983: Some new planktonic fora-minifers from the surroundings of Ilirska Bistrica, SW Slovenia, Yugoslavia (Nekaj novih planktonskih foraminifer iz okolice Ilirske Bistrice). - Geo-lo{ki zbornik, 4, 1-35, Ljubljana.
P a v l o v e c , R. 1963: Stratigrafski razvoj sta-rej{ega paleogena v ju‘nozahodni Sloveniji (Die stratigraphische Entwicklung des älteren Pala-eogens im südwestlichen Teil Sloweniens). - Razprave 4. razr. SAZU, 7, 419-556, Ljubljana.
Pavlovec, R. 1969: Remarks on the group Nummulites laevigatus s.l., with the description of the new species Nummulites hagni – Rocznik Polsk. Towarz. Geolog., 39/1-3, 251-263, tab.47-50, Kraków.
P a v l o v e c , R. 1981: Fli{ v Postojni (Flysch from Postojna). - Geologija, 24/2, 285-301, sl.1-5, tab. 1, Ljubljana.
P a v l o v e c , R. 2003: Nummulitins from flysch in surroundings of Ilirska Bistrica, southwest Slovenia (Numulitine iz fli{a v okolici Ilirske Bistrice, SW Slovenija). - Geologija, 46/2, 231-244, Ljubljana.
P a v l o v e c , R. 2004: Nekaj zanimivosti o nu-mulitinah iz Vipol‘ 2 v Brdih (Some interestings features about nummulitins from Vipol‘e 2 in Brda, west Slovenia). –Geologija, 47/1, 29-40, Ljubljana.
P a v l o v e c , R.2005: Numulitine iz nahajali{~a Paprata na Krku (The nummulitins from the Pa-prata locality on the island of Krk, Croatia). -Annales, ser. hist.nat., 15, 1-8, Koper.
52
Rajko Pavlovec
P a v l o v e c , R. & B a ~ a r , S. 2004: Eocenski numuliti pri Dolnjem mlinu v Vipavski dolini, JZ Slovenija (Eocene nummulits from Dolnji mlin in the Vipava Valley (Vipavska dolina), SW Slovenia). - Annales, ser. hist.nat., 14, 121-126, Koper.
P a v l o v e c , R. & S i m ~ i ~ , I. 1999: Numuliti-ne iz okolice Vipol‘ v Gori{kih brdih (The num-mulitins from the surrounding of Vipol‘e in Go-ri{ka Brda, western Slovenia). - Annales, ser. hist.nat., 9, 269-280, tab. 1-2, Koper.
Rahaghi, A. & Schaub, H. 1976: Nummu-lites et Assilines du NE de l’Iran. - Eclogae geol. Helv., 69/3, 765-782, tab. 1-9, Bâle.
S c h a u b , H. 1966: Über die Grossforaminife-ren im Untereocaen von Campo (Ober-Aragonien). - Eclogae geol. Helv., 59/1, 355-377, tab. 1-6, Basel.
S c h a u b , H. 1981: Nummulites et assilines de la Tèthys paléogène. Taxonomie, phylogenèse et biostratigraphie. - Schweiz. Pal. Abh., 104-106, 1-236, tab. 1-97, Bâle.