Razne vesti.
v Ljubljani, 15. junija i898.
— (Osobne vesti.) Odlil^ovani so: tajni svetnik in predscdnil^ višjega deželnega sodišča v Gradci Fr. Schmid povodom trajnega vpoko-jenja z viteškim stanom; predsednik deželnega sodišča dr. Frid. Perko v
156 Razne vesti.
Celovci z vitežkim križcem Leopoldovega reda; predsednik deželnega sodišča v Trstu Mih. Urbančič z vitežkim križcem Leopoldovega reda; podpredsednik deželnega sodišča v Trstu Filip conte Dandini de Sylva, predsednik deželnega sodišča v Rovinju dr. A. Tuš ar in Karol vitez De-facis naslovom in značajem dvornega svetnika. — Imenovani so: tajni svetnik in minister v p. Jan. Nep. grof Gleispach predsednikom višjega dež. sodišča v Gradcu; generalni advokat na najvišjem sodišči dr. Ad. Ger-tscher predsednikom višjega deželnega sodišča v Zadru; deželnosodni . sv6tnik dr. Em. Eminger v Celji višjesodnim-svetnikom v Gradci; državni pravdnik z naslovom in z značajem višjesodnega svetnika Jos. Pajk v Ljubljani podpredsednikom dež. sodišča ljubljanskega: deželnosodni svetnik J. Munda v Marenbergu deželnosodnim svetnikom okrož. sodišča v Novem mestu; notarski kandidat A. L o kar notarjem v Kanalu; gimn. suplent dr. Fr. Vidic urednikom slovenske izdaje državnega zakonika. — Premeščen je notar v Idriji Vinko Kolšek v Lož.
— (Kranjska odvetniška zbornica) je imela 21. m. m. pod 'vodstvom svojega predsednika g. dr. Pfeffererja glavno skupščino, katere se je udeležilo 13 članov. Iz poslovnega poročila odborovega za preteklo leto je bilo posneti naslednje: Odvetniškemu odboru je bilo rešiti 190 vlog. Stranke so dobile brezplačnega zastopnika v 22 civilnopravdnih, 18 porot-niških in 17 navadnih kazenskih slučajih. Proti članom zbornice se je vložilo 7 pritožb, katere so se zavrnile ali z lepa poravnale. Jedna disciplinarna stvar je bila rešena oprostilnim izrekom. Član g. dr. E. Deu v Postojini je dn6 30. majnika pr. 1. umrl. V tem poslovnem letu ni bil noben nov odvetnik vpisan v odvetniški imenik, zbrisan pa je bil j eden odvetnik vsled svoje smrti, drugi pa, ker se je preselil. Tačas je v Ljubljani 18 in izven Ljubljane 14 odvetnikov, tako, da jih je na Kranjskem sedaj 32. Odvetniških kandidatov se je vpisalo 6, izbrisalo pa 4, in tačas je vpisanih 17 odvetniških kandidatov in sicer 14 pri odvetnikih ljubljanskih, 3 pa pri odvetnikih izven Ljubljane. Na prošnjo odborovo se je v novem odvetniškem tarifu ljubljanske odvetnike uvrstilo v 2. razred in upoštevalo želje radi odškodovanja za čakanje pred razpravami in radi zvišanja nekaterih tarifnih točk. Izredna glavna skupščina dne 9. oktobra pr. 1. se je izrazila proti uradni obleki za odvetnike na javnih razpravah. — To poročilo se je vzelo odobruj(5 na znanje. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni: g. dr A. Mosche podpredsednikom, g. dr. A. Suyer odbornikom, g. dr. V. Štempihar namestnikom v odboru, gg. dr. Fr. Munda in dr. Fr. Tekavčič članom disciplinarnega sveta, g. dr. I. Šusteršič in g. dr. J. Vilfan namestnikoma. — V imenu odbora je g. dr. I. Tavčar poročal o vprašanji nedeljskega počitka v odvetniških pisarnah in predlagal, naj se v odvetniških pisarnah kranjske dežele uvede pričenši z dnem 1. junija 1.1. delni nedeljski počitek in, sicer tako, da se pisarniško osobje po redu, ki ga določi vsak odvetnik za svojo pisarno, vrsti v nedeljski službi. Po kratki razpravi je bil odborov predlog sprejet z večino glasov in nato zbor zaključen. — Odvetniški odbor je sedaj sestavljen tako-le: g. dr. Pfefferer, predsednik; g. dr. Mosche, podpredsednik; gg. dr. Munda,
Razne vesti. 167
dr. Papež, dr. Suyer in dr. Tavčar, odbornilii; gg. dr. Golf, dr. Krisper in dr. Štempihar, namestniki odbornikov. Disciplinarni svet pa tako: g. dr. Pfefferer, predsednik; gg. dr. Maj ar on, dr. Munda, dr. Papež, dr. Štempihar, dr. Suyerindr. Tekavčič, člani; gg. dr. Sche-gula, dr. Šusteršič, dr. Temnikar in dr. Vilfan, namestniki članov. Zbornični pravdnik je g. dr. pl. Schoeppl, njegov namestnik pa g. dr. Ahazhizh.
— (Radi napisov katasterskih občin v z e m Ij i š k ih knj i gah v obeh deželnih jezikih) je c, kr. kranjsko deželno predsedstvo, skli-cujč se na tozadevno interpelacijo posl. dra. Majarona, priobčeno na 92. strani let. »Slov. Pravnika«, odredilo enketo, ki naj bi se izjavila o pisavi nekaterih krajevnih imen. Ta enketa je imela dne 14. t..m. pod predsedstvom ekscel. barona Heina prvo sejo, katere so se udeležili g. deželnosodni predsednik Levičnik, g. dr. Tavčar kot zastopnik deželnega odbora, g. finančni svetnik Svetek za finančno ravnateljstvo, g. dr. Majaron in g. vladni tajnik pl. Haas kot poročevalec. V drugi seji, ki bode v kratkem, se posvetovanje dovrši.
— (Službeno navodilo c. kr. finančnim prokuraturam,) ki je stopilo v veljavo dne 1. aprila t. 1., omenili smo že v prvi letošnji številki. S tem navodilom povzdignil se je ugled finančnih prokuratur, ki za-naprej niso več podrejene predsedstvom finančnih ravnateljstev, ampak neposredno finančnemu ministru; razširil se jo tudi njihov delokrog izrecno na zastopanje javnih zakladov v administrativnem postopanju. Nov in splošno zanimiv je zadnji odstavek §-a 11. rečenega navodila, ki slove: »Opravilni jezik finančne prokurature se ravna po obstoječih predpisih«. Provizorno službeno navodilo z dne 16. februvarija 1855, št. 34. drž. zak. je določalo, da je opravilni jezik v notranjem službovanju finančnih prokuratur izključno nemški, a o tem, v katerem jeziku naj vlaga finančna prokuratura svoje vloge pri sodišču, ni bilo tam nobenega določila. Po navedenem §-u 11 pa se bo morala finančna prokuratura zanaprej posluževati vsekdar, kedar bo zastopala erar ali drugi javni zaklad, bodisi na sodišči, bodisi pred upravnim oblastvom, tistega jezika, katerega je rabil od nje zastopani zaklad v svojem občevanji s stranko, zoper katero ga zastopa finančna prokuratura. Prenehati mora nesmisel, da so bili plačilni nalogi, opomini i. t. d. vsi slovenski, da pa je vkljub temu, ko je bilo treba iztirjati pristojbino sodnim zvršilom, finančna prokuratura, oziroma v slučajih, katere navaja ministerski ukaz z dne 18. ja-nuvarja 1898, št. 28. drž. zak., na njeno mesto stopivši davčni urad, vlagal vsepovsod le nemške zvršilne prošnje.
— (Dr. Anton vitez Randa,) prvak živečih pravnikov čeških, praznoval je dne 10. t. m. štiridesetletnico svoje doktorske časti. Na željo njegovo se nameravane slavnosti niso vršile. Vender pa premnogi čestilci velikega učenjaka niso mogli kaj, da ne bi mu izrazili svojega spoštovanja. Čestital mu je rektorat češkega vseučilišča in ga zahvalil za trud, ki ga je imel okolo oživotvorjenja visokih čeških šol. Čestitale so mu deputacije profesorjev češke pravne fakultete, pravniških društev »Pravnickd Jednota« in
1B8 Razne vesti.
»Všehrd« in dr. Vsi profesorji pravne fakultete, razun jednega, bili so Randovi učenci, ki so mu zdaj izročili krasno čestitko. V spomin na ta jubilej se napravi zlata in bronasta medalija z doprsno podobo Randovo. Te dni tudi izide spis, ki bode obsegal življenje in pomen dra. Rande.
— (»Novi sodni pravilnik za graj anske stvari v urodovn cm slovenskem prevodu.«) [Dalje.] Samo znaharji in pisaharji, ki niso nikdar še ni pogledali v kako srbsko, poljsko ali rusko knjigo, niti poslušali priprostega.našega naroda žive govorice, poslali bi v javnost po ljubljanskem kakem listu, n. pr.:
a) tak le nenaravni praesens liistoricum (iz »Slovenca«): »Gospodar se vrnejo iz mesta domu, pogledajo po hiši in gre j o k mizi, kjer sedijo pri večerji z njegovo družino«, — namesti: »Gospodar, prišedši iz mesta domu nazaj, pogledal je po hiši in šel za mizo, kjer je sedel na večerji se svojoj družinoj«, — ali: »Gospodar je prišel iz mesta domu nazaj in pogle-davši po hiši, šel je za mizo, kjer je večerjal se svojo družino«;
i) tak le nenaravni scdanjik (iz »Slovenskega Lista«): »Mnogo je takih, ki vse zanikajo in pograjajo; povsod izteknejo cel kup nedostatkov ali vsaj malo napakico, katero pa raztegnejo, napihnejo in počrnijo, da je videti potem kot velikansk madež«, namesti: »Mnogo je takih, ki vse zanikujejo in grajajo: povsod iztikajo poln kup nedostatkov ali vsaj malo napakico, katero pa raztegujejo, napihavajo in črne, da je videti potem velikanski madež«;
c) tak le neslovanski bodočnik (iz »Slovenskega Naroda«): »Jutri se vrši končna razprava pri okrožnem sodišči v Novomestu proti Lu-katu Dobsk i tu, s vinj skemu trgovcu iz Ban glede hudodelstva uboj-stva; k razpravi bo prišel sam državni pravdnik in kot zagovornik (zagovornik znači prav za prav: čarodej in celo zarotnik) postav toži obdolženca«, namesti: »Jutre bo glavna razprava na okrožnem sodišči v Novem mestu zoper Luko Dobskega, svinjami kupčujočega, od Banov, radi hudodelstva ubojstva; na razpravo pride sam državni pravdnik in on, bra-nitelj zakonov, bo tožil obdolženca«;
d) ali pa celo (iz »Obzornika«) tak le ljubljansko - mostni bodočnik: »A sedaj k stvari. Če se kdo prepira glede jezuitske morale, katerih branil in pomagal se bode pač oprijel? Menimo, da knjig jezuitskih. Kadar se gre (kaj ima ta se tu opraviti? — Stoji za nemški es češ, da nam je prevajati prav vsako nemško nesnago. O Ljubljanci!) namreč za to, da kdo iz sto in sto knjig temeljito dokaže nauk, kot pošten mož šel bo v knjižnico, proučil bo avtorje kot so Mariano, Molino, Lessieus, Lacroix, Bu-senbaum, Guzi itd., pregledal, razmotril b o tehtnost posameznih trditev, njih stik in smisel«, namesti: »A sedaj na stvar. Kedar se kdo prepira o jezuitski morali, katerih branil in pomagal se pač oprime? Menimo, da knjig jezuitskih. Ko gre namreč za to, da dokaže kdo temeljito kak nauk iz sto in sto knjig, on, pošten mož, pojde v knjižnico, v njej prouči avktorje, na pr. Marjana, Molina, Lessieusa, Lacroixa, Busenbauma, Guzija itd., pregleda in razmotri tehtnost posameznih trditev, njih stik in smisel.«
Razne vesti.       ¦ 169
Tri, štiri desetke let nosili so po Hrvaškem ošabno po konci trdo-korne svoje glave neslani ahavci (branitelji slova h v rodilniku množine, na pr. pet junakah, namesti štokavskega: pet junaka, namesti čakavskega: pet junak ali pet junaki in namesti kajkavskega: pet junakov), češ, ker služi v nemščini pismo h v raztezanje slovke, bodi tako tudi v hrvaščini. Zaman so se jim opirali Kristjanovid, Fabkovid, Crnčid in Rački; pojaviti se je bilo istemu Franu Kurelcu, starinoj Ogulincu a rodom iz Krbave v Bruvni z nesmrtnima razpravama: »Kako da sklanjamo hrvatska imena?«; in »Recimo koju«, s katerim jim je zadal smrtni udarec. In kaka osoda ni zadela vseh ahavcev? Kakor so skopneli vsi trdovratni naši igavci (branitelji končnice iga, namesti ega ali oga, na pr. dobriga, lepiga namesti dobrega, lepega) in še trdovratnejši naši šekavci (branitelji s za sč, n. pr. kosiše, toporiše, namesti kosišče, toporišče), propadli so tudi vsi ahavci za vse v<;čne čase. Živenja klice nosi v sebi le ono, kar je naravno, le ono požene bujno brstje, pa razcvete se v divno krasoto, ker je ukoreninjeno v prirodi. — Ista osoda, ki je zadela neusmiljene hrvaške ahavce in naše šekavce in igavce, taista zadene prav v kratkem tudi vse naše bomkavce, vse kvaritelje div-nega našega jezika.
Prešedši mimo nekaterih neznatnih malenkostij, na mestu katerih bi vendarle rajše videli kaj druzega, kaj prikladnejšega, na primer:
grajanski namesti državljanski, ker znači državljanski staats-biirgerlich, ker v vsem zakonu govori se le o »b ii r g e r 1 i che« (ne pa o staatsbiirgerliche) »rechtssachen« in ker imamo za biirgerlich (civile) prav prikladno besedo; g raj ans k i (hrvaški g ra dj ans ki, ruski graždanski j), ki je nastala iz besede grad isto tako, kakor je nastala nemška beseda biirgerlich iz burg;
terjatev namesti terjavščina, ker terjavščina znači uže bolj nekih podatkov od terjatev, nego li forderung;
poveljno postopanje namesti mandatno postopanje, k^ živi ta beseda prav krepko v našem jeziku, v katerem nam služi na pr. kakor v stari slovenščini povelitelj za praefectus, poveliteljen za imperans, povelevatelj za praefectus, poveljništvo za commando, poveljevati za mandare, p o v c 1 j e n j e in p o v el j e za jussum, p o ve 1 j et i za j ubere, povelja za edictum in za diplomo;
plačilni ukaz namesti plačilni nalog za zahlungsauflage, ker na Slovenskem ukazujemo, zapovedujemo z besedami, nakladamo pa le materijalnih stvarij vse dotle, dokler jih nismo naložili;
maloletnik namesti nedoletnik za minderjahrig, ker nedoletnik znači le mladenca do dovršenega osemnajstega leta, kakor znači nedorasla deklešce od dovršenega detinstva do navršenega štirinajstega leta;
jemčiti za biirgen namesti hrvaškega jamčiti, ker ne izvajamo te besede od jama, nego od besede jemati, ker slove ta beseda v staroslo-venščini l€Mii'l'H, l€Mi)HI> (sponsor), ICMI>'IHTH vadari in ker ni možna torej ta oblika »jamčiti« v novi slovenščini;
160 Razne vesti.
ustanoviti namesti ustanovičiti, ker nam ni prav nič treba otročje te beseile ustanovičiti, ko imamo za njo prav krepkili, določnih izrazov, na pr. ustanoviti, določiti , opredeliti, naznačiti, odrediti;
raz točnik ali razsipnik namesti z ap r a v 1 j i v e c, ker nahajamo prvi dve besedi uže v stari naši knjigi in ker je zapravljivcc prehud Marko Poklinski germanizem iz verschwender;
poslovnik namesto opravilni red za g es cha f t so r dn un g, ker beseda opravilnik za geschaftsordnung je preblizu besede pravilnik (jurisdictionsnorm) in ker imenuj6 vsi drugi južni Sloveni geschaftsordnung poslovnikom;
nameščanje namesti n am c s t o vanj c, ker poslednja ta beseda ni slovnično utemeljena;
p oslove ali poslovanja namesti posle (geschafte), ker bi se pod poslednjo besedo mogio umcti tudi dienerschaft namesti gcschaftov;
postojanje ali bitstvo pogodbe namesti bitje (bestehen des vertrages), ker bitje znači le ein wesen, na pr. Bog je zgolj bitje; onima um in voljo, telesa pa nima;
izliod namesti izid, ker Je skoval poslednjo to besedo le za silo, namreč radi rime, blagopokojni Jovan Koseški in ker beseda izid ni niti možna v našem jeziku, saj pravimo kaj-le o kakem zahodu, prehodu, dohodu, odhodu, izhodu, nikdar pa ne govorimo o kakem zaidu, prcidu, doidu, odidu in izidu;
ročišče namesti narok za tagsatzung, ker rabi za dies status, destinatio, udienza, Srbom, Hrvatom in Slovencem ob hrvaški granici prelepa beseda ročišče, kakor nam dokazuje narodna pesem:
»Na hajdučko zove ga ročište«, in ker znači narok dandenes v pro-stonarodncm našem jeziku a) adv. toliko, kolikor nemški zur hand, subst. pa toliko, kolikor znači: naroki, narokva, narokvice, armband ali arm-s chmuck itd.
brak namesti zakon (žcnitev) za ehe, ker znači zakon prav v vseh slovanskih narečjih gesetz (lex) in ker vpotrebljava obče slovansko to besedo brak, nastavšo iz besede berem, prav v tem smislu tudi J. Šuman v slovenski svoji slovnici (na strani 216), izdani Maticoj slo-venskoj 1881. leta;
razvod braka namesti razveza zakona za ehetrennung, ker tako imenujo razpuščenje zakonske zveze Slovenci v Brkinih, na Dolenjskem, Hrvaškem in na Ogerskem in vsi drugi Sloveni.
(Dalje prihodnjič.)
»Slovenski Pravnik« izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva »Pravnika« brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za
pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 17 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Valvazorjevem trgu štev. 7.